KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KOPRSKI GLAVAR SLOVANOV v AVSTRIJSKO-BENEŠKI VOJNI 1508-1515 SERGIJ VILFAN Kmalu potem ko je bil zatrt upor Kopr- čanov proti beneškemu gospostvu, je beneški senat dne 31. marca 1349 imenoval Benečana Viljema Rosso za koprskega glavarja Slo- vanov.' Iz besedila tega sklepa sledi, da je bila funkcija sama že precej starejša, le da dotlej ni bila zaupana Benečanu, marveč očitno kakemu Koprčanu.^ Odtlej pa se koprski glavar Slovanov večkrat pojavlja v virih, zlasti v koprskih statutih, in zdi se, da je ta funkcija prenehala šele tedaj, ko je propadla Markova republika.' Koprski glavar Slovanov je ena izmed mnogih neznank slovenske zgodovine, ne- znank, ki jih bomo mogli razrešiti šele po mnogih podrobnih študijah. Iz koprskih statutov sicer izvemo, kako so glavarja postavljali oziroma volili,* toda kakšen or- gan je bil, kakšne so bile njegove naloge in pomen, o tem je še prav malo znanega. Italijanska literatura se z njim iz očitnih razlogov kaj malo ukvarja in bi menda najrajši videla, da ga sploh ne bi bilo. Tako naletimo nekje na tolmačenja, da gre za glavarja v okraju Sv. Jurija Slovencev (S. Giorgio degli Schiavi) v Furlaniji." V slo- venski literaturi" več ali manj prevladuje mnenje, da gre za nekakega sodnika, ki je sodil v zadevah slovenskih kmetov v okolici Kopra. Kaj več pa — razen nekaterih zelo splošnih označb — tudi sami ne vemo. Naloga, ki si jo tu postavljamo, je skrom- na. Po zapiskih beneškega kronista Marina Sanuta', ki je zapisoval važnejše podatke iz beneške korespondence in posvetovanj beneških isvetov v letih 1496 do 1553, hočemo ugotoviti, kakšna je bila vloga koprskega glavarja Slovanov v vojni med cesarjem Maksimilijanom in beneško republiko (150S do 1516). Podrobnejši opis vojnih dogodkov v slo- venski Istri, ki so v zvezi z važnejšimi operacijami na drugih, glavnih bojiščih od- ločili o usodi teh slovenskih krajev za tri stoletja, si moramo pridržati za drugo pri- ložnost, ker bi naš glavar Slovanov pri takem opisu le prevečkrat utonil v bojnem metežu in bi ga izgubili izpred oči. Zato ostanemo pri njem in omenjamo siceršnji potek borb v slovenski Istri le toliko, da razumemo njegovo delovanje. Z modernimi pojmi o vojskovanju in vojaški obveznosti ne bi razumeli te vojne, pa tudi ne vloge glavarja Slovanov. Pre- staviti se moramo v čas, ko je staro fevdalno vojsko z njeno težko konjenico v času »zad- njega viteza« Maksimdljana že skoraj na vsej črti izpodrival sistem najemnikov, po katerem so razni vladarji proti plačilu mezde nabrali pod svojimi zastavami naj- bolj pisane množice vseh mogočih narod- nosti, da so se za sold pobijale med seboj. 24 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Kot pešce so najemali zlasti Švicarje, Cehe in Špance. Dober priboljšek poleg solda je bil seveda plen in tako je bilo vojskovanje od vrhov do najnižjih udeležencev v bistvu velika brezobzirna špekulacija. Take čete so ostajale v službi nekega vladarja, dokler jim je gmotno koristilo; vladarji pa so jih najemali in odpuščali, kakor je pač kazala potreba in zlasti blagajna. Za velike bitke so vojskovodje koncentrirali po nekaj deset- tisočev mož. Pogostejše so bile oiperacije večjega ali manjšega obsega, s katerimi so skušali z nenadnim naskokom ali oblega- njem zavzeti kako sovražno postojanko. V Istri kot stranskem bojišču pa so pre- vladovali manjši pohodi na plen, ki so merili predvsem na medsebojno odvzemanje čred goveje živine in drobnice. Pri takih pohodih je imela glavno ofenzivno vlogo lahka konjenica — na cesarjevi strani hrvat- ski huzarji, na beneški strani pa albansko- grški stratioti, oboji seveda najemniki. Nji- hove akcije so včasih podpirali pešci. Trdnjavske posadke, ki so bile poredkoma raztresene po deželi in so štele pol ali kvečjemu dv^a tucata mož, so bile proti takim nenadnim napadom lahke konjenice, ki so trdnjavo običajno obšli, brez moči. Treba je bilo postaviti obrambo takoj na samem kraju napada in to je bilo mogoče le z domačini — kmeti. Kmete so torej uporab- ljali predvsem v defenzivne namene in le ob posebnih priložnostih tudi za ofenzivne sunke na kratke razdalje. Kot bomo mogli spoznati iz Sanutovih zapiskov, moramo v teh nastopih kmetskih čet iskati torišče za delovanje glavarja Slovanov v tej vojni. V prvem obdobju vojne (spomladi 1508) so Benečani po začetnem prodoru cesarjevih vzhodnih čet po zmagi v dolini Cadore pro- drli do Postojne. V dogodkih, ki so se vrstili z veliko naglico, a so se Koprščine v sploš- nem le malo tikali, se glavar Slovanov ni vidneje pojavljal na pozorišču. (Prim. tudi »Kroniko« 1/2 str. 122.) Drugo obdobje vojne se je pričelo v Istri junija 1509 v znamenju vpadov cesarskih čet. Med njihovimi poveljniki je bil v Istri najaiktivnejši hrvatski grof Krištof Franko- pan s svojimi huzarji, ki jih je vodil med drugimi znani Pas Marko. Ta je vpadel junija skupaj s Frankopanovim sinom v Be- neško Istro. Več kot tisoč oziroma kakih dva tisoč mož, s katerimi so Benečani ojačili maloštevilne stratiote, je bilo nabranih iz vrst kmetov.^ Kljub tem ukreipom so Hrvatje pustošili še v juliju. Položaj pa se je za Benečane še bistveno poslabšal, ko so ce- sarske čete septenibra zavzele Novi grad* in z baje tri tisoč konjeniki in mnogimi pešci zavzele Raspor.^" Pod Bernardinom Ravni- karjem so Benečanom povzročile ogromno škodo.** Čeprav vpadi na koprsko ozemlje s tržaške strani niso uspeli*^ in čeprav so Benečani dne 3. novembra po odhodu cesar- jeve glavnine s posebej pripeljanimi četami zopet zavzeli Raspor,*' so se vojni dogodki približali Koprščini. Benečani so morali svoje čete, ki so zavzele Raispor, vreči na drugo bojišče** in Novi grad — čeprav slabo zastražen — je ostal v rokah cesarjevih čet. V Istri preostale beneške čete niso hotele iti na naskok, ker niso prejele mezde.*' Z za- vzetjem Novega gradu je bila cesarskim^ Tu se je s Kraške planote spu- ščala stara cesta Kranjska— Koper po Bregu skozi Črni kal I I Crnikalski Tabor (vrh pečin) SI. 1. Vas Črni kal s taborom. Meja Koprščine je v srednjem veku potekala za stenami, po avstrijsko-beneški vojni pa pod vasjo. Levo pod vasjo spominja ime »Merišnice« na staro na- selbino ali zgradbo, katere sledovi so še vidni 25 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 2. Vas Črni kal in tabor od bliže Četa/m pot v Istro in posebej tudi proti Koprščini bistveno olajšana. Pozimi se to še ni poznalo in Benečani so imeli še nekaj časa iniciativo v rokah. Toda velika ofen- ziva, ki jo je proti Pazinu pripravljal Damijan Tarsia, nekdanji kastelan v Novem gradu, je konec aprila 1510 dokončno pro- padla pred Galinjano.'* Treba je bilo misliti na obrambo koprskega ozemlja pred napadi sovražnika, ki je v Istri zopet začel pre- vzemati iniciativo. V tej situaciji je začel nastopati glavar Slovanov Paskval Ingaldeo (capitanio d i schiavi). Medtem ko ga prvič srečamo ja- nuarja 1510, ko pošilja iz Črnega kala neka poročila političnega značaja,'^ se pozneje čedalje jasneje izkaže kot vojaški poveljnik. Naj v kratkem navedemo, kaj nam Sanuto poroča o njem in njegovih četah. Že njegov prvi nastop ni ravno uspešen: Damijan Tar- sia se 28. marca pritožuje nad glavarjem Slovanov, »ki vodi kmete« (qual e al governo di villani), da se je pred naipadom vojvode Erika Braunšvajgskega umaknil v črnikalski jarek in zbežal, ne da bi bil sploh nastopil, tako da so cesarske čete nemoteno vdrle v Osapsko dolino (valle de Hospon).'* Kakš- na je bila izvežbanost glavarjevih čet, nam pove dva dni starejše poročilo stratiotskega proveditorja, ki je šel iz Črnega kala s 50 konjeniki in 200 kmeti v napad na neki grad pri Postojni (Viehem?), da bi ga iznenada naskočil in zavzel, pa ni uspel, ker so bili njegovi kmetje preglasni.Približno v istem času je bil glavar Slovanov kot izvedenec za utrjevanje gradov po pooblastilu kopr- skega župana član komisije, ki je pregledala beneško utrdbo Moko ipri Trstu.^" Ko je kmalu nato del posadke zapustil ta grad, ker ni prejel mezde, je dobil glavar Slo- vanov nalog, naj postavi v grad deset svojih mož.^' Konec aprila pošilja Ingaldeo po- ročilo o premiku sovražnih čet.^^ Ko so v začetku maja cesarske čete naipadle Roč, je stratiotski proveditor pozval glavarja Slo- vanov in druge kraje, naj se pripravijo s čim večjim številom moštva.^' Izgulia Novega gradu je Benečanom povzročala težke skrbi in ponovno so premišljali, kako bi ga zavzeli,^'' medtem pa so v maju Hrvatje še naprej ipustošili po Istri,^' beneški stra- tioti pa so bili že v prejšnjih malih podvigih tako obogateli, da niso hoteli izvršiti nobene nevarnejše naloge.^^ Da bi se položaj iz- boljšal, je koprski župan začetek junija predlagal, naj bi Istra dobila samostrelce (balestrieri) na konjih, ki bi bili pod po- veljstvom glavarja Slovanov Paskvala In- galdea, da bi tako zavarovali mejne utrdbe in prelaze.^^ Ali so to storili, ne vemo, vse- kakor pa so se ves junij zbirali nad beneško Istro črni oblaki. Glavar Slovanov je pazil na prelaze,^* zlasti na Črni kal, in konec meseca poročal tudi iz Roča.^' V začetku julija sta se Krištof Frankopan in Pas Marko s 500 konjeniki in 500 pešci utaborila nad Črnim kalom, čigar utrdba je varovala prelaz iproti Koprščini.^" Benečani so proti njim postavili med Podpečjo in Črnim kalom 400 pešcev, izmed katerih jih je bilo 50 iz Umaga lin Novigrada, ostali pa očitno do- mači kmetje. Del teh čet je 30 hrvatskih SI. 3. Del stene, ki je odstopil od ostale gmote, je nudil j primerno priložnost za srednjeveško utrdbo. Cez prepad je vodil pridvižni most k utrdbi, ki se je po svoji obliki tesno [prilegala površini skale. Poraščene razvaline so še dobro vidne 26 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA konjenikov s fingiranim napadom in begom zvabilo v zasedo: čeprav je glavar Slovanov Manassi (verjetno kak namestnik odsotnega Ingaldea) svaril svoje ljudi, so ti udrli za Hrvati, na planem pa so jih nenadoma obkolile izvežbane in številne sovražne čete. Zajetih je bilo 68 beneških kmetov, pet jih je padlo in trije so bili ranjeni. Hrvatje so po tej zmagi izjavili, da jim ne gre za borbo s kmeti, marveč s stratioti. Stratiotski pro- veditor, ki je tačas moral stražiti Motovun, pa se je jezil, da ima koprski glavar Slovanov premalo reda med svojimi ljudmi.'* Od beneških ojačenj jih je le malo' prišlo v Črni kal'^ in v nevarnosti so bili koprski mlini na Rižani. Dohod v koprsko nižino je bil iz Trsta oziroma s Krasa mimo Mokoja oziroma glavni dohod s Krasa mimo Črnega kala. Zato je stradiotski proveditor prišel v Črni kaP' in poskrbel za utrditev in po- sadko. Glavar Slovanov Ingaldeo je med- tem poročal iz Črnega kala o premikih sovražnikov.'* Beneške priprave so bile kaj potrebne, kajti že konec julija so cesarske čete — zlasti hrvatski jezdeci — vpadle do Podpeči.'' Avgusta je glavar Slovanov iz Črnega kala poslal obširno poročilo o stanju sovražnih čet,'" sicer pa so bile avgusta in v začetku septembra v slovenski Istri le manjše praske, nato pa je sledil tem bolj učinkovit sunek cesarskih čet, ki so plenile prav do Sečovelj.'' Ker je bil Moko čedalje bolj v nevarosti, so Benečani okrepili po- sadko s 25 možmi, verjetno domačini.'® Ko- nec septembra so Benečani pričakovali nov napad na Kopršoino, in zvedeli, da se hočejo Hrvatje potem utaboriti v Cmem kalu." Vendar je še eno leto poteklo brez res- nejših borb. V začetku oktobra 1511 pa so se pred sovražno premočjo kar po vrsti predale vse beneške utrdbe, ki so na vzhodni meji čuvale Kopščino: Moko, Socerb. Draga, Osp, Črni kal, Podpeč in drugi kraji ob Bregu, zlasti tudi Kubed.*" Zalet so ustavile šele Milje, ki so dobile močne okrepitve." Po odhodu cesarskih čet so Benečani skušali zopet zavzeti izgubljene kraje. V neki taki praski pri Ospu je nastopil glavar Slovanov na čelu desetih konjenikov in pešcev.*- Prav ta glavar je nekoliko pozneje v imenu repu- blike sprejel povratek vasi Osp v okrilje beneške republike.*' Zopet je bil glavar Slovanov tisti, ki naj bi v imenu beneške republike sprejel predajo Socerba. Toda ta predaja je bila le zvijača in padel je v za- Sl. 4. Desno — del razvalin tabora, pred njimi: del pre- pada, levo; stene Brega, vmes razgled proti Podpeči in Kubedu v Koprščini, ki sta obe imeli svojo utrdbo sedo ter imel velike izgube.** Beaiečanom je uspelo zavzeti še nekaj manjših utrdb (Ku- Ited, Podpeč, ki jih nasprotnik morda niti ni držal) in s tem so bile borbe v tem sek- torju v bistvu končane. V tretji fazi vojne, ki se je začela spo- mladi 1513, ni bilo posebnih dogodkov v Ko- iprščini razen nekega napada na koprske mline iz tržaške smeri*' in razmeroma kmalu je sledilo novo premirje. Zadnje, kar utegne imeti kako zvezo z našim predmetom, je dejstvo, da je v času premirja čmikafeki župan skušal na lastno pest sprejeti predajo črnikalskega tabora (castello) za Benetke, a so ga Avstrijci prijeli, mu iztaknili oči in ga slepega izpustili. Benečani so mu zato podelili dosmrtno rento.*" S sklepom defini- tivnega premirja 18. januarja 1516 Kopr- ščina in njen glavar Slovanov izgubita svojo dotedanjo zanimivost. Prva se komaj še kje omenja v zapiskih, o drugem pa se poročila nehajo. Prvo, kar moremo z gotovostjo zaključiti iz gornjih podatkov, je naslednje: koprski glavar Slovanov je bil v vojnem času vo- jaški poveljnik kmečke vojske, tako imeno- vane črne vojske ali, kakor se v nekih drugih zvezah imenuje, črnide (cernida).*' Včasih so mu bile prideljene tudi druge manjše enote. Kot vojaški poveljnik je bil glavar Slo- vanov v prvi vrsti podrejen koprskemu »žu- panu in glavarju«, čigar dvojni naziv torej ne izvira od tod, ker bi bil župan obenem KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO glavar Slovanov/* marveč je bil koprski župan kot istočasni koprski glavar nadrejen glavarju Slovanov. Izjemoma je glavarju Slovanov pošiljal naloge tudi stratiotski proveditor. Glavna naloga glavarja Slovanov je bila obramba koprskega ozemlja pred sovraž- nimi upadi, is tem da je po potrebi dopol- njeval posadko na Mokoju, zlasti ipa držal prelaz pri Črnem kalu. Zato ni slučaj, če nastopa glavar Slovanov skoraj vedno prav v Črnem kalu, ki ga moremo zato mirno označiti kot njegov sedež v času nevarnosti. V pojasnilo naj navedemo, da je bil Črni kal do te vojne mejna vas Koprščine in da je prav skozi to vas vodila trgovska cesta iz Kranjske proti Kopru. Slika 1 nam na- zorno prikazuje lego te vasi na pobočju Brega. Po tem pobočju se je cesta strmo spuščala s kraške planote, od koder je bil dostop v nižino na drugih krajih nemogoč ali vsaj zelo težaven. Nad vasjo je narava ločila del skalnatega masiva od planote z nekaj metrov širokim prepadom (slika 5). Trdnjavica, sezidana na tem naravmem stol- pu, je imela lep razgled po slovenski Istri (slika 4 in 7). Bila je dostopna samo s pri- dvižnim mostom in je obvladovala prelaz, cesto in vas. Ce so jo cesarske čete brez posebnih težav zavzele, moramo to pripisati izredni naglici, s katero so nastopile in za- sejale zmedo v sovražnem taboru. Njeno lego nam pobliže prikazuje slika 2. V XVI. sto- letju je bila trdnjavica kot kmečki tabor podrejena avstrijskemu deželskemu sodišču Socerb in še opremljena z orožjem. Z nje je stražar, ki ga je imenovala čmikalska srenja, opazoval beneško soseščino, da bi sklical vaščane, če bi beneški podložniki hoteli priti v črnikalske vinograde po grozdje. Toda o tem kdaj drugič. Danes so ohranjene samo še razvaline tega tabora. Da bi bil tu kdaj sedež kakega fevdalnega gospoda, ni znano, pa tudi ni izključeno. Se nekaj besed o njegovem moštvu. Ome- nili smo že, da je glavar Slovanov povelje- val predvsem črni vojski in smo v uvodu že povedali, da uporaba kmečkih čet tedaj SI. 5. Ta hiša v Črnem kalu, ki je nad vrati datirana 1489, je nastala že, ko je bila vas beneška in je doživela Maksimiljanove vojne. Gornji del, zgrajen iz manjših kamnov, je nadzidan kasneje. Prejšnji zatrep na desni se dobro razloči ni bila nikaka posebnost Koprščine. Tudi v drugih istrskih okrajih so Benečani upo- rabljali kmečke čete in ni izključeno, da je s tem v zvezi t. im. capitaneus paisana- tioorum.'*« Prav tako je tudi rasprotna stran zlasti na Kranjskem v tej vojni mobilizirala kmete po posameznih deželskih sodiščih, včasih tudi za ofenzivne namene. Morda je bila uporaba kmečkih čet v Koprščini sta- rejša, morda tudi organizacijsko popolnejša (kontestabel je bil po vsej verjetnosti nižji vojaški organ), vsekakor pa je posebnost Koprščine, da se poveljnik črne vojske ime- nuje capitaneus Sclavomm oziroma capi- tanio di Schiavi. Zakaj je v tem imenu pr^v v Koprščini postavljena enačba Slovan = kmet, moramo pustiti odprto. Saj so tudi drugod po Beneški Istri živeli Slovani. To- da zdi se, da so z besedo Slovani označevali predvsem Slovence. O kvaliteti teh čet si po vsem povedanem more vsakdo ustvariti sodbo sam. Da njih nastopi običajno niso bili uspešni, nas ne more presenetiti, kajti tudi vojskovanje je bilo poklic, ki je zahteval znanja, vaje in opreme. Vsega tega pa kmet tedaj ni imel in njegovemu gospodarju je bilo to v last- Sl. 6. Črni kal, v ozadju Tinjan ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nem interesu ljubše. Tudi kranjski kmet ni bil nič boljši vojak. Ko je bil v začetku vojne Trst v škripcih, je njegov poveljnik Rauber, kranjski plemič, izvedel, da pride na pomoč črna vojska iz Kranjske. Nič čud- nega, če je resignirano izjavil: »Imel bom može za obdelavo zemlje, ne pa za borbo proti prvovrstnim vojakom.«'" Izvežbanih čet pa je mala Kranjska premogla veliko pre- malo, da bi se mogle meriti s poklicnimi četami, ki so jih gmotno dobro podprti Be- nečani za glavna bojišča najemali z vseh vetrov. Tako so se slovenske kmečke čete borile na eni in na drugi strani. Narodnostni čut tedaj še ni bil razvit, sicer pa je bila na eni strani tuja gosposka in na drugi strani nič boljša tuja gosposka. Nekoliko strah pred kaznijo, strah pred sovražnim pusto- šenjem, navada in nekoliko upanje na plen je držalo ene na strani Avstrije, druge na strani Benetk. Lik koprskega glavarja Slovanov je s tem vsaj z ene plati dobil nekoliko konkretnejše oblike, kot smo jih doslej poznali. Ce je imel tudi v XIV. stoletju že vojaške funk- cije, bi bilo (prav razumljivo, zakaj so Bene- čani po koprskem uporu hiteli, da na to mesto postavijo Benečana. S tem da ozna- čujemo glavarja Slovanov kot poveljnika črne vojske, pa nočemo izključevati dose- danje razlage, da je bil sodnik za okoliške slovenske kmete, le da je ta plat njegovega delovanja žal še premalo konkretizirana. Saj vemo, da so se sodne, upravne in vojaške funkcije v teh časih pogosto, da, celo obi- čajno družile. Bil bi tedaj nekak deželski sodnik za koprske veisi ali vsaj za njihov del. Toda s tem zopet prehajamo na pod- ročje ugibanj. To bi kazala tudi nekoliko širša formulacija »qual e al governo di vil- lani«'8, ki pa ne dopušča trdnih sklepov. Koprski glavar Slovanov in njegove čete si v tej vojni sicer niso priborili lavorik, toda kot stara fpriča o bivanju našega rodu ob Jadranu in njegovem življenju so za nas vendarle dovolj zanimivi in mislimo, da jim nismo po nepotrebnem posvetili te vrstice. Naj za zaključek pristavimo še nekoliko kasnejše poročilo koprskega župana in gla- varja iz 1. 1598, ki pravi, da obsega koprsko (izvenmestno) ozemlje 43 vasi s 4873 prebi- valci, ki se jim vsem pravi Slovani in ki imajo za glavarja koprskega plemiča. Nje- gova naloga je, da te ljudi ščiti.'* Zopet zelo vodena označba. Do kraja bomo vsem tem problemom prišli šele po dobrem poznavanju gospodarstva, agrarnega ustroja in zlasti va- ške samouprave v Istri. OPOMBE 1. »sit . . . capitaneus Sclauorum Justinopolis« — Istr- ski zgodovinski zbornik, Koper 1953, p. 191. — 2. jCum omnibus utilitatibus consuetis... qnas olim ... s o - 1 e b a t capitaneus Sclauormn«; »Guillielminus cum sit Ve- netus . . .« ibid. Zaradi tiskovnih napak v objavah gradiva v cit. zborniku se v podrobnejšo analizo vira ne spuščam. — 5. P. V. Vesel, Nekatere ugotovitve o Slovencih v ko- prskih statutih, Istrski zgod. zb., 25. — 4. Ibid. 24 s. — 5. MS IX (gl. op. 7) indeks. — 6. Na pr. M. Dolenc, PZ 76; M. Kos, Istra in Slov. Primorje v zgodovini. Od naselitve do konca 18. stoletja. Slovensko Primorje in Istra, Beograd 1955, str. 55; B. Grafenauer, Slovenci od XII. do XV. stoletja. Zgodovina narodov Jugoslavije, Ljub- ljana 1953, 712. — ?. I diarii di Marino Sanuto 1496—1533, izd. Rinaldo Fulin, Federico Štefani, Nicolo Barozzi, Gugli- elmo Berchet, Marco Allegri, Benetke 1879—1902. Kratica: MS z navedbo števila zvezka in kolone. — 8. MS VIII. 443, 450, 507. — 9. MS IX. 196, 223, 257. — 10. MS IX. 225. — 11. MS X. 294. — 12. MS IX. 272, 277. — 13. MS IX. 269, 289, 294. — 14. MS IX. 288, 300, 307. — 15. MS IX. 313. — 16. MS X. 216, 217. — 1?. MS IX. 504. — 18. MS X. 134. — 19. MS X. 68/69. — 20. MS X. 102'3. — 21. MS X. 151. — 22. MS X. 210. — 23. MS X. 287. — 24. MS X. 288. — 25. MS X. 344. — 26. MS X. 422/3. — 27. MS X. 521. — 28. MS X. 693. — 29. ibid. — 30. MS X. 708. — 31. MS X. 709, 738. — 72. MS X. 738. — 33. MS X. 808, 821. — 34. MS X. 855. - 35. MS X. 867. - 36. MS XI. 155. - 3?. MS XI. 394, 444. — 38. »homeni trovati li« MS XI. 444. — 39. ibid. — 40. MS XIII. 20, 24. — 41. MS XIII. 42, 51. — 42. MS XIII. 249. — 43. MS XIII. 271. — 44. MS XIII. 294. — 45. MS XVIII. 97. — 46. MS XX. 102, 130. — 47. MS X. 224; XI. 378; XIII. 42. — 48. Vesel o. c. 26. — 49. »I. N. Raspurch et Paisanaticorum capitaneus« MS VII. 515. S tem je v zvezi posebna značilnost istrskih podložniških razmer: voj- na obveznost, zlasti dolžnost podložnikov, da postavijo obrambne čete (prim. Premrou, Monim. Sel. Ljublj. 1919, str. 20) skoraj v celoti izpodrine drugod običajno tlako. — 50. MS VIL 404. — 51. Prim. Premrou, 56. SLIKE j so bile posnete za »Kroniko« aprila 1953. SI. 1 in 6 foto | J. Sušteršič, si. 2—5, 7 foto S. Vilfan. i SI. 7. Pogled s črnikalskega tabora (levo) v Koprščine — ^ deželo »glavarja Slovanov«. Spodaj del vasi Črni kal