Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
Pa-vssuollls
tr .	“UJIZ
1 1 'srzj
LJUbl
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 86 > celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
48.
kos.
V LJUBLJANI, dne 16. junija 1937.
Letnik
VIII.
VSEBINA:
323.
324.
325.
326.
327.
Odločba kraljevskih namestnikov o ustanovitvi generalnega konzulata v Roterdamu.
Uredba o ukinitvi kopališčnega policijskega komisariata
na Bledu.
Uredba o pomožnem osebju v gostinskih obratih. Poslovnik za poslovanje odseka za kontrolo državnih dohodkov.	.
Odločba, da izjave o načinu plačevanja blaga, uvoženega iz Nemčije in Francije, poslej niso potrebne.
328. Določanje vrednosti stanovanj carinskih uradnikov v poslopjih, sezidanih, kupljenih ali vzetih v najem iz tlako-vinskih skladov.
329. Telefonski in brzojavni promet z inozemstvom.
330. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38
331. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
332. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
323.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki
so na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle na podstavi § 37. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930 takole
odločili:*
Ustanavlja se generalni konzulat kraljevine Jugoslavije v Roterdamu.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 30. aprila 1937.
Pavle s. r.
It. Stankovič s. r. dr. Perovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
324.
Na osnovi člena 62. zakona o notranji upravi predpisujem
uredbo
o ukinitvi kopališčnega policijskega komisariata na Bledu.*
Člen 1.
Kopališčni policijski komisariat na Bledu, ustanovljen za območje občine Bled z uredbo III. št. 36.875 od 18. septembra 1935, se ukinja.
Člen 2.
Posle komisariata v območju ukinjenega kopališčnega policijskega komisariata prevzame sreski načelnik v Radovljici.
Za dobo kopališčne sezone se bo sresl>emu načelniku v Radovljici dodeljeval politično-upravni uradnik, ki bo v njegovem imenu izvrševal posle javne varnosti.
Kar je potrebno za izvršitev določil te uredbe, bo ukrenil ban.
Člen 3.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem glasniku«.
.V Beogradu, dne 14. aprila 1937; III. št. 10.739.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	*	»Službeni	glasnik	ministrstva	za	notranje	posle«
28. maja 1937, št. 118/XXXVl/257.	z	dne	1.	maja	1937,	št.	44/5.
' 325.
Na podstavi § 62. zakona o obrtih v zvezi s členi 14.,
16.	in 18. uredbe o pospeševanju turizma predpisujem sporazumno z ministrom za notranje posle in ministrom za socialno politiko in narodno zdravje tole
uredbo
o pomožnem osebju v gostinskih obratih.*
Clen 1.
V tistih turističnih krajih in večjih mestih, ki jih določi ban po zaslišanju pristojne gospodarske in delavske zbornice, prisilnih združb imetnikov gostinskih obrtov, turističnih naprav in vodečih organizacij za tujski promet, smejo gostinski obrati, navedeni v točkah 1., 2., 3., 5. in 6. odstavka (*) § 76. zakona o obrtih, zaposlovati kot pomožno osebje, ki ima neposredno opravila z gosti, samo osebe, ki imajo strokovno izobrazbo po tej uredbi,
Clen 2.
(*) Vse pomožno osebje, omenjeno v členu 1., sme biti zaposleno v gostinskih obratih, navedenih v tem členu, samb ob dokazu, da je dovršilo uspešno najmanj štiri razrede osnovne šole. Kot plačilni natakarji v obratih, navedenih v točkah 2., 5. in 6. odstavka (l) § 76. zakona o obrtih, smejo biti zaposlene samo osebe, ki dokažejo, da so dovršile uspešno najmanj 2 razreda meščanske, srednje ali tej enake strokovne šole ali strokovno gostinsko šolo. Kot hotelski upravitelji smejo biti zaposlene samo osebe, ki dokažejo, da so dovršile uspešno najmanj meščansko šolo ali štiri razrede srednje ali tej enake strokovne šole.
(’) Kot pomožno osebje, ki ima neposredno opravila z gosti, smejo biti zaposlene v gostinskih obratih, navedenih v točkah 1., 2., 3., 5. in 6. odstavka (D § 76. zakona o obrtih, samo osebe, ki dokažejo poleg šolske izobrazbe iz odstavka (*) tudi še, da so opravljale v istem ali podobnem obratu najmanj 2 leti kakršne koli posle, ki spadajo v področje dotičnega obrata. Uspešno dovršena hotelirska šola v državi ali v inozemstvu, kjer je taka šola, je zadosten dokaz za zaposlovanje v hotelih, gostiščih in za temu ustrezno zaposlovanje v penzijah tudi brez dokaza o predhodni dvoletni zaposlitvi. Kot upravitelji večjih hotelov se smejo zaposlovati samo osebe, ki dokažejo poleg šolske izobrazbe iz odstavka (l) tudi še, da so bile zaposlene v istem ali podobnem obratu najmanj 4 leta oz. najmanj 1 leto, če so dovršile srednjo ali tej ustrezno strokovno ali višjo šolo ali višjo hotelirsko šolo v državi ali v inozemstvu, kjer je taka šola, ki traja najmanj 1 leto. Kot sobarice v hotelih, gostiščih in penzijah se smejo zaposlovati tudi osebe, ki dokažejo, da so dovršile kako gospodinjsko šolo ali da so delale vsaj 2 leti v kakem večjem zasebnem gospodinjstvu. Razen tega morajo dokazati plačilni natakarji in natakarji tudi še, da so med dvoletno zaposlitvijo z uspehom pohajali strokovno gostinska šolo, če je v kraju zaposlitve. Ce pa v kraju zaposlitve take šole ni, morajo dokazati, da so med dvoletno zaposlitvijo uspešno pohajali strokovno nadaljevalno šolo, če je v kraju zaposlitve. Uspešno dovršena strokovna gostinska šola v inozemstvu nadomešča lahko dokaz o uspešno pohajani strokovni gostinski ali nadaljevalni šoli v državi med dvoletno zaposlitvijo.
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. maja 19372 št. 112/_XXXIV/244. j
(3) Določbe odstavka (2) ne veljajo za sluge, ki imajo neposredno opravila z gosti, in za tisto pomožno osebje, ki je zaposleno v dotičnih obratih v svojstvu učencev.
Clen 3.
Pomožno osebje, zaposleno v gostinskih obratih, navedenih v členu 1., ki ima neposredno opravila z gosti, se mora pred nastopom službe dati zdravniško pregledati po zdravniku v javni službi. Ta pregled se mora ponoviti vsako leto, in sicer vsekakor še pred začetkom glavne turistične sezone. Razen tega mora biti to pomožno osebje vselej čisto in dostojno oblečeno.
Clen 4.
Delovni čas in odmor pomožnega osebja, navedenega v prednjih členih in zaposlenega v gostinskih obratih iz Člena 1., urejajo predpisi za zaščito delavcev. Zaradi nadzorstva nad pravilno uporabo teh predpisov morajo imetniki gostinskih obratov, navedenih v členu 1., izdelati poslovni red, ki mora obsegati zlasti podatke o začetku in koncu delovnega časa in o času odmora. Poslovni red je tako izobesiti, da je pomožnemu osebju vselej lahko dostopen, in mora biti vselej lahko čitljiv.
Clen 5.
(’) V gostinskih obratih, navedenih v točkah 1., 2.,
3.	in 6. odstavka (') § 76. zakona o obrtih, v turističnih krajih in večjih mestih, ki jih določi ban po predpisu člena 1., se pobira od gostov kot nagrada za pomožno osebje, navedeno v členu 6., največ 10% od zneska računa.
(2) Nagrada za pomožno osebje, zaposleno pri neposredni strežbi gostov, se sme pobirati na ta način tudi v obratih iz točk 4. in 5. odstavka (') § 76. zakona o obrtih.
j3) V gostinskih obratih, kjer se pobira nagrada za pomožno osebje po predpisu odstavkov (') in (3), je prepovedano pomožnemu osebju, ki ima neposredno opravila z gosti, sprejemali neposredno od gosta napitnino v kakršni koli obliki. V vseh takih obratih je izobesiti na vidnih krajih napis, da je nagrada za pomožno osebje zaračunana v računu in da je prepovedano pomožnemu osebju sprejemati napitnino neposredno od gosta.
Clen G.
(’) Zneske, ki se pobirajo od gostov kot nagrada za pomožno osebje, je razdeljevati med naslednje pomožno osebje:
a) v hotelih: med vratarje, sobarice, sluge, liitboje, tekače in učence;
b) v restavracijah: med plačilne natakarje, revirne natakarje, ostale natakarje in učence (pikolije);
c) v penzijah: med vratarje, sobarice, sluge, liftboje, tekače, učence (pikolije), dalje med plačilne natakarje, revirne natakarje in ostale natakarje;
č) v gostiščiii: med vratarje, sobarice, sluge in učence (pikolije).
(2)	Ce se uvede enak način pobiranja nagrade za pomožno osebje, zaposleno pri neposredni strežbi gostov, tudi v obratih iz odstavka (2) člena 5., je razdeljevati nagrado med naslednje pomožno osebje:
a) v kavarnah: med plačilne natakarje, revirne natakarje, ostale natakarje, raznašalce peciva in učence (pikolije);
b) v gostilnah: med plačilne natakarje, revirne natakarje, ostale natakarje in učence (pikolije), v gostilnah
pa, ki imajo pravico oddajati opremljene sobe, tudi med
vratarje, sobarice in sluge.
(s) V odstavkih j1) in (3) navedene pomožne osebe imajo praviloma pravico do enakega dela nagrade; pomožna oseba, ki opravlja službo, združeno z večjo odgovornostjo, ima pravico do višje nagrade, pomožna oseba, zaposlena v gostinskem obratu kot učenec, pa ima pravico do nagrade v znesku najmanj K nagrade, kolikor je dobiva oseba, ki ne opravlja službe, združene z večjo odgovornostjo. Določitev ključa po teli načelih, po katerih se razdeljujejo od gostov pobrani zneski med pomožno osebje, ki ima do njih pravico, je prepuščena sporazumu tega pomožnega osebja. Ce se le-to v 15 dneh po nastopu katerega koli dogodka, ki vpliva na določitev tega ključa, o tem ne sporazume, odloči o tem pristojno državno krajevno policijsko oblastvo, kjer ga ni, pa pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje. Nagrade po tako določenem ključu izplačuje imetnik obrata ali njegov pooblaščenec brez kakršnega koli odbitka vsaki pomožni osebi, ki ima do nje pravico, neposredno, in sicer najkasneje vsakih 8 dni, če pa plačuje gost svoj račun mesečno, vsakih 30 dni.
Člen 7.
Ce je združeno opravljanje hotelskega obrata z restavracijo ali kavarno, se razdeljujejo zneski, pobrani od gostov kot nagrada za pomožno osebje v hotelskem obratu, samo med pomožno osebje, zaposleno v hotelskem obratu, v restavracijskem obratu pa med pomožno osebje, zaposleno v restavracijskem obratu, in v kavarniškem obratu, če je uveden v le-tčm enak način pobiranja nagrade za pomožno osebje, samo med pomožno osebje, zaposleno v kavarniškem obratu. V penzijah (hotelih-penzijah) določi zaradi pravičnega razdeljevanja nagrade med pomožno osebje imetnik obrata, kateri del celotne vsote, ki jo plačuje gost za popolno vsakodnevno oskrbo, odpade na stanovanje in kateri na hrano, in razdeljuje po tej delitvi celotno vsoto, pobrano od gostov kot nagrado pomožnemu osebju, posebej med pomožno osebje, ki je zaposleno pri nastanjevanju gostov, in posebej med pomožno osebje, ki je zaposlovano pri strežbi gostov z jedjo in pijačo. Enako je ravnati tudi v gostilnah, ki imajo pravico imeti tujske sobe, če je uveden v njej enak način pobiranja nagrade za pomožno osebje. Tako dobljeni zneski se razdeljujejo med posamezne pomožne osebe vsake stroke po odstavku (J) člena 6.
Člen 8.
j1) Poleg nagrade iz člena 5. ima pomožno osebje iz člena 1., če ni dogovorjeno izrečno kaj drugega, tudi pravico do primerne plače. Njena višina se določi s službeno pogodbo po § 207. ali § 209. zakona o obrtih, pri čemer je upoštevati običaj, ki velja v kraju podjetja za podjetja in pomožno osebje iste ali najbližje sorodne stroke. Pri tem je upoštevati vrednost stanovanja in hrane, kolikor se dajeta pomožnemu osebju v naravi. Če se določi tudi za to pomožno osebje minimalna mezda po uredbi o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu, se priznava temu pomožnemu osebju mezda po členu 4. te uredbe.
(2) Hrana, če se daje v naravi, ne sme biti prestana in mora biti izdatna, stanovanje higiensko, posteljnina pa Čista in v redu.
(3) Glede učencev velja § 267. zakona o obrtih
Člen 9.
(J) Imetniki gostinskih obratov, navedenih v členu 1., smejo od pomožnega osebja, navedenega v tem členu, ki pooblaščeno v službodavčevem imenu ali pobira denar od gostov ali prevzema blago za obrat ali oskrbuje njemu izročeno blago, pri nastopu službe zahtevati, naj položi varščino. Ta varščina mora služiti kot jamstvo za pravilnost službojemnikovega poslovanja in za poravnavo terjatev, ki nastanejo službodavcu zoper službojemnika iz službenega razmerja.
(2) Višina varščine se določi sporazumno med služ-bodavcem in službojemnikom v vsakem primeru posebej, in sicer glede pomožnega osebja, ki pooblaščeno pobira denar od gostov, največ do povprečnega enodnevnega potroška obrata, glede pomožnega osebja, ki pooblaščeno prevzema blago za obrat ali oskrbuje njemu izročeno blago, pa največ do povprečne vrednosti blaga.
Člen 10.
(H Varščino v gotovini ali v vrednostnih papirjih po odstavku (') § 64. zakona o obrtih je položiti na službo-jemnikovo ime pri Državni hipotekarni banki ali njeni podružnici, pri banovinski ali občinski hranilnici tiste banovine ali občine, v katere območju je sedež obrala, ali pri Poštni hranilnici ali njeni podružnici, in jih vin-kulirati v službodavčevo korist. Vložna knjižica, če se položi varščina v gotovini, ali potrdilo o položeni varščini, če je položena v vrednostnih papirjih, ostane pri službojemniku. Varščina nikakor ne sme biti položena pri službodavčevem podjetju.
(2)	Službojemnik ima vselej pravico dvigati dospele obresti; varščina sama pa se sme izdati samo s privolitvijo službodavca in službojemnika ali po pravnomočni odločbi sodišča ali po pravnomočni odločbi pristojnega državnega krajevnega policijskega oblastva, kjer tega ni, pa pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje po odstavku (-') člena 11.
Člen 11.
(*) Ko se službeno razmerje konča, mora privoliti službodavec v to, da se varščina službojemniku izda. Službodavec sme odkloniti to privolitev samo, če je službojemnik dolžan položili račun o prejetem denarju ali o blagu, ki ga je prejel od službodavca ali zanj, ali glede kake druge svoje terjatve zoper službojemnika iz službenega razmerja; službodavec pa ne sme zavlačevati preizkus računa ali ugotovitev svoje terjatve.
(5) Denarni zavod, pri katerem je varščina položena, mora izdati službojemniku po odločbi pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje varščino tudi brez službodavčeve privolitve, če ne vloži le-ta v 30 dneh, ko preneha službeno razmerje, pri pristojnem sodišču tožbe, s katero uveljavlja svojo terjatev zoper službojemnika.
Člen 12.
V denarju od 50 do 6.000 dinarjev se kaznuje:
1. službodavec, ki zaposli pomožno osebje zoper predpis členov 1. ali 17.;
2. službodavec, čigar pomožno osebje ni čisto in dostojno oblečeno;
3. službodavec, ki ne sestavi in ne izobesi poslovnega reda po predpisu Člena 4.;
4. pomožno osebje in službodavec, ki pobereta od gosta nagrado po predpisu odstavkov (‘) in (a) člena 5. po višjem odstotku kot je določen;
5. pomožno osebje, ki sprejme napitnino, in službo-dajalec* v čigar obratu se pobere napitnina zoper predpis odstavka (2) člena 5.
Člen 13.
V denarju od 200 do 10.000 dinarjev se kaznuje:
1. službodavec, ki zaposli pomožno osebje zoper predpis člena 3.;
2. službodavec, ki ne izplača pomožnemu osebju nagrade po predpisu členov 6. in 7.;
3. službodavec, ki sprejme od pomožnega osebja varščino zoper predpis člena 10.
Člen 14.
Ob neizterljivosti denarne kazni se je ravnati po predpisu odstavka (2) § 405. zakona o obrtih.
Člen 15.
(') Za kazenski postopek po tej uredbi veljajo predpisi §§ 410. do 417. in odstavka (fl) § 428. zakona o obrtih. Denarne kazni, izrečene zaradi prekrškov iz členov 12. in 13., se stekajo v sklad za podpiranje strokovnih šol tiste banovine, v kateri je bil prekršek storjen.
(2) Kazenski postopek po tej uredbi nikakor ne krati pravice službodavca in službojemnika, da uveljavljata svoje terjatve pri sodišču.
Člen 16.
Določbe te uredbe, razen člena 2., je uporabljati tudi na službena razmerja tistega pomožnega osebja iz člena 1. v gostinskih obratih, navedenih v tem členu, ki je na dan, ko zadobi ta uredba moč, že v službi. Službene pogodbe tega pomožnega osebja je spraviti, kolikor nasprotujejo določbam te uredbe, v sklad z le-tčmi v 30 dneh od dne, ko zadobi ta uredba moč.
Člen 17.
j1') Strokovna izobrazba po določbah te uredbe se ne zahteva od tistega pomožnega osebja, navedenega v členu 1., ki je že v službi na dan, ko zadobi ta uredba moč, toda samd, če je v obratu, v katerem je tedaj v službi, bilo dotlej zaposleno v isti lastnosti nepretrgano najmanj 6 mesecev in dokler je zaposleno v tej lastnosti v tem obratu. Drugače, če nima strokovne izobrazbe po členu 2., ga sme obdržati službodavec v službi samo, če opravi izpit po predpisu odstavka (3).
(2) Te izobrazbe tudi ni zahtevati od tistega nezaposlenega pomožnega osebja, ki je bilo do dne, ko zadobi ta uredba moč, zaposleno v isti lastnosti najmanj 4 leta, če ni bila zaposlitev pretrgana več ko 2 leti.
(3) Kljub predpisu odstavka (2) se sme oseba, ki je bila, preden zadobi ta uredba moč, zaposlena manj ko 4 leta ali Če je bila zaposlitev pretrgana več ko 2 leti, ako nima strokovne izobrazbe po členu 2., zaposlovati v obratih iz člena 1. v lastnosti pomočnika, ki ima neposredno opravila z gosti, samd, če opravi poprej poseben izpit, s katerim dokaže občno in posebno izobrazbo, ki je potrebna za to zaposlitev. Pogoje tega izpita predpiše ban, za območje uprave mesta Beograda pa minister za trgovino in industrijo.
Člen 18.
Prvo določitev ključa za razdeljevanje nagrade po členu 6. mora opraviti pomožno osebje v 30 dneh od dne, ko zadobi ta uredba moč. Drugače stori U> pristojno
državno krajevno policijsko oblastvp, kjer ga ni, pa pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje.
Člen 19.
Ta uredba dobi obvezno moč na dan razglasitve v, >Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 11. maja 1937; II št. 17.290/u.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
326.
Na podstavi §§ 1. in 6. zakona o organizaciji finančne uprave, §§ 5. in 6. zakona o državnem računovodstvu in točke 7. § 93. finančnega zakona za leto 1937/38. predpisujem tale
poslovnik
za poslovanje odseka za kontrolo državnih dohodkov.*
§ 1.
Odsek za kontrolo državnih dohodkov opravlja:
a) kontrolo pobiranja in izterjave dohodkov pri državnih uradih, podjetjih in napravah vseh resorov, ki prejemajo državne dohodke; dalje kontrolo pobiranja in izterjave dohodkov po vseh zakonskih predpisih o neposrednih davkih, vštevši davek na poslovni promet, o taksah, trošarini, monopolih in carini;
b) kontrolo odmere državnih davščin;
c) kontrolo inšpekcijske službe nad organi, v katerih pristojnost spada revizija poslovanja glede pobiranja in izterjave teh dohodkov.
Odsek proučuje in spremlja gibanje državnih dohodkov in podaja ministru za finance potrebne predloge, da bi se dohodki še učinkoviteje ostvarjali.
Izčrpne preglede računovodske in blagajniške službe opravlja odsek samo v posebej odrejenih primerih.
§ 2.
Odsek kontrolira tudi odmero in izterjavo samoupravnih davščin, ki se pobirajo po državnih organih.
Kolikor je pobiranje državnih dohodkov poverjeno samoupravnim telesom, kontrolira odsek v tem pogledu tudi poslovanje teh teles.
§ 3.
Odsek je upravičen opravljati tudi kontrolo poslovanja (pregled knjig, listin, arhiva itd.) vseh zasebnikov in zasebnih podjetij, ki so zavezana pobirati ali plačevati kakršne koli državne davščine po zakonu o neposrednih davkih, vštevši davek na poslovni promet, o taksah, trošarini, monopolih in carini.
§ 4.
Odsek za kontrolo dohodkov je neposredno podrejen ministru za finance in opravlja tudi vse ostale posle, ki mu jih minister odredi.
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. junija 1937, št. 125/XXXVII/273.
§ 5.
Odsek opravlja kontrolno službo po odposlancih.
Odposlanci opravljajo svojo službo po naredbah ministra za finance in odsekovega starešine, kadar pa to terja korist službe, tudi po lastni pobudi, toda samb, kadar so na službenem kontrolnem potovanju.
§ 6.
Odposlanci imajo trajno pooblastitev ministra za finance, po kateri so pooblaščeni opravljati vsa dejanja in posle, navedene v tem poslovniku.
§ 7.
Odposlanec mora predložiti o uspehu vsakega kontrolnega potovanja poročilo. V poročilo mora navesti, kaj je-opazil, po potrebi tudi predlagati ustrezne ukrepe, da se ugotovljene nečednosti odpravijo ali dotok državnih dohodkov skladno z veljavnimi zakoni poveča. O važnih dejstvih in odkritjih, ki terjajo nujno intervencijo, mora podati odposlanec svoje poročilo neutegoma že med poslovanjem.
Če bi ugotovil odposlanec ob kontroli škodo za državo ali samoupravno telo, mora takoj poročati pristojnemu organu o stanju, ki ga je našel.
§ 8.
Če so kršene državne ali samoupravne koristi zaradi pogrešne uporabe fiskalnih predpisov, izda odposlanec potrebne naredbe, seveda strogo po veljavnih predpisih in že izdanih navodilih, zaradi bodočega postopka. Odposlanec poda o izdanih naredbah poročilo in se more izdano odposlančevo navodilo razveljaviti samo, če izda pristojni oddelek novo navodilo, o čemer je treba poprej ministru za finance poročati.
§ 9-
Odsek sodeluje z vsemi oddelki ministrstva za finance in je z njimi v stalfii zvezi.
§ 10.
Odsek mora imeti vse, kar je opazil glede izvrševanja službe, v razvidu in skrbeti, da se izdana navodila in naredbe hitro in popolnoma izvršujejo. O tem, kar je opazil, obvešča pristojne oddelke, da ukrenejo, česar je treba.
§ 11.
Načelniki oddelkov ministrstva za finance pošiljajo sporazumno z odsekovim starešino odseku zaradi kontrole predmete, o katerih mislijo, da se dajo po tem odseku koreniteje in pravilneje preiskati in proučiti, kot bi to mogli storiti nižji inšpekcijski organi.
§ 12.
Razpored potovanja določi odsekov starešina; odposlanec sme od razporeda odstopati, če uvidi za to posebno službeno potrebo. V takem primeru mora vsak odstopek od programa takoj javiti odseku in ga po vrnitvi v poročilu opravičiti.
Čas in smer potovanja odposlanca smeta biti znana samo ministru za finance, odsekovemu starešini in osebi, kateri ta dva to priobčita.
§ 13.
Odposlanci morajo nastopati v izvrševanju službe dostojanstveno kot dobri starešine, morajo proučiti vsako stanje z vso pazljivostjo in nepristranostjo in zadobiti o njem pravilno ih popolno uverjenost.
Ko kontrolirajo skrb izvrševalnih organov za fiskalne koristi, morajo pisati zapiske tudi o osebnih in usluž-benskih lastnostih teh organov in jih sporočati pristojnim starešinam.
§ 14.
Odsek zbira vse podatke, ki so mu potrebni, da more svojo nalogo uspešno opravljati; vsa upravna oblastva pa mu morajo zahtevane podatke nemudoma dati na razpolago.
§ 15.
Odsekovega starešino nadomešča, kadar je odsoten, po činu najvišji uradnik odseka.
§ 16.
Ta poslovnik stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 31. maja 1937; št. 19.000/1.
Minister za finance Lctica s. r.
— ■ ■	m	%mm	m
327.
Izjave
o načinu plačevanja blaga, uvoženega iz Nemčije in Francije, poslej niso potrebne.*
Minister za finance je odločil pod št. 31.071/VIII z dne 3. junija 1937 takole:
»Začenši z dnem 6. junija t. 1. ni zahtevati od uvoznikov blaga iz Francije in Nemčije, da bi predložili izjavo o načinu plačila, kar je bilo doslej obvezno po moji odločbi št. 13.919 z dne 6. aprila 1936.«
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance, dne 3. junija 1937; št. 31.071/VIII.
328.
Določanje
vrednosti stanovanj carinskih uradnikov v poslopjih, sezidanih, kupljenih ali vzetih v najem iz tlakovinskih skladov.**
Minister za finance je odločil pod št. 12.090/V z dne
10.	aprila 1937 takole:
»Stanovanja carinskih uradnikov v poslopjih, sezida-. nih, kupljenih ali vzetih v najem iz dohodkov tlako-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	junija 1937, št. 125/XXX VII/283.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22.	maja 1937, št. 114.
vinskih skladov, se izvzemajo iz določb uredbe o določanju vrednosti stanovanj civilnih državnih uslužbencev št. 12.141/V—32* in se določi vrednost stanovanj v takih primerih s svobodnim dogovorom med občino kot lastnico poslopja in predstavnikom carinskih oblastev. Ti dogovori spadajo pod odobritev oddelka za carine pri ministrstvu za finance.«
S to odločbo se je izrekla soglasno glavna kontrola s sklepom občne seje št. 56.348 z dne 14. maja 1937.
Glede uporabe prednje odločbe velja še nadalje postopek, predpisan z razpisom št. 31.431/1 V z dne 22. oktobra 1932.
Ta odločba se ne nanaša na državne uslužbence ostalih strok in na samoupravne uslužbence, glede katerih veljajo še dalje določbe uredbe št. 12.141/V—1932.
Iz ministrstva za finance, oddelka za carine, dne 20. maja 1937; št. 11.757—IV.
329.
Telefonski in brzojavni promet.**
1. Nove telefonske zveze med Jugoslavijo in Italijo, izza dne 1. maja 1937 z nastopnimi taksnimi enotami:
B 1 e d—B r i o n i, 2'55 zl. fr.;
C e 1 j e—T a r v i s i o, 2'55 zl. fr.;
Črnomel j—P o s t o j n a , 2'25 zl. fr.;
Jesenice na Gorenjske m—T o r i n o, 4'20 zl. fr.;
Kamni k—A i d u s s i n a , 2'25 zl. fr.;
L j u b 1 j a n a—A i d u s s i n a , 2'25 zl. fr.;
L j u b 1 j a n a—A s t i, 4'20 zl. fr.;
Ljubljana — M anzano Friuli in Resia del Friuli, 2'55 zl. fr.;
L j u b 1 j a n a—S. Pietro del Carso, 2‘25 zl. franka;
M a r i b o r—V i p a c c o, 2'25 zl. fr.;
M o k r o n o g—M i 1 a n o, 3'60 zl. fr.;
Rake k—S. Pietro del Carso, 2‘25 zl. fr.;
Rateče na Gorenjske m—R orna, 4'20 zl. fr,;
Slovenske Konjic e—V e n e z i a , 3'— zl. fr/,
Stari trg pri Rakek u—P e s c a r a , 3'60 zl. franka;
T r ž i č—P o s t o j n a, 2'25 zl. fr.;
V i č—M i 1 a n o, 3'60 zl.	fr.
2. Izza dne 1. maja 1937 in z nastopnimi taksnimi
enotami:
L	j u t o m e r—G i b r a 11 a r, 1910 zl. fr.;
I.	j u torne r—K a n a r s k i otoki, 51‘—	zl. fr.;
L j u t o m e r—P ortugalska, 18'50 zl. fr.;
I,	jut o m e r—Š p a n i j a (I. pas), 10'20 zl.	fr.;
L	j u t o m e r—Š panski Maroko, 29'30 zl.	fr.
3. Znižanje mednarodnih brzojavnih taks:
Z dnem 16. aprila 1937 so znižane brzojavne takse za Marie Galante in Saintes (Les) od 4'70 na 3'45 zl. fr., za Guadeloupe in Martinique od 4'50 na 3'45 zl. fr.; (po Radiu	Beograd)	za	Forestie-
r e , S. E 1 i e od 6'65 na 4'27	zl. fr., za	Mana,	Regi-
na, S. Georges de TO y a p o c in S. Laurent
* »Službeni list« št. 359/35 iz 1. 1932.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. aprila 1937, št. 96/XXX/204 (k 1. in 2.) in z dne
17.	maja 1937, št. 109/XXXI/231 (k 3.).
du Maroni od 6'45 na 4'07 zl. fr., za C a y e n n e in ostale postaje v Guyane f r a n 5 a i s e od 6'25 in 5'24 na 3'87 zl. fr.; za postaje A m a z o n e v Braziliji: za I. pas 3'95, za II. pas in oblast Akra 4'40 zl. fr.
Banove uredbe.
330.
Objave
banske uprave o pobiran ju občinskih davščin v letu 1937/38.
II.	No. 16441/1.
Občina Kog v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine;
1. 65 (šestdeset pet) %no dokiado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 109 I vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 50'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 9. junija 1937.
II.	No. 11365/2.
Občina Polje v srezu ljubljanskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 95 (devetdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 I vina din 100'—,
b) od	100 1 vinskega mošta d’n 100'—,
c) od	100 1 piva din 50'—,
č) od	hi stopnje alkohola Špirita in žganja din	5'—,
d) od	litra likerja, ruma, konjaka, šumečih	vin	in
drugih luksuznih pijač din 5 —,
e) od	goveda nad 1 letom din 30'—,
f) od	goveda pod 1 letom din 15'—,
g) od	prašičev din 20'—,
h) od	drobnice din 5'—,
> i) od	100 kg uvoženega mesa (mesnih	izdelkov,
din 100'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovino v Ljubljani,
dne 7. junija 1937.
II.	No. 15337/1.
Občina Polzela v srezu celjskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 90 (devetdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od	100 1 vina din 100'—,
b)	od	100 1 vinskega mošta din 100'—,
c)	od	100 1 piva din 50'—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita in žganja	5	din,
d)	od	litra likerja, ruma, konjaka, šumečih	vin	in
drugih luksuznih pijač din 2'50,
e) od goveda nad 1 letom din 20'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od drobnice din 2'50,
i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 10'—.
3.	Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. junija 1937.
II.	No. 10777/2.
Občina Stražišče s srezu kranjskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 50 (petdeset) “/»no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od	100 1 vina din 100'—,
b)	od	100 1 vinskega mošta din 100'—,
c)	od	100 1 piva din 100'—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita in žganja	5	din,
d)	od	litra likerja, ruma, konjaka, šumečih	vin	in
drugih luksuznih pijač din 5'—,
e)	od	goveda nad 1 letom din 10'—,
f)	od	goveda pod 1 letom din 6'—,
g)	od	prašičev din 6’—,
h)	Od	drobnice din 6'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 50'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska upravo dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. junija 1937.
II.	No. 13.243/2.
Občina Strukovci v srezu murskosoboškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 43 (štirideset tri)%no dokladp na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 I vinskega mošta din 100'—,
c) od goveda nad 1 letom din 10'—, č) od prašičev din 1—,
d) od drobnice din 10’—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. junija 1937,
II.	No. 15895/1.
Občina Tišina v srezu murskosoboškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 34 (trideset štiri)%no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od	100	1	vina din 100'—,
b)	od	100	1	vinskega mošta din	100'—,
c)	od	100	1	piva din 100'—,
č)	od	lil stopnje alkohola špirita	in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 2'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine i Ljubljani, dne 5. junija 1037»
Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. maja 1937, I. No. 6156/1, je bila Bajec Huberta, zvaničnica I. položajne skupine pri omenjeni banski upravi, postavljena za upravno pisarniško uradnico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 4294/1, je bila Bn fon Eliza, upravno-pisarniška uradnica X. skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, postavljena za upravno-pisarniško uradnico IX. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. maja 1937, I. št. 6220/1, je bil D a n i 1 o Vinko, upravno pisarniški uradnik IX. skupine pri komisariatu želez, in obmejne policije v Mariboru, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 4. junija 1937. I. No. 6463/1, je bil P i 11 e r Henrik, volonter obče državne bolnice v Ljubljani, postavljen za uradniškega pripravnika za X. položajno skupino pri obči državni bolnici v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. maja 1937, I. No. 6176/1, je bila Simčič Marija, zvaničnica 1. položajne skupine pri omenjeni banski upravi, postavljena za upravno-pisarniško uradnico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. maja 1937, I. No. 3295/2, je bil Š k r i n j a r Ivan, zvaničnik I. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Ptuju, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, L No. 36/3, je bil Tomi e E r a n c , upravno-pisarniški uradnik X. skupine pri sreskem načelstvu v Brežicah, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika IX. skupine na dosedaniem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. št. 6310/1, je bil Vizjak Mirko, upravno-pisarniški uradnik IX. skupine pri sreskem. načelstvu v Krškem, postavljen /.a upra'7-no-pisarniškega uradnika Vlil. skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. št. 6300/1, je postavljen Pohleven Franc, policijski stražnik II. razreda — zvaničnik 2. skupine pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika I. razreda — zvaničnika 1. skupina na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 3227/1, je bila Prebil Antonija, zvaničnica III. skupine pri omenjeni banski upravi, postavljena za zvaničnico II. skupine JBa itefedfiBieia službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 3415/3, je bila Rosina L j uborni ra, zvaničnica II. skupine pri sreskem načelstvu v Dolnji Lendavi, postavljena za zvaničnico I. skupine na dosedanjem službenem mestu.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 31. maja 1937, I. No. 0164/1, je bil postavljen Bedrač Janko, uradniški pripravnik pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega arhivskega uradnika X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 1. junija 1937, I. št. 5163/1, je bil postavljen dr. Kerže Vladislav, sekundarij VIII. položajne skupine banovinske bolnice v Mariboru, za asistenta VII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 4392/1, je postavljen Saharov Konstantin, banovinski računski pripravnik IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega pomožnega knjigovodjo v IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 2. ijunija 1937, I. No. 6347/1, je bil postavljen Tominc V 1 a d i m i r , za banovinskega uradniškega pripravnika X. položajne skupine pri sreskem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. maja 1937,1. No. 4968/2, je postavljen Uhl Florijan, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri sreskem cestnem odboru v Slovenjem Gradcu, za banovinskega tehnika v IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. maja 1937, I. No. 4852/1, je postavljen V e 1 i k a n j e Jože, banovinski računski pripravnik IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega pomožnega knjigovodjo v IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. maja 1937, L No. 5849/1, je bil premeščen po službeni potrebi inž. V erstovšek Božidar, banovinski uradniški pripravnik VIII. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, v isti službeni lastnosti k tehničnemu razdelku sreskega načelstva Maribor-levi breg.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. maja 1937, I. No. 5835/1, je bila Kovačič Marija, banovinska dnevničarka-zvaničnica pri omenjeni banski upravi, postavljena za banovinsko zvaničnico III. skupine na dosedanjem službenem mestu.
*.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. maja 1937, I. No. 5461/1, je bil postavljen Kolar Anton, režijski uslužbenec banovinske bolnice v Celju, za banovinskega služitelja II. položajne skupine.	_	j	_
332.
Razne objave iz »Službenih novin‘%
Številka 46 z dne 1. marca 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. februarja 1937, št. 1746/IX, je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih Grubje-šič Pavel, inšpektor finančne kontrole VI. položajne skupine oddelka finančne kontrole Št. Ilj v Slov. goricah.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. februarja 1937 je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih, pri direkciji državnih železnic v Ljubljani Kus ter Ivan, višji kontrolor
VI. položajne skupine s 1. periodskim poviškom.
Številka 49 z dne 4. marca 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. februarja 1937, št. 16.226, je napredoval dr. Štempihar J u r i j, sodnik apelacijskega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Ljubljani, za apelacijskega sodnika
III.	položajne skupine 2. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. februarja 1937, št. 16.224, so napredovali v III. položajno skupino 2. stopnje: Savelj Anton, starešina sreskega sodišča v Novem mestu; Č e r č e k Janko, starešina sreskega sodišča v Vel. Laščah; dr, Bregar Stanko, starešina sreskega sodišča v Kranjski gori; Ra daj Anton, starešina sreskega sodišča v Šmarju pri Jelšah; Ivanc Karel, starešina sreskega sodišča v Brežicah, in d r. M u h i č Franc, starešina sreskega sodišča v Slov. Bistrici, vsi v IV. položajni skupini 1. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. februarja 1937, št. 16.225, je napredoval v IV. položajno skupino 2. stopnje Kokalj Joža, sekretar V. položajne skupine Stola sedmorice, oddelka B, v Zagrebu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. februarja 1937, št. 16.220, so napredovali v IV. položajno skupino 2, stopnje: dr. Grobelnik Aleksander, sodnik okrožnega sodišča V. položajne skupine v Ljubljani; dr. Dobrošek Josip, sodnik okrožnega sodišča V. položajne skupine v Novem mestu; Pavlovič Marin, sodnik sreskega sodišča V. položajne sku-pipe v Litiji; Pleivveiss Karel, sodnik sreskega sodišča V. položajne skupine v Kranjski gori, in d r. K e j-ž a r Mirko, sodnik sreskega sodišča V. položajne skupine v Mariboru; v VI. položajno skupino: Ašič Maks, sodnik sreskega sodišča VIL položajne skupine pri Sv. Lenartu; dr. Berlic Leon, sodnik sreskega sodišča VIL položajne skupine v Celju; Punčuh Vladimir, sodnik sreskega sodišča VIT. položajne skupine v Slov. Bistrici; Bel jan Mihael, sodnik sreskega sodišča
VII. položajne skupine v Gornjem gradu, in Pance Vinko, sodnik sreskega sodišča VII. položajne skupine v Litiji.
i
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska ia zalaga tiskarna Merkur d, d. y Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek v. Ljubljani*,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Triloga k 48. kosu VIII. letnika z dne 16. junija 1937.
Razglasi kraljevske banske uprave
y. No. 5363/6.	1740 3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravsko banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za gradnjo žolezo-betonskega mostič preko Kobiljskega potoka na banov, eesti 1/25 v km 1*791 pri Dolnji Lendavi
1.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 19. julija 1937 ob 11. uri dop.
v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ulica 5/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehn. odd. banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8/11, soba št. 18.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 259.03275.
Predpisana kavcija znaša din 26.000.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. junija 1937.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 184/36.	1736
Oklic.
Tožeča stranka Kukovec Anton in Otilija, posestnika na Bresnici št. 33, ki ju zastopa dr. Ban Adam, odvetnik v Ormožu, je vložila proti toženi stranki Voršiču Francu in Mariji, posestnikoma v Mihovcih, sedaj neznanega bivališča v Ameriki, radi din 4.000'— k opr. št. P 184/36 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 25. junija 1937 ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 4, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Kocmur Ciril, odvetnik v Ormožu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne, 4. junija 1937.
»j.
O 11/37-14.	1733 3—1
Oglas.
Sresko sodišče v Tržiču daje s tem na znanje, da je 30. januarja 1937 umrl v Tržiču podanik nemške države: Gocken Hermann, izdelovalec čevljev, ki je za-
pustil pismeno oporoko z dne 5. maja 1923.
Zaradi tega se pozivljejo vsi domači in inozemski državljani, ki prebivajo v naši državi, a imajo zahteve do zapuščine kot dediči, legatarji, upniki ali iz kakega drugega naslova, da prijavijo temu sodišču svoje zahteve v roku treh mesecev od prve objave tega oglasa v »Službenem listu«, ker pozneje prijavljeni zahtevki ne bodo ovirali, da se zapuščina ne bi izročila inozemskemu oblastvu ali po sklepu tega oblastva upravičeni osebi.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 9. junija 1937.
I 10/37-14.	1753
Dražbeni oklic.
Dne 13. julija 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: 1. zemljiška knjiga Brezovica vi. št. 54 (hiša v Gor-jušah 1 z gospodarskimi poslopji, zemljišči in priteklinami), 2. zemljiška knjiga Dob vi. št. 183 (travnik 1194 in*),
3.	zemljiška knjiga Dob vi. št. 361 (zemljišča), 4. zemljiška knjiga Krtina vi. št. 132 (njiva in gozd).
Cenilna vrednost: ad 1. din 129.43475, ad 2. din 579'-, ad 3. din 121.289*50, ad 4. din 3.739'50.
Najmanjši ponudek: ad 1. dinarjev 104.500'—, ad 2. din 500'—, ad 3. dinarjev 98.400'—, ad 4. din 3.400'—.
Varščina: '/i0 cenilne vrednosti. Naj-prvo se izkličejo parcele v 33 skupinah, nato sledi dražba po vložkih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Brdu,
dne 18. maja 1937.
I 248/37-11.	1741
Dražbeni oklic.
Dne 16. julija 1937 o b 15. u r i bo pri sodišču na uradnem poslovanju na Jesenicah — carinarnica dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Jesenice vi. št. 229.
Cenilna vrednost: din 121.205'—.
Najmanjši ponudek: din 60.602'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi. se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Kranjska gora, dne 11. junija 1937.
I 703/36-18.	1725
Dražbeni oklic.
Dne 12. julija 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ključarovci do polovice vi. št. 60.
Cenilna vrednost: din 35.860'—.
Vrednost pritekline: din 907'—.
Najmanjši ponudek: din 23.907'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje p,ri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni-deski tega sodišča.	.	-
Sresko sodišče v Ljutomeru, dno 3. junija 1937.
I 18/37-12.	1516
Dražbeni oklic.
Dne 19. julija 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga ,Topol vi. št. 23, 24 in 31 do la/o5sink.
Cenilna vrednost: din 48.098'—.
Vrednost priteklin: din 210'—.
Najmanjši ponudek: din 32.066'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ložu,
dne 13. maja 1937.
IX T 4687/36-22.	1528
Dražbeni oklic.
Dne 19. julija 1937 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gorica vi. št. 57.
Gonilna vrednost: din 54.454'30.
Najmanjši ponudek: din 36.302'87.
Pravice, ki bi ne pripuščate dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 15. maja 1937.
1 36/37-9.	^	1743
Dražbeni oklic.
Dne 15. julija 1937 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. DrašiČi vi. št. 883.
Cenilna vrednost: din 1.500'—.
Najmanjši ponudek: din 1.000^-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 20. maja 1937.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi:
458.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 18. maja 1937.
Besedilo: Manufaktura Hermes družba z o. z.
Z notarsko izjavo z dne 2. aprila 1937 se je spremenila družbena pogodba z dne 7. decembra 1922 v §§ 2. in 3.
Besedilo firme odslej: Trgopromet, družba z o. z.
Obratni predmet odslej: Trgovina in komisija kave, stekla, porcelana, kuhinjskega orodja in galanterije.
Izbriše se poslovodja Engele Valter, vpiše pa se poslovodja Bauer Josip, trgovec v Kočevju.	,
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. II L, dne 15. maja 1937.
Rg C II '9/22.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in qlodatki pri nastopnih zadrugah:
459.
Sedež: Črnomelj.
Dan vpisa: 21. maja 1937.
Besedilo: Kmetijska zadruga v Črnomlju, r. z. z o. z.
Zbrisali so se izstopivši člani načel-.stva: Fabjan Josip, Držaj Josip, Štrubelj Jože, Lovšin Alojzij, Panjan Martin, Šer-celj Franc, Grahek Anton iz Otovca 7 in Grahek Jurij iz Rožancev, vpisali 'pa novoizvoljeni člani načelstva:
Skubic Jožef, posestnik v Črnomlju št. 234,
Vrščaj Jakob, posestnik v Otovcu št. 18, Starc Anton, pomočnik sreskega sanitetnega referenta v Črnomlju,
Bahor Janez, posestnik v Dragovanji vasi št. 18,
Lozar Josip, posestnik v Rožancu št. 9, Klemenc Pavel, posestnik in župan v Črnomlju št. 218,
Bahor Jakob, posestnik v Zorencih št. 6,
Matkovič Janko, posestnik v Gnleku št. 2.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 21. maja 1937.
Zadr. IV'68/4.
Sedež: Dobračeva.
Dan vpisa: 18. maja 1937.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Dobračevi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Strlič Ivan, vpiše se pa član načelstva Bačnar Rudolf, posestnik in krojač, Stara vas št. 16. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. maja 1937.
Zadr. IV 231/36.
Sedež: Hrastnik.
Dan vpisa: 11. maja 1937.
Besedilo: Delavska hranilnica in posojilnica v Hrastniku v likvidaciji, reg. zadruga z ncom. zav.
Izstopil je član likvidacijskega odbora Arnšek Janko.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 11. maja 1937.
Zadr. III 142-27.
*
462.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 18. maja 1937.
Besedilo: Dom jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 24. marca 1937 so se spremenila zadružna pravila v § 10.
Izbrišejo se člani načelstva Muc Martin, Kralj Ivan in Kregar Josip, vpišejo se pa člani načelstva:
Mihelčič Ivan, elektrotehnik v Ljubljani, Borštnikov trg št. 1,
Pirnat Stanislav, pečarski mojster, Vič, Tržaška c. 35,
Vidmar Karol, pekovski mojster v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 6.
2e vpisani član načelstva Pičman Lovro je načelnik, Perčinlič Franjo pa podnačelnik zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. maja 1937.
' Zadr. XI'10/4.
*
463.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. aprila 1937.
Besedilo: »Dom«, stavbena in kreditna zadruga državnih uslužbencev, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Izbriše se član načelstva Primožič Leopold.	i
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. aprila 1937.
Zadr. VIII 34/27.
*
464.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 6. maja 1937.
Besedilo: Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se prokurist Pavlič Avgust. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. maja 1937.
Zadr. VII 143/54.
$
465.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 18. maja 1937.
Besedilo: Skupni dom v Ljubljani, rc-jjistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Renčelj Anica, vpiše pa se član načelstva Renčelj Stane, sprevodnik cestne železnice v Ljubljani Vil, Černetova 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. maja 1937.
Zadr. VIII ‘243/18.
*
466.
Sedež: Loški potok.
Dan, vpisa: 17. aprila 1937.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Loškem potoku, r. z. z o. z.
Izbrisal se je izstopivši načelstveni član Bartol Jožef, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Košmerlj Ludvik, kolar v Retnjah Sl. 123.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 17. aprila 1937.
Zadr. I 63/36.
*
467.
Sedež: Lucova.
Dan vpisa: 28. maja 1937.
Besedilo: Gospodarska zadruga v Lu-rovi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Žilavec Jožef, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Žilavec Aleksander, posestnik v Lucovi štev. 5.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 28. maja 1937.
Zadr. V 65/3.
*
468.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 28. maja 1937.
Besedilo: Drava, gospodarska zavarovalna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Po sklepu občnega zbora z dne 19. maja 1937 so so izpremenila zadružna pravila v § 16.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva: Oset Andrej, Serec Josip, Vahtar Miha in Kunst Vaclav, vpiše se pa:
1. kot član načelstva dr. Dernovšek Janko, primarij v Mariboru,
2. kot ravnatelj in pooblaščenec zavoda Majerle Ivo, ravnatelj v Mariboru. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 28. maja 1937.
Zadr. V 40/10.
*
469.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 28. maja 1937.
Besedilo: Glavna privredna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Na podstavi sklepa občnega zbora t-dne 15. II. 1937 in seje načelstva z dne 28. IV. 1937 se izbriše dosedanji član načelstva Turjak Lovro, vpišejo pa novoizvoljeni člani Leskošek Alojz, zadružni uradnik in novinar v Celju, Sver Karl, ekonom v Košakih, in Bračič Jakob, tovarniški delavec v Rušah.	..
Zadružna pravila so se spremeni a v § 28.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 28. maja 1937.
Zadr. .V. 38/23.
470.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 20. maja 1937.
Besedilo: Prva mariborska delavska pekarna, registrovana zadruga ? omejeno zavezo v Mariboru.
Izbriše se dosedanji član načelstva Schvvarzbartl Karl, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Čeh Alojz, pek v Mariboru-Tezno, Gregorčičeva ul. št. 1.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 20. maja 1937,
Zadr. II 75/48.
*
471.
Sedež: Metlika.
Dan vpisa: 19. aprila 1937.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Metliki, r. z. z o. z.
Izbrišejo se izstopivši člani načelstva: Bajuk Anton, Vukšinič Anton in Rus Matija, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva Govednik Janez, posestnik iz Čuril št. 11, Nemanič Marko, posestnik iz Drašič št. 3, in Urh Ivan, posestnik in kovač iz Metlike št. 198.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 19. aprila 1937.
Zadr. I. 53/51.
*
472.
Sedež: Selce.
Dan vpisa: 6. maja 1937.
Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga v Selcih, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Šmid Franc, vpiše pa se Član načelstva Šmid Matija, posestnika sin v Selcih 49.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 4. maja 1937.
Zadr. IV 57/47.
■ I
Sedež: St. Lovrenc.
Dan vpisa: 19. aprila 1937.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v St. Lovrencu, r. z. z n. z.
Izbrisal se je načelstveni član Skočir Franc, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Kastelic Franc, posestnik v Mar-tinji vasi št. 18.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 19. aprila 1937.
Zadr. 111 114/4.
Konkurzni razglasi
474.	1769
Odprava konkurza.
Prezadolženec Reboljeva Mimi, pos.,tu. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. štev. Št 7/37—3 o imovini pre-zadolženca, se odpravlja, ker ni pokritja za stroške postopanja, po § 178., odst. 2., k. z.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 9. junija 1937.
St 7/37—18.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 1750 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. junija 1937.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . 1.671,425.766-92 (+ 2,206.438'54l Devize, Id r!-
sov podlogi 807,168.369-07 (-j-42,943.208-62) Kovani novec 414,277.360-—(— 1,619.278-—) Posojila . . . 1.679.464.484-54 (-32,348.122*45) Vrednostni
papirji . , . 118,687.028-75 Prejšnji pred jem!
državi ...1.650,287.461-94(4-	23.665-65)
Začasni pred jemi gl.
drž. blagajni 600,000.000"—
Vrednosti re-
zervn. fonda 143,682.61970 (—	2.709'—)
Vrednosti ostalih fondov ...	.	28,177.537*—
Nepremičnine 	 162,673.781-97	(+ 2,023.488-60)
Razna aktiva 1.092,252.563'90 (4-15,298.507-32)
8.368.096.873-79
Pasiva.	dinarjev
’ Kapital . . . 180,000.000--	•
Rezervni
fond  156,101.266-17(4-	13.64P07)
Ostali fondi .	31,216.745"06
Novčanice v
obtoku . . 6.431,833.600-—(— 1,537.100-—) Obveze na
pukaz .	.	2.205,302.123-68(4-	29,722.375-18)
Obveze z rokom ....	50,000.000"—
Razna pasiva 313,643.138-88(4- 326.283-03)
8.368.096.873-79
Obtok tn obveze .... 7.637,135.723-98 Celotno kritje . . .. 28-12 7,,
Kritje v zlatu .... 27-61 7„
Obrestna mera:
po eskomptu ...••■•••» 5% po zastavah: na zlato in varante ••••••• 5%
na vrednostne papirje •	6%
#
Pers. št. 3947-5/37.	1751
Razpis.
Na osnovi § 102. zakona o mestnih občinah se razpisujejo pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani:
1. eno službeno mesto direktorja mestnega gradbenega urada v I. uradniški skupini, 1. plač. stopnji,
2. eno službeno mesto inženirjn-arlii-tekta pripravnika,
3. eno službeno mesto kemika — pripravnika,
4. eno službeno mesto statistika — pripravnika.
Vsi prosilci morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v mestno službo po 8 6. službene pragmatike za ljubljan-
ske mestne uslužbence oz. po § 3. zakona o uradnikih.
Prosilci za službeno mesto pod 1. morajo dokazati, da so dovršili vse študije na tehnični visoki šoli z vsemi predpisanimi teoretičnimi in praktičnimi izpiti, da so prebili najmanj 18 let v javni (državni ali samoupravni) službi, in sicer v stroki, v katero prestopajo.
Prosilci za službeno mesto pod 2. morajo dokazali, da so dovršili vse študije na tehnični visoki šoli z vsemi predpisanimi teoretičnimi in praktičnimi izpiti.
Prosilci za službeno mesto pod 3. morajo dokazati, da so dovršili vse študije na tehnični ali filozofski fakulteti iz kemične stroke z vsemi predpisanimi teoretičnimi in praktičnimi izpiti.
Prosilci za službeno mesto pod 4. morajo dokazati, da so dovršili visoko šolo za trgovino in promet oz. visoko šolo za gospodarstvo ali drugo enakovredno šolo. Prosilci, ki so dovršili specialne statistične študije, imajo prednost.
Lastnoročno pisane in pravilno kolko-vane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo — prosilci pod 1.: diplomo o opravljenem sklepnem izpitu na tehnični fakulteti, izpričevalo o položenem praktičnem izpitu, potrdilo o službovanju v javni službi, prosilci pod 2.: diplomo o opravljenem sklepnem izpitu na tehnični fakulteti, prosilci pod 3.: diplomo o opravljenem sklepnem izpitu na tehnični oz. filozofski fakulteti iz kemijske stroke, prosilci pod 4.: diplomo o opravljenem sklepnem izpitu na visoki šoli za trgovino in promet ali enakovredni šoli — dokaz o odsluženju kadrskega roka, oz. da so vojaške službe popolnoma oproščeni, nravstveno izpričevalo, zdravniško izpričevalo mestnega fizikata, potrdilo pristojnega oblastva, da niso pod skrbstvom, v konkurzu ali da ni nad njimi podaljšana očetovska oblast, da niso bili s sodno razsodbo obsojeni na izgubo častnih pravic, navedbo ali so s kakšnim mestnim uslužbencem v sorodstvu ali svaštvu), je vložiti najkasneje do 28. junija 1937 pri personalnem oddelku mestnega poglavarstva ljubljanskega.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 12. junija 1937.
Predsednik: dr. Adlešič Jure s. r.
*
Kraj. šol. odb. št. 773/37.	1770
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje licitacijo vodovodnih instalacij v šoli na Viču, ki se bo vršila dne 24. junija 1937 v gradbenem uradu ob 11. uri dopoldne.
Splošni in tehnični pogoji so na razpolago proti plačilu din 15'— v gradbenem uradu, soba št. 7.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 15. junija 1937.
Štev. 8396/1937.	1746
Razglas.
Mestna občina celjska razpisuje ofert-no dobavo kuriva ustrezne kvalitete za
(lobave v proračunskem letu 1937/38.,
in sicer:
50 ton premoga kosovea za peči uradnih prostorov in šol,
150 ton premoga koekovca za parne
kotle v parnem kopališču in v mestni klavnici,
100 ton kGksa za centralne peči v
osnovni šoli in uradnih prostorih.
V kolkovanih ponudbah, ki jih je predložiti do vključno 30. junija t. 1. do
12.	ure, je navesti ceno za 1 tono kuriva franko Celje, posamezna skladišča kuriva. V tej ponudbi je navesti tudi event. nižjo ceno za primer, da bi se med proračunskim letom izkazala potreba povišane dobave kuriva preko razpisane množine.
Ponudbe se morajo vložiti pri mestnem poglavarstvu v Celju v zaprtih kuvertah z napisom »Ponudba za dobavo kuriva«. Ponudniki morajo staviti posebne ponudbe za dobavo premoga in posebne za dobavo koksa.
Ponudniki so vezani na ponudbo do 31. julija 1937 ter bodo do tega dne o event. sprejemu ponudbe pismeno obveščeni.
Podrobnejši dobavni pogoji so na razpolago med uradnimi urami pri mestnem poglavarstvu, soba št. 23, II. nadstropje dvoriščnega trakta.
Mestno poglavarstvo Celje, dne 9. junija 1937.
Predsednik:
Al. Mihelčič s. r.
O.	štev. 1124/1.
*
1701-2-2
Razglas.
G. Kunovar Franjo, lastnik kamnoseškega podjetja pri Sv. Križu v Ljubljani, je prosil za dovolitev, da sme otvoriti na parceli št. 1281 k. o. Preserje kamnolom in istega cksploatirati.
Na obratovališču samem bo postavil tudi malo leseno shrambo za orodje itd.
Na podstavi § 108. i. sl. zakona o obr-tih ter §§ 12. in 90. stavbenega reda, dalje ustreznih določil min. naredbe iz lela 1908. razpisuje sresko načelstvo komisijski ogled in razpravo na mestu samem za petek, dne 18. junija 1937 ob 14.30 uri.
Vsi interesenti se vabijo, da podajo ev. ugovore in pomisleke ustno ali pismeno najkasneje do dneva razprave ali ob razpravi sami, ker bi se poznejši ugovori mogli upoštevati le, če bi se tikali javnih koristi.
Načrti so do dneva razprave vsakomur na vpogled med navadnimi uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Ljubljani, Hrenova ulica št. 11.
Sresko načelstvo v Ljubljani, dne 7. junija 1937.
*
Razpis.
1749
Občina Topolščica, srez slovenjgraški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika.
Šolska izobrazba: popolna srednja Sola ali njej enaka strokovna šola. Varščina po dogovoru.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do 10. julija 1937 pri podpisani upravi.
Po proračunu znaša tajniku določena plača 700 din.
Uprava občine Topolščica, dne 8. junija 1937.
Štev. 1427.	1745
Razpis.
Občina Velika Nedelja, srez ptujski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list« z dne 29. julija 1936, št. 477/61), je vložiti v 30 (ineh po objavi tega razpisu v »Službenem listu« pri tej občini.
Uprava občine Velika Nedelja, dne 12. junija 1937.
Štev. 1527.	1666 3—3
Razpis dobave
za bolnico za duševne bolezni Ljuhljann-Studcncc.
Na podstavi čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu razpisuje uprava bolnice zn duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani I. (prvo) pismeno licitacijo za dobavo premoga za čas od 1. avgusta 1937 do 31. marca 1938 na dan 10. julija 1937 ob 11. uri v pisarni bolnice v Ljubljani, Poljanski nasip 52.
Podrobnejša pojasnila daje uprava bolnice med uradnimi urami.
Državna bolnica za duševne bolezni Ljubljana-Studeneč v Ljubljani,
dne 2. junija 1937.
Št. 171/37.	1761
Objava licitacije.
Licitacija zastuvljenih predmetov bo dne 6. in 12. julija 1937 ob 15. uri na Poljanski cesti št. (5.
Mestna zastavljalnica v Ljubljani,
dne 14. junija 1937.
Razne objave
1765
Objava.
Ministrstvo za kmetijstvo je z odlokom z dne 15. maja 1937, štev. 15.889/V, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne
23.	novembra 1934 dovolilo podpisani zadrugi:
1.	odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 15. maja 1937 dalje; odlog velja za dolgove, nastale do 3. marca 1937;
2.	obrestna mera za stare vloge se odreja na 2% bruto, računajoč od 3. marca 1937.
Splošna gospodarska zadruga r. z, z o. z. v Sevnici, dne 8. junija 1937,	1
*
1762
Objava.
Izgubil sem registrsko tablico številka 32588 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
V Podbrezjah, dne 14. maja 1937.
Debeljak Peter s. r.
*
1726
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za rao-lorno kolo štev. mot. 72240, izdano od sreskega načelstva Mnribor-desni breg v letu 1934. ter jo proglašam za neveljavno.
Frangeš Karol s. r., Maribor — Tezno.
*
Objava.
1727
Podpisana sem izgubila letno izpričevalo, izdano mi od državne realne gimnazije v Ptuju o dovršenem IV. razredu gimnazije v šolskem letu 1935/36. Izpričevalo proglašam za neveljavno.
Hojs Kristina s. r., zasebnica pri Mali Nedelji.
*
1752
Objava.
Izgubil sem učno pismo in pomočniško spričevalo, izdano od g. Kolariča v Apačah, ter ju proglašam za neveljavni.
Kocbek Peter s. r. Lešane-Apače.
*
1764
Objava.
Izgubil sem poselsko knjižico, izdano od bivše občine Mali Dolenci, reg. št. 3, z dne 1. marca 1924. Proglašam jo za neveljavno.
Mešič Viljem s. r.,
Mali Dolenci 9.
❖
1739
Objava.
Ukraden mi je bil orožni list za posest in nošenje avtom, pištole kal. 6 35 mm, izdan od sreskega načelstva v Kranju, ter ga proglašam za neveljavnega.
Pirnat E. Mihael s. r.
*
1730
Objava.
Izgubil sem dve avtomobilski tabli za tovorni avto štev. 2—793 za leto 1937. in ju proglašam za neveljavni.
šnuderl Franjo s- r-» Sv. Jakob v Slov. gor.
Izdaja kraljevska banska oprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. (Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani, njen predstavnik: O, Mihalek v Ljubljani,