roitnfnu plaZani r putorIni
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA'SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE
Letnik I/II.	V Ljubljani dne 15. septembra 1945		| Številka 35.
	VSEBINA:		
253.	Uredba o povzema sodnega poslovanja v Sloveniji 254.	Začasna uredba o univerzitetnih oblastvih in učnem osebju 255.	Uredba o zaščiti znanstvenih in kulturnih delavcev fede^ ratne Slovenije. 256.	Uredba o priznanju in veljavnosti v Sasu okupacije opravljenih strokovnih izpitov državnih uslužbencev.		257. Pravilnik o bolniSnih pristojbinah za zdravljenje v i.avnih bolnicah.	
		2GS. Odločba o cenah krompirja. 259. Imenovanje nadzorne komisije bodilne Ironle.	izAT-nog.-i odboru Osvo-
jUredbe, odredbe in drugi razglasi
Narodne vlade Slovenije
253.
Uredba
o pnvzfvniu sodnega poslovanju v Sloveniji
Člcn 1.
Posle sodišč, ki niso bila ustanovljena na temelju odloka predsetlništva SNOS-a o začasni ureditvi narodnih sodišč iu o narodnih sodnikih z dne 3. IX. 1944, Uradni list št. 2G/4, prevzamejo sodišča, ustanovljena v smislu določb zakona o ureditvi narodnih sodišč z dne 20. Vili. 1945, Uradni list DFJ št. 622/87, brž ko začno poslovati.
,	Clen 2.
Tekoče civilne stvari nadaljuje oziroma o njih iznova odloči narodno sodišče prve stopnje, ki je zanje stvarno in krajevno pristojno po določbah zakona o ureditvi narodnih sodišč. Pri tem sme uporabiti že v prejšnjem postopanju zbrano gradivo. Če je bilo postopanje v stvari uvedeno uradoma, nadaljuje pristojno narodno sodišče stvar uradoma, sicer pa na predlog stranke.
Stvari, ki tečejo pred sodiščem višje stopnje, se vrnejo sodišču prve stopnje, ki postopa nato po dolo-čilih prvega odstavka tega člena. Prvostopno sodišče postopa po določilih prvega odstavka tega člena v tekočih stvareh tudi tedaj, če je sodišče višje stopnje že izdalo odločbo, iti sicer ne glede na to, da li je taka odločba strankam vročena ali ne.
Clen 3.
Narodno sodišče odstopi tekoče civilne stvari, za katere ni pristojno, pristojnemu sodišču prve stopnje, Ce se je sedež sodišča menjal ali če se območja narodnih sodišč in bivših sodišč ne ujemajo, se odstopijo nerešene civilne stvari narodnemu sodišču, v čigar območju leži kraj, ki je odločilen za določitev pristojnosti (to-ženčevo bivališče, lega stvari itd.), v dvomu pa tistemu narodnemu sodišču, v čigar območju je sedež bivšega sodišča.
Clen 4.
Kazenske stvari, ki- so v smislu člena 3. uredbe o začasni, deluj ustavitvi poslovanja sodišč £ Sloyeniji z
dne 15. V. 1945, Uradni list št. 31/5, v postopku pri vojaških sodiščih in v katerih do uveljavljenja te uredbe še ui bila izrečena razsodba, se odstopijo v postopanje pristojnim narodnim sodiščem.
Druge tekoče kazenske stvari se nadaljujejo oziroma se o njih iznova odloči na predlog upravičenega tožilca, ki ga sodišče pozove, da se izjavi. V ostalem je smiselno uporabljati določbe členov 2. in 3. te uredbe.
Člen 5.
Za tekoče stvari ne veljajo stvari, o katerih so so. dišča izdala do 15. V. 1945 dokončno odločbo, zoper katero nadaljnji pravni lek po prejšnjih predpisih ni bil dovoljen. Ce taka odločba strankam Se ni" bila vročena, se jim vroči z izrečnim opozorilom na določbo člena 3. odloka AVNOJ-a od 3. II. 1945, št. 132 o veljavnosti odločb, izdanih med okupacijo, Uradni list DFJ št. 51/4, oz. z morebitno dodatno odločbo v smislu drucetn* odstavka člena 6. navedenega odloka AVNOJ-a.
Člen 6.
Nepravdne stvari, v katerih je teklo postopanje po 15! V. 1945 (člen 4. uredbe o začasni delni ustavitvi poslovanja sodišč v Sloveniji), povzamejo in nadaljujejo pristojna narodna sodišča uradoma v stanju, v katerem so te stvari na dan, ko prično narodna sodišča poslovati,
Clen 7.
Z dnem, ki ga odredi minister za pravosodje s posebno odločbo, prestane prekinitev rokov, ki je odrejena v členu 5. uredbe o začasni delni ustavitvi poslovanja sedišč v Sloveniji. Procesualni roki prično na novo teči, tek materialnih rokov pa ee nadaljuje.
Clen 8.
Določbe te uredbe veljajo samo, Kolikor- zvezni pravni predpisi ne določajo kaj drugega,
Člen 9.
Minister za pravosodje skrbi za izvedbo te uredbe in se pooblasti, da izdaja y spornih .vprašanjih obvezne razlage.
Člen 10.
Ta uredba velja od dne objave v »Uradnem listne.
y Ljubljani dne 14. septembra 1045.
Za Narodno vlado Slovenije:
Predsednik
Minister za pravosodje:	Narodne vlade Slovenije:
Dr. Jože Pokorn s. r.	Boris Kidrič s. r.
2G4.
Začasna uredba
Narodne vlade Slovenije o univerzitetnik oblaghik in učnem osebju
Člen 1.
Univerzitetna oblastva so: rektor, prorektor, univer-zttetni svet in univerzitetni senat, dekani, prodekani In fakulletni sveti. Minister za prosveto vrši vrhovno nadzorstvo nad delom univerzitetnih ohlnsti.
-	člen 2.
Hektor upravlja univerzo in Je njen predstavnik. Vodi znanstveno, strokovno in vzgojno delo na univerzi in skrbi za pravilne odnose In sodelovanje med univer-ziletnlmi oblastmi ter dijaškimi organizacijami. Prorektor ga nadomestuje.
Zn rektorja in prorektorja se voli redni profesor. Ce Be izprazni rektorjevo ali prorektorjevo mesto predčasno, se mora najkasneje v petnajstih dneh pristopiti k Izvolitvi novega rektorja in prorektorja.
Člen 8.
Univerzitetni svet sestavljajo redni In izredni pro-fesorji ter univerzitetni docenti. Univerzitetni svet:
1.	rešuje važna načelna vprašanja, ki se tičejo unl-yeivze,
2.	voli rektorja in prorektorja.
Člen 4.
Univerzitetni senat sestavljajo rektor, prorektor, dekan, prodekan In po dva senatorja vsake lakultete. Univerzitetni senat:	/
1.	rešuje vsa tekoča strokovna tu upravna vprašanja, ki ae tičejo univerze kot celote,
2.	oddaja mnenja na vprašanja, ki mu jih stavi minL Bter za prosveto, rektor in dijaške organizacije,
3.	predlaga ministru za prosveto profesorje in docente ter pomožno učno osebje, administrativno in tehnično osebje rektorata, lakultet in drugih univerzitetnih Ustanov,
4.	predlaga ministru zn prosveto odstranitev z uni-verze profesorjev In univerzitetnih docentov v primerih utrukovne, moralne ati družbene neustreznosti,
5.	sestavlja načrt proračuna univerze na podlagi predlogov fakultetnih svetov in rektorja,
6.	upravlia ustanove, fonde in imovino univerze.
Člen 0.
uekan upravlja fakulteto in je njen predstavnik, zastopa fakultetno oblast, skrbi za strokovno delo na fakulteti in za dijaške organizacije. Prodekan ga nadomestuje. Dekana iu prodekana voli fakultetni svet. Ce se dekanovo ali prodekanovo mesto predčasno Izprazni, se mora najkasneje v petnajstih dneh pristopiti k Izv'olilvi novega
dekana ali prodekana. Za dekana se voli redni profesor, a za prodekana izredni profesor.
Člen G.
Fakultetni svet sestavljajo rodni in izredni profo forji, univerzitetni in privatni docenti ter honorarni predavatelji. Pravico glasovanja imajo redni in Izredni profesorji tor univerzitetni doccntL Asistenti posameznih fakultet izvolijo iz svoje srede po enega zastopnika V fakultetni svet.
Fakultetni svet rešuje vsa vprašanja, ki bo tičejo fakultete. Univerzitetnemu senatu predlaga v potrditev, izvolitev ali odstranitev učnega osebja. V univerzitetni senat voli dva senatorja iz vrat rednih in izrednih profesorjev.
Pri volitvi rednih profesorjev glasujejo samo redni profesorji, Izredne profesorje pa volijo redni in izredni profesorji; volitev docentov se udeležujejo tudi docenti-
Člen 7.
Redni in izredni profesorji, univerzitetni docenti in lektorji ee nastavljajo s konkurzom ali s pozivom. Za profesorja in docenta univerze mora biti praviloma iz. brana oseba, ki, ima doktorsko diplomo in ustrezajočo znanstveno izobrazbo kakor tudi pedagoško sposobnost
Za rednega in izrednega profesorja more biti pozvan priznan strokovnjak ne glede na formalno kvalifikacijo.
Redni in izredni profesorji ee morejo zaradi strokovne, moralno ali družbeno neustreznosti odstraniti z univerze na pretilog univerzitetnega senata po sklepu fakultetnega sveta po predhodnem disciplinskem postopku.
Odloke o postavitvi in odstranitvi učnega osebja 12. / dale minister zn d ros veto v ekladu b to uredbo.
Člen 8.
Izvolitev univerzitetnih funkcionarjev so preko ministrstva za prosveto javi Narodni vladi Slovenije. Izvoljeni funkcionarji prevzamejo posle takoj po izvolitvi, Če Narodna vlada Slovenije v osmih dneh ne ugovarja. Funkcionarji, izvoljeni po določilih te uredbo, ostanejo na svojih mestih do objave zakona o univerzi.
Člen 9.
Nadrobnejše odredbo za uporabo te uredbe predpiše minister Za prosveto.
Člen 10.
Ta uredba velja od dneva objavo v »Uradnem Ilstu<
Ljubljana dne 30. avgusta 1945.
Predsednik Narodne vlado. Minister za prosveto:	J31oVenije:
Dr. Ferdo Kolak b. r.	Boriti Kidrič s. r.
255.
Uredba
o zaščiti znaiiatvciilh iu kulturnih doluvecv federalne
Slovenije
Narodna vlada Slovenijo, ki ‘Zeli z vsemi rnzpolož. Ijivimi sredtitvi omogočiti in čim bolj stopnjevati znan-atveno in kulturno delovanje,
odreja;
Člen 1.,
1.	Predpisi, katerih namen je, zmanjšati današnjo občutno stanovanjsko krizo, go uo smejo uporabiti na
..J..	.»
.u e —.wt
X


vidne znanstvene in kulturne delavce in zanje ne veljajo; znanstveni in kulturni delavci intajo prednost pri oddaji in razporejanju stanovanj.
2.	Vidnim znanstvenim in kulturnim delavcem se v pogledu prehrane, kurjave in druge oskrbe nudi izredna Domoe.
Člen 2.
Ministrstvu za prosveto se naroča, da določi tiste znanstvene in kulturne delavce, za katere se Imajo uporabiti določila prejšnjega člena.
Člen 3.
Ministrstvo za prosveto je pooblaščeno, da podeljuje iz svojih sredstev posebne nagrade za pomembna in nadpovprečna znanstvena in kulturna dela.
Člen 4.
Ta uredba velja od dne objave v >tJradnern listu«.
Ljubljana dne 5. septembra 1945.
Predsednik
Narodne vlade Slovenije:
•	Boris Kidrič e. r.
256.
Uredba
o priznariju m veljavnosti v času okupacije opravljenih strokovnih izpitov; državnih uslužbencev
Člen L
Na ozemlju federalne Slovenije od okupacije, v letu 1941. dalje opravljeni strokovni izpiti drž. uslužbencev so neveljavni.
Brezpogojna veljavnost izpitov se prizna tistim uslužbencem, ki so vsaj eno leto bili borci v NOV, POJ ali JA, ali ki so delovali vsaj eno leto kot aktivisti. OF na osvobojenem ali neosvobojenem ozemlju in svojega odnosa do narodno osvobodilnega gibanja niso spremenili.
S pogojem nostrifikacije so Veljavna izpričevala o izpitih tistih uslužbencev, katerim prizna veljavnost posebej za to postavljena komisija.
Člen 2.
O veljavnosti v času okupacije v drugih federalnih euoiuh Jugoslavije opravljenih strokovnih izpitov odločajo po tam veljavnih zakonih ali uredbah pristojne oblasti tiste federalne enote, v kateri se je izpit napravih Če tam takih zakonov ali uredb ni, odločajo o veljavnosti za območje federalne Slovenije komisije pri resornih ministrstvih.
Člen 3.
Pri vsakem resornem ministrstvu se ustanovi 'posebna komisija treh elanov, katere naloga je, da rešuje vprašanje veljavnosti opravljenih izpitov v svoji stroki.
Komisijo imenuje pristojno ministrstvo in ji hkrati določi predsednika. En član komisije vodi zapisnik.
Člen 4.
Za dosego odločbe o veljavnosti Izpitov mora prizadeti uslužbenec(-nka). vložiti ustrezno prošnjo na re-
sorno komisijo in ji predložiti izpričevalo ter potrdilo po svojem bivališču krajevno pristojnega okrajnega (mest. nega) odbora OF o tem, da	,
a)	ni bil v okupatorjevih ali okupatorju služečih vojaških formacijah;
b)	ni bil voditelj ali propagandist v okupatorjevih ali njemu služečih organizacijah;
c)	ni bil pobudnik ali propagator za preganjanje svojih stanovskih tovarišev, ki so bili pristaši ali simpatizerji narodno osvobodilnega gibanja.
Člen 5.
Komisija odloči o prošnji, upoštevajoč naslednja navodila:
1.	Brezpogojno so neveljavni izpiti, če prosilec ne izpolnjuje zahtev iz čl. 4., točk a), b) in c) te uredbe.
2.	Veljavnost izpita je odvisna:
a)	od strokovne vrednosti tistih, ki so tvorili Izpitno komisijo in so o. opravljenem izpitu izdali izpričevalo in
b)	od moralne vrednosti imetnika(-ce) izpričevala o opravljenem strokovnem izpitu, pri čemer se mora upoštevati njegovo (njeno) zadržanje do narodno osvobodil, nega gibanja.
3.	Brezpogojno neveljavni so izpiti in ee mora nostrifikacija izpričevala odkloniti:
a)	če so tisti, ki so izpričevalo izdali, ocenjevali ali morali ocenjevati kandidate(-inje) ne po njihovem znanju, ampak po njih ali njihovih staršev pripadnosti h kaki fašistični organizaciji;
b)	če so uslužbenci(-nke) prejeli izpričevalo 9 tem, da so Izrabljali svojo pripadnost ali pripadnost svojih staršev h kaki fašistični organizaciji;
c)	če so uslužbenci (-nke) dobili izpričevalo po hitrih Izpitih.
Člen 6.
Za ugoditev prošnji je potrebna soglasnost komisije; če je zanjo le večina članov, predloži komisija zadevo z navedbo dejanskega stana in obrazloženega oddvoje-nega mnenja posebni komisiji pri predsedništvu Narodne vlade Slovenije; ako je večina članov, komisije za odklonitev prošnje, je prošnja odklonjena.
Proti odklonilnim odločbam komisij pri resornih ministrstvih je dopustna pritožba na komisijo pri predsedništvu Narodne vlade Slovenije v roku 15 dni po obvo-stitvi O rešitvi prošnje.
Pritožba se vlaga pri komisiji, ki je odločbo izalala.
Člen 7.
Komisija pri predsedništvu Narodne vlade Slovenije^ ki sestoji iz 8 članov, dokončno z večino glasov odloča o veljavnosti oz. neveljavnosti opravljenih strokovnih! izpitov in izdanih '.izpričeval, če je prvostopna komisija prošnjo zavrnila oz. ni bila soglasnega mnenja, kakšne bodi odločba.
Predsednika in druga dva člana te komisije, kateritt" eden vodi zapisnik, imenuje predsednik Narodne vlade Slovenije.
Odločba te komisije je dokončna.
člen 8.
Na izpričevala, ki se priznajo za veljavna, vpise Komisija klavzulo o njih veljavnosti.
Člen 9.
Uslužbence(-nke), ki so navzlic določbam Člena 5^ t. 3., dosegli nostrifikacijo svojih izpričeval in s tem y>
Ijavn-ost opravljenih strokovnih izpitov, k,er komisiji razmere niso bile znane, mora komisija, brž ko izve za okolnosti, ki bi bile preprečile nostrifikacijo, pozvati, naj predlože izpričevala zaradi razveljavljenja nostrifl-kacijske klavzule na njih. Če se temu pozivu v danem roku ne odzovejo, ali če jih sicer ni 'mogoče doseči, se razveljavitev noslrifikacijske klavzule objavi v itirnd-nem fisluc.
Člen 10.
Z odklonitvijo prošnje zn nostrifikacijo izpričevala ali v. razveljavitvijo dosežene noslrifikacijske klavzule so . neveljavna tudi vsa napredovanja oz. postavitve, ki so jih na podlagi teh v dobi okupacije opravllenUi izpitov dosegle prizadete osebe,
Člen 11.
Vsa izpričevala o strokovnih izpitih, Izdana v čanu okupacije na teriloriju Slovenije, ki niso brezpogojno ve-„ Ijavna (člen 1., (nisi. 2.), ali ki so veljavna a pogojem nostrifikacije (člen 1., odst. 3.), pa se je njih nostrifikacija odklonila ali se sploh ni zaprosila, so neveljavna.
Člen 12.
Eventualno polrebne razlage te uredbe Izda pred-eednlštvo Narodne vlade Slovenije.
Člen 13.
Tu uredba veija od dneva objave v »Uradnem Ustne.
Ljubljana dne 12, septembra 194G.
Predsednik Narodne viade Minister za pravosodje:	Slovenije:
I>r. Jože Pokorn s. r.	Boris Kidrič s, r.
.Uredbe, odredbe in drugi razglasi
ministrstev Narodne vlade Slovenije
257.
Pravilnik
ministrstvu za narodno zdravje o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnicah
Člen Le
Dnevna oskrbnina v javnih bolnicah zn 111, oskrbni razred Je din 32.— in je za vse osebe, ustanove in obla-Blva ter za vse vrste bolezni enaka.
Pristojbina za II. razred je din 75.—.
■ Člen 2.
Zdravljenje nalezljivih bolezni, vštevši spolne bolezni, je v vseh javnih bolnicah in ambulantah brezplačno. Tuberkuloza je izvzeta; njeno zdravljenje bo urejeno s posebnim pravilnikom.
Člen 3.
Ambulantni pregledi so brezplačni. Pravico do njih imajo državni uslužbenci, upokojenci ter njih nepreskrbljeni svojci in socialno zaščiteni, dokler ne bodo socialno zavarovani.
Člen 4.
Zn bolnice, kjer se je oskrbnina zaračunavala na ..podlagi davčne osnove, se določa kot dnevna oskrbnina
za čas od 1. julija 1.945 do uveljavitve te9a pravilnika znesek din 32.— za III. oskrbni razred !u din 75.— za
II.	oskrbni razred.
Člen 5.
Ta pravilnik .velja od dnev« objavo v. »Uradnem listne.
Ljubljana dne 31. avgusta 1945.
St. 2628/11.
Minister za narodno zdravje;
Dr. Marjan Ahčin s. r.
258.
Odločba
% o cenah krompirju
Ministrstvo za trgovino in preskrbo določa uajvišje cene za krompir:
Člen 1.
Pri producentu:	za	1 kg
a)	za belomesnate vrste (oneidovec, rožnik, kresnik Ud.)	din	2.20
b)	zu rumeno-mesnate vrste (voitman, ,
akerzegeu in ostale škrobne vrste)	„ 2.—'
Člen 2.
:	,a za potrošnika znaša	,, 3,—■
Člen 3.
Ta odločba slopi v veljavo takoj.
Ljubljana dne 7. septembra 1945.
V. 51. 25271.
Minister za trgovino in preskrbo; Dr>Vavpetlč Lado s. r.
itazue uradne objave
259.
♦
Imenovanje nadzorne komisije
V smislu člena XV. osnovnih organizacijskih načel Osvobodilne fronte, sprejetih im I. kongresu OF v Ljubljani dne 16. julija 1945, spreminja izvršni odbor OF glede na preobremenjenost nekaterih dosedanjih članov nadzorno komisijo tako, da so njeni člani tile tovariši in tovarišice:
sekretar: Turnher Edo, člani:	Lampret Jože,
Kos Poldka,
Šušteršič Tine,
Kozak Juš,
Popit Franc,
Novak Ivan.
Ljubljana dne 12. septembra 1945.
Za izvršni odbor OF:
Sekretar.	Predsednik:
Boris Kidrič s. r.	Vidmar Josip s. v.
Izdajata: Predsedstvo SNOS In Narodna vlada Slovenije v Ljubljani. Urednik: Pohar Robert; tisk in založba; tiskarna Merkur — obn v Ljubljani. — Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina: mesečno: din 24.—, četrtletno: din 70.—, polletno: din 135,—, celoletno; din 200,—, Posamezna številka: prva pola din 2..r)0, vsaka nadaljnja začeta pola din 2,—, — Uredništvo
iu upravn.ištyo: Ljubljana, Oiegorčičc.va ul, 23, Tel, fit. 25-52,
URADNI LIST
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VI A DE SLOVENIJE
Letnik l/II.
Priloga k 35. kosu z dne 15. septembra 1945.
Številka
21.
Sodna oblastva
Trgovinski register
Spremembe in dodniu.:
84.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. september 1945. Besedilo: Gregorc & Co. v likvidaciji. , Izbriše se vpis likvidacije družbe, ker le ta začela z dnem 1. julija 1945 iznova obratovati.
Družbo zastopata odslej družbenika Gregorc Ivan in Gregorc Vera vsak samostojno in podpisujeta tudi firmo družbe vsak družbenik samostojno na ta način, da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme Pristovi eden družbenik svoj svojeročni Podpis.
Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani
dne 10. septembra 1945 Rg A II 273/5.
*
85.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. september 1945. Besedilo: Hrovat & Komp. Ljubljana. Na podlagi dekreta Narodne vlade Slovenije, ministrstva za industrijo in rudarstvo z dne 12. junija 1945, št. ^22/T, se vpiše delegat Polajnar Karel, bančnj uradnik iz Ljubljane, Knezova Ul. 34.
Izbrišejo se družbeniki Hrovat Jakob, Hrovat Jožica, dr. Hrovat Lidija Tat-Jana por. Gogala in ing. Gogala Evgen mr prokurista dr. ing. Kramaršič Vin-ko in Lajovic Janko.
Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani
3ne 11. septembra 1945.
Rg A II 247/8.
86.
Sedež' Ljubljana.
Dan vpisa: 11. september 1945. Besedilo: »Indiis< tovarna usnja in Usnjenih izdelkov, družba z o. z.
,Na podlagi dekreta Narodne vlade Slovenije, ministrstva za industrijo in rudarstvo z dne 24. junija 1945, št. '0[)/T, 6e vpiše delegat Verbič Nace v Ljubljani. Tyrševa cesta 47.
, Izbrišejo se poslovodje Mergenthaler Adolf, Mergenthaler Elizabeta ter namestniki poslovodij Mergenthaler Adolf ml., Stojan Marta roj. Mergenthaler ler
Piuk Berta roj. Mergenthaler, vsi iz Ljubljane.
Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani
dne 10. septembra 1945.
Rg C V 112/11.
*
87.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. september 1945. Besedilo: Kastelic P.
Obratni predmet: Trgovina s papirjem na debelo.
Zapuščini po dne 8. 8. 1945 umrlem lastniku firme Kastelicu Petru- je postavljena kot upraviteljica Kastelic Valentina, gospodinja iz Ljubljane, Dunaj, ska cesta 6.
Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani
dne 10. septembra 1945.
Rg A Vlil 37/6.
88.
Dan vpisa: 11. september 194o. Sedež: Ljubljana.
Besedilo:	Kemična tovarna Moste
družba z o. z.
Na podlagi dekreta ministrstva za industrijo in rudarstvo pri Narodni vladi Slovenije z dne 25. maja 1945, zap. št. 124/45, se vpiše kot delegat tov. Sešek Anton, stanujoč v Spod. Kašlju 30.
Izbrišejo se poslovodje: Vallentschag Herbert, dr. Giorgio Giulini in Kurt Freiherr von Salmuth.
Okrožno narodno kot trg, sodišče v Ljubljani
dne 10. septembra 1945.
Rg C I 33/140.
*
89.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. september 1945. Besedilo: Kolinska tovarna hranil d. d. Na podlagi dekreta Narodne vlade Slovenije, ministrstva za industrijo in rudarstvo v Ljubljani z dne 17. 8. 1945, zap. št. 982, se vpiše kot delegat tov. Bcrlič Feljko iz Ljubljane, Zeljarska 9. Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani
dne 11. septembra 1945.
Rg B III 1/16.
Razno
Poziv upnikom in dolžnikom
Kot delegat ministrslva za gozdarstvo Narodne vlade Slovenije in začasni upravitelj vsega premičnega in nepremičnega imetja dr. lli/gona kneza Win-
disch-Grfitzn v področju veleposestniške uprave v Slovenskih Konjicah, dalje imetja inž. Edvarda Windisch-Gratza v področju veleposestniške uprave v 0-plotnici, dalje imetja Possek Franca in otrok Franca in Pauline v Ločah, dalje imetja Jurija grofa Timrna v Vitaniu v področju Vitanje in končno imetja Piki Karoline in otrok v Vitanju pozivam vse upnike in dolžnike navedenih, da v roku 8 (osmih) dni od objave tega poziva prijavijo vse svoje terjatve in dolgove proti navedenim s predložitvijo potrebnih dokazilu ih listin. Pravice, ki do tega roka ne bodo prijavljene, bodo veljale za ugasle in se ne bodo več upoštevale.
Ker so po odloku A VNOJ-a z dne 21. nov. 1944 nični in neveljavni vsi pravni posli, sklenjeni od 6. aprila 19-11 dalje tudi glede premoženja navedenih, pozivam vse tiste, ki so si iz navedenih veleposestev pridobili katere koli predmete in stvari ali nepremičnine jz katerega koli naslova (v odkup, v shrambo, v najem, v izposoditev ali darilo P d.), da jih najkasneje v roku osmih dni od objave tega poziva vrnejo jn prijavijo podpisanemu delegatu-zač. upravitelju na naslov »Državna gozdna uprava Slovenske Konjice« v Slovenskih Konjicah, ker bodo sicer prijavljeni pristojnim oblastvom radi daljnjega postopka.
Slov. Konjice dne 4. 9. 1945.
Delegat ministrstva za gozdarstvo: zač. upravitelj
701	inž. Rebolj Viktor
*
Poziv
Delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo pri tvrdki
Delniška družba pivovarno »Union« v Ljubljani
poziva vse upnike, da prijavijo oz. dokažejo svoje morebitne terjatve do označene tvrdke najkasneje do 30. septembra t. 1. vodstvu podjetja. Kasnejše zahteve ne bodo priznane.
Delegat:'
708	žužek Frane
*
Vabilo
na izredno skupščino Ljudske posojil, niče v Ljubljani z. z n. j., ki ho dne 21. septembra 1945 ob 16. uri v prostorih' zadruge v Ljubljani, Miklošičeva e. št. 6.
Dnevni red:
1.	Otvoritev In konstituiranje ekupšč'-,^
2.	Predlogi in pritožbe zadružnikov.
S. Volitev:	a) upravnega odbora, b)
nadzornega odbora.
4.	Sprememba pravil.
Pri spremembi pravil se bo sklepalo o spremembi paragrafov 10., 38. in 42. zadružnih pravil, hi sicer o ukinitvi večinskih deležev in o prilagoditvi pravil demokratičnemu načelu, da naj ima vsak zadružnik en glas. Popolno besedilo nameravanih sprememb jo na vpogled v poslovalnici zadruge.
A ko skupščina ob napovedani uri ne bn sklepčna, ho čez pol ure na jstem mestu in z istim dnevnim redom druga, ki bo v smislu § 39. pravil sklepala veljavno o točkah 1., 2. in 3. dnevnega reda ne glede na število navzočnih zadružnikov.
Ako skupščina ob napovedani uri za sklepanje o točki 4. dnevnega reda ne bo sklepčna, bo v smislu § 39. zadružnih pravil dne 10. oktobra 1945 ob 16. uri na,Istem mestu druga skupščina, ki bo o točki 4. dnevnega reda ve. Ijavno sklepala ne glede na število nav. zornih zadružnikov.
711	' Nadzorni odbor.
Izgubljene listino
Izgubila som novo osebno izkaznico, izdano od komande narodne milico v Ljubljani na ime AŽnoh Ana iz Ljubljano. Proglašam jo za neveljavno.
712	Ažnoh Ana
Izgubil sem nakaznico za kurivo sorija C št. 4835, izdano 11. marca 1944 od mestnega gospodarskega sveta v Ljubljani na ime Demšar Leopold iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
713	Demšar Leopold
Ukradena mi je bila nova osebna izkaznica, izdana od komande narodne milice v Ljubljani na ime Drašler Elizabeta iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
703	Drašler Elizabeta
Izgubile «o se oziroma ukradene so bile listino na ime D rev Anton, šofer, Dobrna 27 pri Celju, in sicer osebna lemtimacijn, izdana od okrajnega NOO Dobrna, začasno šoferska izkaznica št. RG9 in potna prepustnica. Proglašajo se zn neveljavne.
718	D rev Anton
Iz-gubil sem indeks ;n legitimacijo ju-ridičue fakultete univerze v Ljubljani na ime Goličuik Franc. Proglašam ju za neveljavni.
7(>5	Goličnik Frane
Izgubilo sem izpričevala III., IV. razreda in izpričevalo nižjega tečajnega izpita II. ženske realne gimnazijo v
Ljubljani na ime Goljar Marija iz Ljub. jjane. Proglašam jih za neveljavna.
710	Goljar Marija
Izgubila sem novo osebno izkaznico, izdano od okrajnega odbora OF Žužemberk na ime Iskrni Polda iz Ajdovca št.
5.	Proglašam jo za neveljavno.
721	Iskra Poldu
Izgubita sem izpričevalo o nižjem tečajnem iz.pitu uršulinske realne gimna-zije v Ljubljani za 1, 1041/42. in izpri-čcvnlo VI.a razreda II. drž. realne gimnazije v Ljubljani za 1. 1943/44. na ime Jeločnik Silva iz Ljubljane. Proglašam ju za neveljavni.,
722	Jeločnik Silva
Izgubila som novo osebno izkaznico, izdano od komande narodne milice v •Ljubljani na ime Jerko Marija iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
714	Jerko Marija
Izgubil sem izpričevalo II. a razreda IT. mešane meščanske šole v Ljubljani (Zg. šiška) za leto 1943/44. na ime Jež Anton iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
709	Jez Amon
Uk ra dona mi je bila nova osebna izkaznica *t. 013812, izdana od komande narodne milice v Ljubljani na ime Košenina Marija iž Ljubljane. Proglašam Jo za neveljavno.
715	košenina Marija
Izgubil sem novo osebno izkaznico Št, 10022, izdano od krajevnega N00 Vol. Kal na ime Krevs Janez, Vel. Kal št. 7. Proglašam jo za neveljavno.
719	Krevs Janez
Izgubila sem novo osebno izkaznico št. 1G239, izdano od okrajnega NOO Novo mesto na ime Krevs Kristina, dijakinja, Prečna. Proglašam jo za neveljavno.
720	Krevs Krifltina
Uničena mi je bila nova osebna izkaznica, jzdnna od komande narodne milice v Ljubljani in šoferska izkaznica, izdana od urada zn civilno motorizacijo v Ljubljani, obe na ime Mas tek Anion iz. Gor. Vrhpolja pri St. Jerneju. Proglašam ju za neveljavni.
701	Mafitek Anton
Izgubil sem nakaznico za kurivo serija C št. 5555, izdano od mestnega gospodarskega sveta v Ljubljani na ime Marušič Franc iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
723	Marušič Franc
Izgubila sem nakaznico za kurivo serija C 8762, izdano od mestnega gospo-
darskega svela v Ljubljani na ime Mor-barher Josipina iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
725	Moroaelier Josipina
Izgubila gem potrdilo o prijavi, izdano pod štev. 2020/1 od 2. 7. 1915 od narodne milice Slovenj Gradec na ime Navoršnik Ljudmila iz Oliškega vrha 17, Proglašam ga za neveljavno.
707	Navcršuik Ljudmim
Uničena mi je bila nakaznica za kurivo sorija C št, 19113, izdana od mestnega gospodarskega sveta v Ljubljani na ime Orel Terezija iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
702	Orel Torezfja
Izgubila sem izpričevalo II.a razreda I. ženske realne gimnazije v Ljubljani za I. 1941/42. in izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu istega zavoda na ime Petrič Marija iz Vel. Lašč. Proglašam ju za neveljavni.
724	Petrič	Marija j
Izgubil sem indeks medicinske fakultete univerze v Ljubljani in izpričevalo o I. drž. izpitu na medicinski fakulteti v Ljubljani, oba na ime Polh Franc. Proglašam ju za neveljavna.
726	Polil Franc *
Izgubila sem novo osebno izkaznico, izdano od komande narodne milice v Ljubljani na ime Roš Vida iz Ljubljano, Proglašam jo za neveljavno.
706	Roš Vida
Ukradena mi je bila nova osebna izkaznica, izdana od komande narodne milice v Ljubljani na ime Selan F el lica j z Savelj. Proglašam jo za neveljavno. 717	Solan	Feliks _
Izgubil sem začasno železničarsko Rv gitimac.ijo št. 1183-18, izdano od direkcije drž. železnic v Ljubljani in začasno osebno izkaznico št. 18227, obe na ime Savpah Frančišek. Proglašam ju za neveljavni.	V .‘J
Savpah Frančišek", • ' žel. uradnik
649 Hrušica 52, p. Jesenico (Gor.);
izgimil sem nakaznico za kurivo serija 13 št. 22872, izdano od mest. gospodarskega sveta v Ljubljani na ime Šinkovec Alojz iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
700	Šinkovec Alojz
Izgubila sem izpričevalo VJ.h razreda II. drž. ženske realne gimnazijo v Ljubljani za 1. 1943/44, rin ime Šušteršič Majda iz Ljubljano, Proglašam ga za neveljavno.
716	Siišioršič Majda
Urednik: Pohar Robert; tisk in založba: liskama Merkur — oba v Ljubljani.
POSEBNA PRILOGA
fctcv. 35. „Uradnega liata Slovenskega narodno osvobodilnega sveta In Narodne vlado Slovenijo11
z dne 15. septembra 1945
Ponatis
iz osrednjega „Uradnega lista Demokratične federativne Jugoslavije" čt. 63 in 64.
ŠHovEMcat (S>3 m cSrae Č54-,
GOO.
Na podlagi člena 1. uredbe o urejanju cen in na predlog ministrstva za rudarstvo zvezne vlade št. 245/45 'l dne 20. julija 1945 naj se cene, ki jih je določila za metalurgični podjetji — železarni Vares in Zenica — uprava za cene št. 4341/45 z dne 23. julija 1945, uporabijo tudi za ostala metalurgična podjetja, ki so pod upravo ministrstva za rudarstvo zvezne vlade, in to z veljavnostjo do konca septembra 1945, ko morajo spodaj navedena podjetja predložiti stvarne kalkulacijo svojih proizvodov, izdaje ministrstvo za trgovino in preskrbo zvezne vlade, uprava za cene naslednji
odlok
o določitvi cen za metalugična podjetja, veljavnih do ,	konca septembra 1945
Podjetjem pod upravo ministrstva za rudarstvo zvezne vlade, in sicer:
1. Kranjski industrijski družbi — Jesenice; 2. Jeklarni Uuštanj-Ravne; 3. Železarni v Štorah; 4. Topilnici Caprag; 5. Topilnici Bcšlinac; ti. Sard id — Smederevo se dovoljuje, da smejo do konca septembra 1915 prodajati svoje proizvode po niže odobrenih cenah:
A. I. Proizvodi iz plavžev, po 100 kg;	dinarjev
1. surovo belo železo (S. M.)	195.—
2. surovo sivo železo (livarsko),	do 2%
silicija	227.50
od 2—3% silicija	230.50
nad 3% silicija	234.—
3. svinec, čistote 99.3%	728.—
11. Proizvodi iz livnic, po 100 kg:	
1. trgovski liv	995.—
2. vodovodne cevi	825.—
Cene materialu pod A., I., od 1—3 ter pod II., od 1—2 veljajo za 100 kg franko proizvodnikovo skladišče, brez skupnega davka in ostalih državnih davščin in brez Prispevka za bratovsko skladnico.
Pri vodovodnem materialu in trgovskem livu je treba dodati še doplačila, ki so bila v veljavi na dan 1. avgusta 1939, pomnožena z množiteljem 2,5.
11#	1, Proizvodi valjar niče, po 100 kg:	dinarjev
1.	betonsko železo, rudniške tračnice, pa-
ličasto, tazonsko in	obročno železo	907 51)
2.	nosilci in normalni profili	992.59
8. iiunuriliie tračnice	900.
1.	železniški pribor za normalne tržnic«, kakršne so bile na dan 1. avgusta 1939 5. plošče	G30.—
ti. pločevine po 0.30—0,33 mm
dinarjev
1662.50
7.		„ 0.34-0,36		1562.50
8.		- j, 0.37—0,39		1487.50
9. •		„ 0.40-0,45.	?>	1437.50
10.		„ 0.46-0,49	9)	1412.50
11.		„ 0.50-0,54		1875,—
12.	»>	„ 0.55—0,59	97	1367.50
13.		„ 0.60-0,74	3)	1350,—
14.	M	„ 0.75—0,99	17	1332.50
15.	>>	„ 1.00-1,49	17	1262.50
16.	n	„ 1.52-2,00	17	1225.—
17.	n	„ 2.01—2,99	17	1215.—
18.	>>	„ 3.01-3,59	17	1205.—
19.		„ 3.50—3,99	17	1155.—
20.		„ 4.00-4,99	77	1100.—
21.		„ 5 in več	mm	1125.—
Žični	proizvodi, po 100 kg:			
1.	svetla žica
2.	pisana žica
3.	pocinkana žica
4.	pisana bodeča žica
5.	pocinkana bodeča žica
6.	žeblji
Jeklo, po 100 kg (ogljikovo);
K. C. 10 in 16
K. C. 25
K. C. 35
K. C. 45
K. C. 60
K. Mn. 9
K. Mn. 11
Jeklo, po 100 ' g (zlitine): CNi 15 C Cr Ni 25 C Cr Ni 35 C Cr Ni 15 C Cr Ni 25 C Cr Ni 35 C Cr Ni 45 AC 11 in AC 13
1010,—
1017.30
1170.—
1352.50
1477.50
1157.50
IG'.O — 1375,— 1775,—
1912.50 1950,— 2325.—
1912.50
3100.—
2962.50 4550.—
3362.50
4387.50
5362.50
6337.50 2990.—
Cene skupine P>. I. od 2—5 veljajo franko proizvod-nikovo skladišče. Cene pod B. I. 1 in pod 6—21 ter B. II. od 1—0 se razumejo s plačanim prevozom do kupčeve postaje. V eennh ntno obsežena doplačila, ki se posebej zaračunavajo, in sicer: 1. za paličasto, faeon. s ko železo malih profilov in obročno železo po doplačilih iz leta 1931; 2. za žico tu ilvuike (žeblje) po doplačilih od 1. januarju 1933 (ponovljena Ista izdaja z dne 1. pinija 1941); 3. po doplačilih za rudniške tračnice z dne
1.	junija 1929] 4. po doplačilih za železne in jeklene
630.-
pločevine z <ine 1. avgusta 1909; 5. po doplačilih jekla za vlečenje in poliranje z dne 1. avgusta 1939.
Vsako doplačilo od 1.—5. je treba povečati z množi tel jem 2.5 krat, kakor je to napravljeno pri temeljnih cenah. V teh temeljnih cenah niso obsežene državno pristojbine in davščine, kakor tudi no prispevek za bratovsko skladnico in se morajo te pristojbine, davščine in prispevek zaračunati na cene v višini, kakor bodo predpisane na dan dobave.	'
Te cene, so samo začasne in veljajo najdalj do SO. septembra 1915, tako za blago, ki jo bilo v skladiščih na dan zamenjave denarja, kakor tudi za novo izdelano blago. Najpozneje do tega rok n morajo podjetja predložiti stvarno kalkulacijo svojih proizvodniških stroškov.
Beograd dne 9, avgusta 1945.
St. G392/45.
Pomočnik
ministra za trgovino in preskrbo: L. Sokolov s. r.
GOI.
V zvezi s Členom 1. uredbe o urejanju cen in na predlog državnega petrolejskega podjetja »Jugopetrok ter v soglasnosti z odsekom za tekoča goriva in maziva ministrstva za trgovino in preskrbo iti uprave za zunanjo trgovino izdaje zvezno ministrstvo zg trgovino In preskrbo, uprava za cene naslednji
dopolnilni odlok o določitvi con derivatom nafte
Člen 1.
Državnemu petrolejskemu podjetju »Jugopetrok se dovoljuje, da lati ko do nadaljnje odredbe prodaja spodaj navedena tekoča gorivu in maziva po naslednjih cenah:
1. bencin medicina!ni	Od tega v dobro sklada za izrnvnanje cen 35.— zn 1 kg 10.—
2. bencol	25.75 „ 1 „	-
S. ricinus tehnični	40.- „ 1 „	-
4. vazelinsko olj o	35.— „ 1 „ 10.-
: 5. olje za hladilnice	32.- „ 1 „ 10.-
ti. parafinsko medicinalno olje	40.- ,, 1 „ 12.-
• 7. olje za zavormco	75.— „ 1 „ 15.-
■ 8. olje za amortizerje	50.— „ 1 „ 15.—
9. sredstvo proti zmrzovanju	50.— „ 1 „ 10.—
iv. mazut in surova nafta	7.—. ,, 1 „	—
Prednje cene veljajo franko železniška ali ladijska postaja naj bližja mestu kupca, za 1 kg neto. Blago v iz: vimeni v kladu se razume bruto za neto. Kvalitativno in kvantitativno prevzemanje materiala se razume franko skladišče »Jiigopctroln«,
V
Člen 2.
Ta odlok stopi v veljavnost z objavo v Uradnem listu D F J.
Beograd dne 13. avgusta 1945,
St. 0050.
Pomočnik
ministra trgovine in preskrbo: L. Sokolov s. r.
(MI9
Conik za motorje
(pomočnik minislrn zn trgovino in preskrbo, št. 3700 z dne 10. avgusta 1945).
(i03.
Izročitev
»priložnostnih znamk Rdečega križa« v promet
Z odlokom št. 1529 z dne. 20. maja 1945 jo minister za pošto, telegraf in telefon odobril natisk priložnostnih znamk z doplačilom v korist Rdečega križa.
Zna m Iti sta izdelani: prva s podobo ranjenca, v modri barvi in s prodajno ceno 1—4 dinarje; druga s podobo otroka, rdeče barve in s prodajno ceno 2—(i dinarjev.
Serija stane 13 dinarjev.
Temeljna vrednost 3 dinarjev gre v korist državno blagajne, doplačilo 10 dinarjev pa v korist Rdečega križa.
Znamke se izročijo v prodajo 15. septembra 1945 in bodo v prodaji pri poštah v državi do vključno 15. novembra 1945.
Za frankiranjo poštnih pošiljk veljajo do vključno 15. decembra 1915,
Beograd dne 18. avgusta 1915.	„
Št. 1539.
Iz ministrstva za pošto, telegraf in telefon
Šte-vincgi 64- x dine 2S. etvCTuasfo
604.
Ukaz o zttključitvi ITI. zasedanja Začasno narodno Skupščine demokratske federativne Jugoslavijo
(predsedništvo Začasno narodne skupščine demokratske federativne Jugoslavije) z dne 26, avgusta 1940).
G05.
Na podlagi člena 2, odloka z dne 30. novembra 1943 o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavijo kot začasnem organu vrhovne narodno oblasti v Jugoslaviji le.r na podlagi resolucije z dne 10. avgusta 1945 o spremembi naziva Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije v Začasno
narodno skupščino demokratske federativne Jugoslavije izdaje Začasna narodna skupščina demokratske federativne Jugoslavije na predlog ministra za kmetijstvo zvezne vlade naslednji *
zakon
o agrarni reformi in kolonizaciji
I.	Splošne določbe
Člen 1.
Radi dodeljevanja zemlje kmetovalcem, ki zemlje nimajo ali je imajo premalo, se izvedeta na vsem ozemlju demokratsko federativne Jugoslavije agrarna reforma in kolonizacija po načelu: Zemlja gre tistim, ki jo obdelujejo.
Člen 2.
Dodeljeno zemljišče preide v zasebno last tistega, ki mu je dodeljeno, in se lakoj vpiše v zemljiško knjigo.
1L Razlastitev
Člen 3.
Da se ustvari zemljiški sklad, potreben za dodelitev po členu 1., kakor tudi radi ustanovitve ali dopolnitve velikih državnih vzornih in poskusnih kmetijskih posestev se odvzamejo dosedanjim lastnikom in preidejo v državne roke naslednja kmetijska posestva:
a)	veleposestva, t. j. taka kmetijska in gozvdna posestva, kalerih skupna površina presega 45 hektarov ali 25 do 30 hektarov obdelovalne zemlje (njiv, travnikov, sadovnjakov in vinogradov), ako se izkoriščajo po zakupu ali z najeto delovno silo;
b)	zemljiška posestva, Id so last bank, podjetij, delniških družb in drugih zasebnopravnih oseb in drugih pravnih oseb, ki jih določa zakon, razen tistih delov teh zemljišč, ki so lastnikom pustijo za industrijske, gradbene, znanstvene, kulturne in druge družbeno koristne namene;
c)	zemljiška posestva cerkva, samostanov, verskih ustanov in vseh vrst zapuščinskih ustanov, posvetnih in verskih;
č) presežek obdelovalne zemlje pri kmetijskih posestvih, ki presegajo z zakonom določeni maksimum;
d)	presežek takih zemljiških posestev nad 3 do 5 hektarov, katerih lastniki niso kmetovalci po svojem glavnem poklicu in jih ne obdelujejo sami s svojo družino, temveč po zakupu ali z najeto delovno silo;
e)	zemljiška posestva, kj so v teku vojne iz katerega koli razloga ostala brez lastnika in brez pravnega naslednika.
Člen 4.
1.	Zemlja, ki se odvzame v celoti (člen 3. točke a, h, c, in o), preide v državne roke z vsemi zgradbami in napravami na njej in s celokupnim živini in mrtvim kmetijskim inventarjem brez kakršne koli odškodnine lastnikom.
2.	Traktorji, slroji in velike kmetijske priprave s teh posestev spadajo, če takšno zemljišče ni določeno za veliko državno kmetijsko posestvo, v inventar državnih kmetijskih strojnih postaj.
člen 5.
1.	Maksimum kmetijskega posestva, preostalega v lasti kmetovalca, ki ga obdeluje s svojo družino (člen 3. točka č), se določi s federalnimi zakoni, toda ne sme
biti manjši od 20, niti večji od 35 hektarov plodne zemlje. V leh mejah se maksimum določi v vsakem posameznem primeru sorazmerno po številu družinskih elanov (članov zadruge), po kakovosti zemljišča in po vrsti kulture.
2.	V goratih krajih sinejo federalni zakoni zvišali ta maksimum, ako je zemlja zelo slaba, ali kjer je večja rodbinska zadruga.
Člen 6.
. 1. Ako se odvzame samo presežek zemljišča nad določeno maksimalno mejo (člen 3., točki č in d), se lastniku izplača odškodnina za odvzeto zemljo v '"išlni enoletnega donosa na hektar.
2.	Pri odvzemu presežka zemlje po členu o., točkah č) in d), mora biti v odvzetem presežku sorazmerni del njiv. Lastnik si sme pridržati sadovnjake in vinograde do določenega maksima. Zgradbo ter živi in mrtvi inventar na teh zemljiščih ne spadajo pod lo razlastitev.
Člen 7.
1.	Ako je kdo, ki ni po poklicu kmetovalec, elan družine, ki se izključno bavi s kmetijstvom, se prese, žek nad 3 do 5 hektarov vrne oziroma dodeli po zakonu in običajih o dedovanju članom družine, ki živijo na kmetih in se bavijo s kmetijstvom, toda skupna površina zemlje te družine ne sme presegati maksima kmetijskega posestva, določenega za tisli kraj. To velja tudi za primere dote.
2.	Delavci, zdomarji in izseluiki, ki so lastnih, zemlje, se štejejo za kmetovalce, ki obdelujejo svojo zemljo.
Člen 8.
1.	Od poseslev posameznih božjih hramov, »a.....u-
nov in verskih ustanov se odvzame samo presežek nad 10 hektarov njihove skupne površine njiv, vrtov. vino.
'gradov, sadovnjakov, ledine in gozdov.
2.	Verskim ustanovam (cerkvam, samostanom, cerkvenim oblastveni) večjega pomena ali večje zgodovinske vrednosti se pusti od sedanje njihove posesti do 30 hektarov obdelovalne zemlje in do 30 hektarov gozda.
Člen 9.
Kmetovalske, delavske in obrtniške družine, ki so zaradi vojne ali kakih drugih okoliščin ostale brez zadostne delovne sile in so prisiljene dajati zemljo drugim v obdelovanje, se štejejo za kmetovalce, ki sami obdelujejo svojo zemljo.
III.	Zemljiški sklad agrarne reforme in kolonizacije
Člen 10.
Razen obdelovalne zemlje, razlaščene po členu 3., spada v zemljiški sklad agrarne reforme in kolonizacije ludi:
a)	obdelovalna zemlja, last Nemškega Rajha in pripadnikov nemške narodnosti, zaplenjena po odloku Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Ju posl a vije z dne 21. novembra 1944;
b)	obdelovalna zemlja narodnih sovražnikov in drugih oseb, ki je bila zaplenjena na podlagi sodne razsodbe;
c)	zemlja, ki jo država izločj iz svoje lastnine za dodelitev siromašnim kmetovalcem.
r
Člen 11.
Od zemljišč, ki se razlaste po Členu . 3,, iu od zem-« Ijišč, zaplenjenih po točkah a) iu b) člena 10., se ne vnesejo v zemljiški sklad tista zemljišča, ki so namenjena državnim (zveznim, federalnim in krajevnim) kmetijskim posestvom, socialnim in znanslvenim ustanovam, ter tereni za vojaške potrebe.
Člen 12.
Iz državnega zemljiškega sklada se bo dajala obdelovalna zemlja kmetovalcem, ki so brez zemljo, in takim, ki je imajo premalo, v obdelovanje in vzdrževanje, in sicer v kraju in bližnji okolici, ali za naselitev v kakem drugem kraju.
Člen 13.
Zemlja iz tega sklada se dodeli brez vseh dolgov in bremen. Lastniku ostanejo dolgov] sorazmerno s tistim delom'zemlje, ki oslane v njegovi lasti. Vprašanje dolgov in bremen na odvzelih zemljiščih se uredi s posebnim zakonom.
Člen 14.
1.	Cena zemlji, katero naselniki prejmejo iz tega sklada, se izračuna tako, da se skupni znesek, katerega da država kot odškodnino za odvzela zemljišča po točkah č) in d) člena 3., sorazmerno razdeli na celokupno površino zemljišča tega sklada.
2.	Kot plačilo za dobljeno zemljo plačajo naselniki samo na tak način izračunano ceno.
S. Pogoji za dolgoročno odplačevanje prejete zemlje se določijo s posebno uredbo in morajo biti posebno ugodni za tiste, ki so brez zemlje ali ki imajo le majhna gospodarstva.
IV.	Dodoliiev zemlje
Člen 15.
Zemlja se dodeli tistim, ki imajo do nje, pravico predvsem v samem kraju, v kraju, kjer živijo, ali v njihovi federalni enoti.
Člen 16.
1.	Prednostno pravico pri dodelitvi zemlje imajo kmetovalci brez zemlje in taki, ki je imajo premalo, ki so bili borci partizanskih odredov NOV in POJ in Jugoslovanske vojske, invalidi iz osvobodilne vojne ter tudi invalidi iz prejšnjih vojn (1912—1918 in aprila 1941), pa tudi družine in sirote padlih borcev iz osvobodilno vojne ter žrtve in družine žrtev fašističnega terorja. Med borci imajo prednost stari borci in prostovoljci.
2.	Pravica do dodelitve zemlje gre tudi tistim borcem po prednjem odstavku, ki se prej niso bavili s kmetijstvom, a ko se zavežejo, da se bodo na dodeljeni zemlji naselili in jo obdelovali s svojo družino.
Člen 17.
Kdo bo imel prednosi v smislu prednjega Člena, se odredi z uredbo zvezne vlade na predlog ministra za narodno hrambo.
Člen 18.
Od zemljišč, zaplenjenih osebam nemške narodnosti V Bački, Banatu, Baranji in Sremu, se izloči do 509.non oralov za naseljevanje lislih borcev Jugoslovnnslco vojske. ki se. prijavijo in zavežejo, da se bodo na tej zemlji naselili in jo obdelovali R svojo družino.
Člen 19.
1.	Velikost zemljišča, M bo dodeljena po prednjem členu, znaša od 8 do 12 oralov obdelovalne zemlje za ono družino. Večje površine takega zemljišča, toda ne za več kakor 30% večje od določenega maksima, se izjemoma dodelijo narodnim junakom oziroma njihovim družinam in oficirjem Jugoslovanske vojske, ki so po poklicu kmetovalci, ter mnogočlanskim družinam.
2.	Ako je zemlja v bližini večjih mest kot vrtnarska ali intenzivno obdelovalna, znaša maksimum površine, ki se sme dodeliti, 4 do 6 oralov.
Člen 20.
Za borce-invalide osvobodilne vojne, ki nimajo družine ali imajo majhne družine, nesposobno za obdelovanje zemlje, do katere ima tak invalid pravico, se ustanovijo posebne kolonije na posebno izbranih zemljiščih, pripravnih za različne kulture, na katerih se bodo orga-nizirale šole, domovi in obrtne delavnice, po potrebi tudi z individualnimi stanovanjskimi poslopji in vrtovi.
Člen 21.
Za nepreskrbljene sirote borcev Jugoslovanske vojske ter žrtev vojne in fašističnega terorja se ustanovijo posebne otroške kolonije s skupnim kmetijskim zemljiščem, z domovi, Šolami jn delavnicami.
Člen 22.
1.	Na invalidskih in večjih kolonijah (člena 20. in 21.) se za obdelovanje zemlje sme uporabljati najeta delovna sila.
2.	Natančnejše določbe o organizaciji teh kolonij so predpišejo z uredbo zvezne vlade na predlog ministra za narodno hrambo, sporazumno z zveznim ministrom za socialno politiko.
Člen 23.
1. Skupine oseb, katerim je zemlja dodeljena, smejo posamezno dodeljeno jim zemljo združevati radi skupnega obdelovanja in o tem sklepati pogodbe za dobo najmanj 10 let.
.2. Ako kaka skupina oseb, ki imajo po tem zakonu pravico do dodelitve zemlje, ne predloži posameznih zahtev za dodelitev zemlje, torpveč skupno zahtevo, naj so jim kot že ustanovljeni kmetijski proizvodniški za-drugi dodeli kompleks zemljišča, ki je v sorazmerju z njihovim številom in s številom članov njihovih družin, so takim dodeli zemlja kot njihova zadružna imovina.
Enotna pravila za taka zadružna posestva predpiše zvezno ministrstvo za kmetijstvo.
,	Člen 24.	,
Zemlja, dodeljena po tem zakonu, se za dobo 20 let ne more delili, prodajati, dajati v zakup ali zastavljati, ne v celoti ne deloma.
Ta prepoved so vpiše v zemljiške knjige takrat, ko se zemljišče vpisuje na ime tistega, kateremu je dodeljeno.
Člen 25.
Ako se tisti, kateremu jo zemlja dodeljena, ne naseli v določenem roku od dneva dostavitve odločbe o dodelitvi, izgubi pravico do dodeljene zemljo.
Minister za kolonizacijo se pooblašča, da sme v fz-leinnlh m imerih Iz posebno opravičenih razlogov ta rok podaljšali.
Člen 26.
1.	Pod razlastitev brez odškodnine spadajo tudi gozdna posestva, ki so last oseb ali ustanov ter pravnih oseb, navedenih v točkah b), c) in e) člena 3. tega zakona.
2.	P roli odškodnini se razlasti presežek gozdne po-seEifi kmečkih posestev nad maksimom, kj se pusti lastnikom po federalnih zakonih.
3.	V gozdnih predelih, kjer ni zemlje za obdelovanje, smejo osebe, ki po glavnem poklicu niso kmetovalci, obdržati od gozdne posesti 5 do 10 hektarov.
4.	S posebnim okvirnim zveznim zakonom sc določi, kako in komu se bo dodeljevala in pod kakšnim režimom bo taka zemlja, kjer so gozdovi, pašniki, močvirja in podobno.
' Člen 27.
Na posebej določenih zemljiščih se smejo iz državnega zemljiškega sklada dodeljevali določene parcele in na parcele razdeljeni kompleksi obdelovalne zemlje za vrtnarsko izkoriščanje skupinam nekmetovalcev, t. j. sku-pinam delavcev in nameščencev raznih podjetij, ustanov in uradov.
S federalnimi zakoni in uredbami se predpišejo pogoji, po katerih se tako zemljišče daje v izkoriščanje, toda ena družina ne sme dohiti več ko dva ara.
Člen 28.
S posebno uredbo Gospodarskega sveta se določi način čuvanja in uporabe (dodeljevanja) ekladov kmetijskega inventarja, živino, semen, živil in pohištva, dobljenih z zaplembo in z razlastitvijo po tem zakonu.
V.	Izvajanje agrarne reformo in kolonizacije
Člen 29.
Agrarno reformo izvajajo federalna ministrstva za kmetijstvo po federalnih zakonih in uredbah, izdanih na temelju tega zakona. V pristojnost federalnih vlad spada tudi notranja kolonizacija v mejah njihovega območja.
Člen 3Q
Zvezni minister za kmetijstvo se pooblašča, da sme v sporazumu z ministrom za kolonizacijo in e federalnimi ministri za kmetijstvo izloči iz državnega kmetijskega sklada:
a)	zemljiške površine, potrebne po členu 11. tega zakona za državna (zvezna, federalna in lokalna) kmetijska posestva, za socialne in znanstvene ustanove ter terene za vojaške potrebe;
b)	zemljiško površine iz zaplenjenih’ posestev oseb nemško narodnosti, pri čemer se določi, katere površine bodo federalna ministrstva zn> kmetijstvo dodelila agrarnim interesen lom, katero pa bo zvezni minister za kolonizacijo dodelil kolonistom, to pa v sporazumu a federalnim ministrom za kmolijilvo, bodisi po svojih bodisi po federalnih organih.
Člen 31.
Enotno izvajanje agrarne reforme »o zagotovi s splošnimi navodili, ki jih izda na podlagi tega zakona zvezni minister za kmetijstvo z uredbami in naredbami, katere pripravi Državna kmetijska komisija.
Radi izvajanja zakona o agrarni reformi in koloni-zaci ji so ustanovi Agrarni s.vct demokratsko federativne
Jugoslavije, Čigar člani so zvezni minister za kmetijstvo, minister za kolonizacijo in predsednik Državne kmetijske komisije ter drugi, katere, imenuje predsednik zvezne vlade, ki prav tako imenuje tudi predsednika Agrarnega sveta.
Agrarni svet posluje v soglasju s Gospodarskim svetom in se organizira s posebno uredbo.
Člen 32.
Vse vloge, prošnje in odločbe v zvezi s tem zakonom so proste taks, kolikor se nanašajo na dodelitev zemlje.	/
Člen 33.
Pravice do dodelitve zemlje nimajo tisti, ki po zakonu nimajo "olivne ptavice.
VI,	Prehodne določbe
Člen 34.
Vse odločbe in ukrepi okupatorjevi in domačih obla-stav v okupatorjevi službi, izdani v dobi okupacije z namenom, doseči spremembe v zemljiški posesti, ali z namenom, spremeniti odnose med lastniki in zakupniki v korist lastnikov, se štejejo za nične in neobstoječe.
Člen 35.
Vse samovoljno naselitve na zapuščena ali na državna ali sekvestrirana zemljišča, izvršene v toku vojne ali po osvoboditvi, ne glede na to, ali so izvršene na podlagi odločbe ali po odobritvi krajevnih organov oblasti, se izrekajo za neveljavno.
Člen oti.
Na območju vsake federalne enote se morajo v roku 2 let od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, rešiti vsa vprašanja glede uzurpacije državnega zemljišča, glede vseh zaposedb ledin in glede vseh nepriznanih delitev vaškega in drugega zemljišča, le da se zasedene in razdeljene površine praviloma priznajo v last njihovim posestnikom in se vpišejo na njihovo ime v zemljiško knjigo. Pri tem pa je treba paziti, da ne bi ležala, ta zemljišča sredi državnega ali vaškega zemljišča ali bila na poti občilom ali bila prevelika ali zasedena na način, Iti ni v navadi v tistem kraju. Tista pravna oseba, katere last je bila ta zemlja pred zaposedbo, more v roku dveh let pri pristojnem na rodnem sodišču zahtevati razveljavitev take zaposedhe.
S posebnimi federalnimi uredbami se določijo organi in postopek za rešavanje vprašanj in sporov po tem členu.
Člen 37. -
Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije.
Beograd dne 23. avgusta 1945.
Predscdništvo Začasne narodne skupščine demokratske federativne Jugoslavije Tajnik:	Predsednik:
M, Penmičič s. r.	Dr. Iran Ribar g. r.
006.
Na podlagi člena 2. odloka z dne 30. novembra 1943 o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu
vrhovne narodno oblasti v Jugoslaviji ter na podlagi resolucije z dno 10.»avgusta 1946 o spremembi naziva Antifašističnoga sveta narodno osvoboditve Jugoslavijo v Začasno narodno skupščino demokratske federativne Jugoslavijo izdaje Začasna narodna skupščina demokratsko federativne Jugoslavijo na predlog ministra za notranje zadevo zvezno vlade naslednji
zalcon
o državljanstvu demokratsko federativne Jugoslavije
I.	POGLAVJE Načelne določbo
- Člen 1.
Jugoslovansko državljanstvo jc enotno ter obsega zvezno in federalno državljanstvo.
Vsak državljan kake federalne enote je hkrati tudi zvezni drž.avljan, vsak zvezni drž-avljan pa jo pra-Viloma tudi državljan kake federalne enote.
Jugoslovanski državljan more imeti državljanstvo samo ene federalne enote.
Člen 2.
Jugoslovansko državljanstvo izključuje vsako sočasno državljanstvo kake druge države.
Glede vprašanja jugoslovanskega državljanstva so odločilni domači pravni predpisi in mednarodne pogodba.
II.	POGLAVJE
Pridobi tov is izguba jugoslovanskega državljanstva L DEL
Pridobitev državljanstva Člen 3.
Jugoslovansko državljanstvo se pridobi:
1.	s pokolenjem;
2.	z rojstvom na območju Jugoshn .j;
3.	z naturalizacijo;
4.	po odredbah mednarodnih pogodb.
Zvezno, in federalno državljanstvo so pridobita v zgoraj navedenih primerih skupaj, razen v primeru iz tretjega odstavka člena 11.
1. Pokolenjo Člen 4.
Po pokdlenju pridobijo jugoslovansko državljanstvo olroci:
1.	ako sta oče in mati jugoslovanska državljana;
2.	ako' je ali oče ali mati jugoslovanski drž.avljan in izhajajo otroci iz zakona, sklenjenega pred pristojnimi jugoslovanskimi organi;
3.	ako jo ali oče ali mati jugoslovanski državljan tor odon izmed njiju z otrokom stalno biva v Jugoslaviji ali če so eden izmed slaršev preden dovrši otrok 18 lot starosti, skupaj z otrokom stalno naseli v Jugoslaviji ali ako je tudi otrok sam v Jugoslaviji stalno naseljen ali na vzgoji;
4.	ako je ali oče ali mati jugoslovanski državljan ter oba in otrok, ki jo rojen v inozemstvu, ž.ivijo v inozemstvu, pa tisti izmed staršev, ki jo jugoslovanski
drž.avljan, v roku petih lot po otrokovem rojstvu otroka registrira pri jugoslovanskem zastopništvu kot jugoslovanskega državljana. Ako se otrok po zakonih države, kjer je rojen, šteje za jugoslovanskega državljana, ni njegova registracija obvozen pogoj za pridobitev jugoslovanskega državljanstva.
Ako se s sodno odločbo ugotovi očetovstvo jugoslo-vanskega državljana, se za nedolelnega otroka tujo državljanko uporabijo določbo tega člena.
Člen 5,
Ako sta očo in mati jugoslovanska državljana z različnim federalnim državljanstvom, so federalno držav-Ijanstvo otroka določi z njunim sporazumom. Ako takega sporazume• ni, dobi otrok državljanstvo tisto federalne .enote, s katero sta bila oče in mati ob rojstvu otroko-vom stvarno najbolj povezana. Če živita oče in mati ločeno, dobi otrok federalno državljanstvo tistega izmed staršev, s katerim živi v skupnosti.
2. Rojstvo na območju Jugoslavijo
Člen 0.
Otrok neznanih staršev, rojen ali najden na območju Jugoslavije, se Štejo za jugoslovanskega državljana, ako so ne ugotovijo njegovi starši do izpolnjenega 14, leta. Tak otrok pridobi tudi državljanstvo tiste federalne enote, v kateri je bil rojen ali najden.
Določbe prednjega odstavka veljajo tudi za otroka, ki je rojen v Jugoslaviji, ako sta oče in mati brez državljanstva ali sta neznanega državljanstva.
3.	Naturalizacija
Člen 7.
Tuji državljani morejo na podlagi prošnje doseči jugoslovansko državljanstvo po redni ali po izjemni poti.
Člen 8.
Po redni poti moro tuji državljan doseči jugoslovansko državljanstvo ob naslednjih pogojih:
1.	da vloži prošnjo za naturalizacijo;
2.	da je do vložitve prošnjo dovršil 18 let in da je sposoben za delo;
3.	da jo do vložitve prošnjo nepretrgoma živel na območju Jugoslavijo najmanj pet let, iu od tega pravi-loma dve leti na območju tiste federalne enote, katere državljanstvo želi doseči;
4.	da ima dovoljenje zn izstop iz svojega dotedanjega državljanstva, oziroma zagotovilo, da ga bo dobil, ako bo sprejet v jugoslovansko državljanstvo;
5.	da se po njegovem vedenju more sklepali, da bo
lojalen drž.avljan Jugoslavijo.	i
Šteje se, da je pogoj iz točko 4. izpolnjen, ako prosilec sploh uima državljanstva, ali ako ga po zakonih svoje države izgubi z naturalizacijo v kaki drugi državi. Ako tuja država sploh ne dajo dovoljenja za iz.stop ali če vež.o izstop na take pogoje, ki se dejansko no morejo izpolniti, zadostujo izrečna izjava prosilca, da se odpove iuje tujemu državljanstvu s pogojem, da doseže jugoslovansko državljanstvo.
Člen 9,
Prosilcu, ki pripada po narodnosti kateremu izmed jugoslovanskih narodov, se sme podeliti jugoslovansko državljanstvo ne glede na pogoje točk 3, in 4. člena 8.
Oseba, ki stopi v zakon z jugoslovanskim državljanom moškega ali ženskega spola, ni dolžna izpolnjevati pogojev točk 2., 3. in 4. člena 8. Prav tako more ne glede na navedene pogoje po posvojitvi (adopciji) posvojitelj, ki je jugoslovanski državljan, zaprositi za naturalizacijo za posvojenega otroka pod 14 leti.
Člen 10.
0 sprejemu v državljanstvo po redni poti (člena S. in 9.) odloča federalno ministrstvo za notranje zadeve v soglasju z zveznim ministrstvom za notranje zadeve.
Člen 11-
Po izjemni poti si more pridobiti jugoslovansko državljanstvo oseba, katere naturalizacija je posebna korist za državo, a ko je izpolnila pogoje iz točk 1. in 2. Člena 8. tega zakona.
0 naturalizaciji po izjemni poti odloča zvezno ministrstvo za notranje zadeve.
S to naturalizacijo dobi tuji državljan tudi državljanstvo tiste federalne enote, v kateri prebiva; ako pa nima takega stalnega bivališča, dobi državljanstvo tiste federalne enote, v kateri se je rodil. Ako natu-raliziranec /bitna stalnega bivališča in tudi ni rojen na območju Jugoslavije,' si pridobi zvezno državljanstvo brez federalnega; federalno državljanstvo si more pridobiti pozneje po določbah členov 29. in 31. tega zakona.
Člen 12.
Oseba, ki se ji z naturalizacijo prizna državljanstvo, priseže zvestobo in lojalnost Taka oseba pridobi jugoslovansko državljanstvo šele z dnem, ko priseže.
Odločba o naturalizaciji izgubi veljavo, ako oseba, navedena v- prednjem odstavku, ne priseže v -roku troh mesecev od dne, ko ji je bila sporočena odločba o naturalizaciji.
Člen 13.
Otroci pod IS leti pridobijo z naturalizacijo državljanstvo svojih staršev, ako sta oba, oče in mati, pridobila jugoslovansko državljanstvo.
Če je z naturalizacijo samo eden izmed staršev pridobil jugoslovansko državljanstvo, se ta pridobitev državljanstva razteza tudi na otroke naturaliziranca, ako to izrečno zahteva in živijo otroci z njim v skupnosti v Jugoslaviji. Ako so otroci starejši od 14 let, je treba tudi njihove privolitve.
II.	DEL
Izguba državljanstva
Člen 14.
Jugoslovansko "državljanstvo se izgubi:
1.	z odsotnostjo;
2.	z odvzemom;
3.	z izstopom (odpustom);
4.	z odpovedjo;
5.	po določbah mednarodnih pogodb.
Z izgubo zveznega državljanstva se vselej izgubi tudi federalno državljanstvo.
1. Odsotnost
Člen 15.
S samo odsotnostjo izgubi jugoslovansko državljanstvo taka oseba, ki prebiva stalno zunaj območja Jugo-
slavije, v dobi 15 let po dovršenem IS. letu ni izpolnjevala nikakršne javne obveznosti do Jugoslavije, se razen tega v teku poslednjih let ni javila za razvidnost * pri zastopništvu Jugoslavije v inozemstvu in se tudi ni pismeno prijavila zveznemu ministrstvu za 'notranje zadeve.
Taka izguba državljanstva se razteza tudi na vse tiste otroke navedene osebe, ki so se rodili v inozemstvu in tam stalno živijo, ako tudi oni niso izpolnjevali obveznosti do Jugoslavije ali se niso javili v razvidnost oziroma prijavili v smislu prednjega odstavka.
0 nastali izgubi državljanstva po tem členu odloča zvezno ministrstvo za notranje zadeve. Odločba se sme izpodbijati v roku dveh let po njeni objavi v Um d nem listu demokratske federativne Jugoslavije.
■2. Odvzem Člen 16.
Jugoslovansko državljanstvo se sme odvzeti vsakemu narodnostnemu pripadniku tistih narodov, katerih države so bile v vojni prot} Jugoslaviji, in ki se je v času te vojne ali v zvezi s tem pred vojno s svojimi nelojalnimi postopki proti narodnim in državnim koristim pregrešil zoper svoje dolžnosti jugoslovanskega državljana.
Jugoslovansko državljanstvo se sme odvzeli tudi vsakemu takemu naturaliziranemu državljanu, ki je dosegel svojo naturalizacijo z lažnivimi navedbami ali je-vedoma zamolčal važne okoliščine ali je v roku petih let po naturalizaciji bil s sodno sodbo kaznovan zaradi kakega nečastnega dejanja ali zaradi dejanja zoper narodne in državne koristi.
Državljanstvo se sme odvzeti vsakemu takemu in-*o-slovanskemu državljanu, ki v inozemstvu s svojim dn-lom škoduje ali je v času vojne škodoval narodnim in državnim koristim Jugoslavije, in po sodni sodbi in v primerih, ki so posebej določeni v zakonu, takemu. Id odreče izvrševanje državljanskih dolžnosti
Člen 17.
0 odvzemu po prvem in drugem odstavku člena 16. odloča zvezno ministrstvo za notranje zadeve.
Člen L
Odvzem po prvem stavku prvega odstavka člena 16. se razteza tudi na zakonskega druga in otroke take osebe, ako ne dokažejo, da so bili brez zveze z nelojalnim bivšim državljanom in da je bilo njihovo osebno vedenje neoporečno, ali pa če dokažejo, da pripadajo po narodnosti kakemu narodu Jugoslavije.
Odvzem po drugem odstavku člena 16. se razteza tudi na otroke, pod 18 leti, k* so si pridobili jugoslovansko državljanstvo z naturalizacijo staršev.
J. Izstop (odpust)
Člen 19.
Izstop iz državljanstva se sme dovoliti, ako prosilec izpolnjuje tčle pogoje:
1.	ako je vložil prošnjo za odpust;
2.	ako je ob vložitvi prošnje že dovršil 18 let;
3.	ako je izpolnil obveznosti do države ter javne in družbene obveznosti, na katere je treba paziti v javno korist;
4.	ako dokaže, da je sprejet ali da bo sprejet v kako tuje državljanstvo.
Pristojni organ moro dovoliti izstop, čo se mu to vidi potrebno, s pogojem, da predloži izstopajoči v določenem roku dokaz, da je sprejet v tujo državljanstvo. Ako tega no stori, izgubi dovoljenje za izstop svojo veljavo.
Prav tako izgubi dovoljenje za izstop veljavo, ako izstopajoči podaljša svoje bivanje v Jugoslaviji in v roku onega leta ne pridobi tujega državljanstva.
Člon 20.
O izstopu odloča federalno ministrstvo za notranjo zadeve v soglasju z zveznim ministrstvom za notranjo zadeve.
Clcn 21.
Nedoletni otroci izgubijo jugoslovansko državljanstvo na zahtevo tistega izmed elarŠcv, Id izstopa, ako sta z odpustom oba starša izgubila jugoslovansko državljanstvo ali ga je izgubil samo eden izmed staršev, a ga drugi že prej ni imel. Za otroka nad 14 leti je treba, da otrok izrečno privoli v spremembo državljanstva.
Ako nedoletni otrok no pridobi novega državljanstva, obdrži jugoslovansko državljanstvo, dokler sc skupno z, očetom ali z materjo za stalno ne izseli v inozemstvo.
4.	Odpoved
Clcn 22.
Jugoslovanski državljan po pokolonju (člen 4.) ima do dovršenega 25. leta pravico izjavili, da so odpoveduje jugoslovanskemu državljanstvu, ako je rojen v inozemstvu in tam stal no biva, ter če dokaže, da je državljan državo, v kateri se je rodil ali v.kateri stalno biva.
Jugoslovanski državljan, ki po narodnosti ne pripada nobenemu izmed narodov Jugoslavije' in se je izselil iz Jugoslavije, ima pravico odpovedati so jugoslovanskemu državljanstvu, ako dokaže, da si je pridobil tujo državljanstvo in dn izpolnjuje pogoje po lovkah 2. tn 8. člena 19. tega zakona.
Izjave v smislu prvega in drugega odstavka lega člena se morajo predložiti zastopništvom Jugoslavije V Inozemstvu ali zveznemu ministrstvu z^a notranje zadeve.
Glede nedoletnih otrok je treba tu skladno uporab-Ijati določbo člena 21. tega zakona.
III.	DEL
Zopetna pridobitev državljanstva
Člen 23.
Kdor je izgubil jugoslovansko državljanstvo zalo, ker je kot nedoletni otrok sledil svojim staršem v smi-elii členov 21. ali 22, toga zakona, si pridobi iznova državljanstvo, ako sc stalno naseli v Jugoslaviji in predloži posebno izjavo v roku 7 let po dovršenem 18. lelu. Izjavo potrdi s svojo odločbo federalno ministrstvo zn notranje zadeve. Predlagatelj izjave pridobi državljanstvo s tistim dnem, ko je predložil Izjavo. Za pridobitev federalnega državljanstva je odločilno bivališče oziroma zadnjo stalno bivališče.
V vseh drugih primerih si pridobi bivši jugoslovanski državljan na novo jugoslovansko državljanstvo po določbah I. dela lega poglavja. Izjemoma je zn naturo-lizncijo oseb, katerim je bilo odvzeto državljanstvo po prvem in drugem odstavku člena 16., potrebna pritrditev zveznega uiiystistva za notranje zadeve.
IV.	DEL
Skupne določbe t
Člen 24.
Ako ae spori o jugoslovanskem državljanstvu pojavijo kot glavno vprašanje, jih rešuje na prvi stopnji zvezno ministrstvo za notranje zadeve; o pritožbi zoper odločbo ministrstva pa odloči zvezno vrhovno sodišče.
Zoper odločbe na prvi stopnji imajo prizadeti pravico pritožbe v roku 14 dni. Pritožba so vloži pri tistem oblastvu, ki jo izdalo odločbo na prvi stopnji.
Odločbe o zadevali po tem členu se obvezno dostavljajo tudi javnemu tožilcu.
Člen 25.
Za tislc, ki po narodnosti pripadajo kateremu izmed narodov Jugoslavije in ki so so v Jugoslaviji rodili ter navadno tu prebivajo, so domneva, da so jugoslovanski državljani vse dotlej, dokler so no dokaže, da imajo kako tuje državljanstvo ali da so izgubili jugoslovansko državljanstvo ali pa da so se sklicevali na kako tuje dr-žavljnnstvo.
Kdor so je že kdaj okoristil z domnevnim jugoslovanskim državljanstvom po prednjem odstavku, so ne more več sklicevali nn kako tuje državljanstvo.
Člen 26.
Z uredbo zveznega ministrstva zn notranje zadevo se predpiše način razvidovauja jugoslovanskega držav-Ijanstva (zveznega in federalnega), izdajanje državljanskih izkaznic in tudi besedilo prisege (čien 12.).
Člen 27.
Pridobitev državljanstva z naturalizacijo, kakor ludi izguba državljanstva z odsotnostjo, odvzemom ali izstopom, so objavi v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije, v federalnih uradnih glasilih pa glede federalnega državljanstva. Te objave so smejo objavljati skupno.
III.	POGLAVJE
Spremembo v federalnom državljanstvu
Člen 28.
Federalno državljanstvo se lahko spremeni s sprejemom v kako drugo federalno državljanstvo.
Člen 29.
Vsak federalni državljan sme zaprosili sprejema v kako drugo federalno državljanstvo. Ako ni pogojev po naslednjem členu, se prošnja reši po svobodnem preudarku.
Člen 90.
Prošnja za federalno državljanstvo se ne sine odklonili:
1.	ako je prosilec dovršil 18 let;
2.	ako ni izgubil častnih državljanskih pravic in proti njemu ni uveden postopek zaradi kakega dejanja, ki ima za posledico Izgubo častnih pravic;
3.	ako je bival do vložitve svoje prošnje nepretrgoma 3 lota na področju dotične federalno enote.
Pri posvojitvi otrok se skladno uporabljajo določbe drugega odstavku člena 9. tega zakona,

Člen 31.
Določbe za sprejemanje v federalno državljanstvo se predpišujo s federalnim zakonom; pri tem je treba na območju federalne enote zajamčiti federalnim državljanom drugih federalnih enot enake pravice jn prednosti.
O sprejemu novega federalnega državljanstva je troha obvestiti tisto federalno enoto, v kateri državljanstvo preneha.
Člen 32.
Če starši pridobijo federalno državljanstvo po členih 29. in 30. tega zakona, jim v tem v smislu določb člena 13, lega zakona sledijo ludi njihovi otroci, mlajši od 18 let.
Člen 33.
Nobena' federalna enota ne sme črtati iz svojega državljanstva nobenega državljana, dokler ta ne pridobi državljanstvo v kaki drugi federalni enoti.
Člen 34.
A ko nastane med dvema ali ve(' tederalnimj enotami spor o federalnem državljanstvu določene osebe m se med seboj ne morejo sporazumeti, odloči o sporu vrhovno sodišče Jugoslavije.
Jugoslovanskemu državljanu, čigar federalno državljanstvo se no more ugotoviti, se razen v primeru tretjega odstavka etena 11. tega zakona odredi federalno državljanstvo tiste enote, v kateri je nepretrgoma in prostovoljno prebival v poslednjih dveh lotih; sicer pa so mu odredi državljanstvo liste enote, v kateri je bil rojen v Jugoslaviji; ako ni bil rojen v Jugoslaviji, se mu od redi državljanstvo tiste enote, v kater; ie prebi-val najdalj v zadnjih desetih letih; ako pa bj se niti na' podlagi tega ne moglo ugotoviti državljanstvo, se mu odredi državljanstvo tiste enote, v kateri je ob času, ko se mu odreja državljanstvo.
Vse to velja dotlej, dokler se ne ugotovi pravo fe-dPralno državljanstvo takega zveznega državljana.
nega območja ali ako na podlagi posebnih predpisov ne opiirajo za svoje prejšnje državljanstvo.
*	Člen 37.
Na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, se štejejo jugoslovanski državljani za federalne državljane tiste federalne enole. v kt.teri so la dan imeli domovinstvo (članstvo) oziroma pristojnost v kaki občini na območju tiste federalne enote.
Jugoslovanskim državljanom, katerim se ne more.. . določiti federalno državljanstvo po prednjem odstavku, se odredi državljanstvo po določbi člena 34. tega zakona z veljavnostjo od dneva, ko ta zakon stopi v veljavo.
Člen 38.
Tisti, ki na dan, ko .stopi ta. zakon v veljavo, ni<o jugoslovanski državljani, ki bi si pa želeli pridobili ozi-roma obdržati to državljanstvo po določbah lega zakona, smejo v roku enega leta po uveljavitvi lega zakona, oziroma v enem letu po dopolnitvi svojega 18. leta zahtevati naturalizacijo po določbah člena 9. lega zakona.
Prav tako sinejo zahtevali naturalizacijo ne glede na pogoje točk 2., 3. in 4. člena 8. tega zakona tisti tuji državljani, ne glede na njihovo narodnost, ki so aktivno sodelovali v narodno osvobodilni borbi narodov Jugoslavije. To velja tudi za otroke padlih ali umrlih takih tujih državljanov.
. Člen nvt.
Tisti, ki so zaradi odsotnosti izgubili jugoslovansko državljanstvo po § 28. zakona o državljanstvu z dne 21. oktobra 1928, imajo pravico si ga iznova pridobiti s posebno izjavo v roku enega, leta po tistem dnevu, ko stopi ta zakon v veljavo. Izjavo potrdi zvezno mini-sl p e tv o notranjih-zadev-. V tem primeru se šteje,-<ia je predlagatelj izjave pridobil državljanstvo s tistim dne rti, ko je podal izjavo.
Člen 40.
Za uradne jugoslovanske organe po točki 2. člena 4. tega zakona se štejejo zn dobo, dokler se veljavno sklepa cerkveni zakon, tudi organi verskih zniediiic.
IV.	POGLAVJE Prehodne in končne določbe Člen 35.
Na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, se štejejo za jugoslovanske državljane vsi tisti,^ki so bili tega dne jugoslovanski državljani po veljajočih e pisii.
Izjemno od prednjega se pooblašča ministrski -ve demokratske federativne Jugoslavije, da sme predpisati določbe o takih primerih pridobitve Jugoslovanskega državljanstva po. zakonu z dne 28. oktohia U-S ki )c bilo pridobljeno v času od 0. aprila 1941 do dne ko stopi ta zakon v veljavo. Ministrski svet sme to pooblastilo prenesti na federalne vlade.
Člen 36.
Ano se z mednarodnimi pogodbami drugače ne določi, pridobijo jugoslovansko državljanstvo po določbah zakona vsi tisti, ki imajo domovinsko pravico oziroma pristojnost v občinah na tistih območjih k, Pn^JO J se-stav demokratske federativne Jugoslavije po mednarodne,n sporazumu, ter tisti, ki pripadajo po narodno t, kateremu izmed narodov Jugoslavije ter prebivajo na lem območju, ako se ne izselijo z jugoslovanskega dua
Člen 41.
Koki za prijavo radi razvidnosu po členu 15. ter rok po točki 3. člena 30. lega zakona začnejo teči s tistim dnepi, ko stopi ta zakon v veljavo.
Člen 42.
Zvezni minister za notranje zadeve se pooblašča, da v soglasju z ministrom za zunanje zadeve predpiše z uredim natančnejše določbe, ki so potrebne za izvrševanje tega zakona.
Člen 43.
Uporabljanje tega zakona se začne 74 dni po objavi zakona. S tem prenehajo v celoti veljati vsi -pr‘-,t. piši o državljanstvu, ki so bili izdani do 6. aprila 1911.
Člen 44.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije.
Beograd dne 23. avgusta 1945.
Pmlscdništvo Začasne narodne skupščine demokratske federativno. Jugoslavije Tajnik;	Predsednik:
ili- Peruničić «. r.	Dr. Ivan Ribar s. r.
607.
Na podlagi člena 2. odloka z dne 30. novembra 191?, » vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem pred-ilavniškem zboru Jugoslavije kol začasnem organu nhovue narodne oblasti v Jugoslaviji ter na podlagi 'esolucije z dne 10. avgusta 1915 o spremembi naziva Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije / Začasno narodno skupščino demokratske federativne lugoslavije in na predlog zveznega ministra za notranje ladeve izdaje Začasna narodna skupščina demokratske lederatlvne Jugoslavije naslednji
zn3(on
i odvzemu državljunslvti oticirjem in podoficirjem )ivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v do-novino, ter pripadnikom vojaških formacij, ki so služili okupatorju in so pobegnili v inozemstvo
Člen 1.
1.	Vsi po sovražniku ujeli ali internirani aktivni iti rezervni oficirji in podoficirji bivše jugoslovanske /ojske, ki so odklonili, da bi se z ostalimi osvobojenimi mgoslovnnukimi ujetniki in interniranci vrnili v domo-/Ino ter eo prostovoljno ostali zunaj domovine, izgubijo lugoslovansko državljanstvo z dnem, ko stopi ta zakon i veljavo.
2.	Vsi pripadniki in politični vodje raznih 'proti-narodnih vojaških formacij, ki so bile v okupatorjevi službi (tzv. jugoslovanske vojske v domovini, četnikov, istasev, srbske državne straže, domobrancev itd.), ki so te skupno s sovražnikom umaknili z ozemlja Jugoslavije in se 'z njim skupno do konca borili proti Jugoslovanski armadi in našim zaveznikom, in ki sedaj bivajo v ino-lemstvin im kor tudi n-*tn!i pripadniki teh formacij, ki sc državo zapustili že poprej, izgubijo jugoslovansko dr-zavljanstvo.
Člen 2.
1.	Jugoslovanskega državljanstva ne izgubijo tiste v Členu 1. navedene osebe, ki v roku dveh mesecev, od dneva ko se uradno objavi, da je v pasu, v katerem te osebe bivajo, repatttacija končana, dajo pred jugoslovanskimi diplomatskimi ali vojaškimi predstavniki oziroma pred njihovimi pooblaščenimi delegati izjavo, da bo pripravljeni vrniti se v domovino ter se dajo radi povratka na razpolago našim oblastvom za repatriacijo.
2.	Tisti, ki zaradi bolezni, ležanja v bolnici ali oddaljenosti ali ločenosti ne bi mogli izkoristiti določenega roka za izjavo o povratku v državo, morejo to storiti tudi po tem roku in navesti dokaze za opravičbo zakasnitve svoje izjave.
Člen 3.
aipiumarsRa m vojaška predstavništva v ing-zemstvu so dolžna v členu 1. navedenim osebam orno-gočiti, da v določenem roku podajo svoje izjave o pri-prn vij e nos ti zn povratek v državo. Njihova dolžnost je, da tiste, ki podajo take izjave, spravijo v posebna zbira, lišča, od koder se jim omogoči Čim hitrejši povratek.
Člen 4.
Izguba državljanstva po členu 1. in tudi povratek v državo nista ovira, da bi se navedene osebe ne mogle obtožiti za kake druge zločine znper domovino, ako so jih zagrešile.
Člen 5.
Zvezni minister za notranje zadeve izvršuje ta zakon sporazumno z ministrom za narodno brambo.
Člen G.
Ta zakon slopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu demokratske tederntivne Jugoslavije.
Beograd dne 23. avgusta 19-15.
Prcdsednigtvo Začasne narodne skupščine demokratske federativne Jugoslavije
Tajnik:	Predsednik:
11. Perunlčić e. r.	Dr. Ivan Ribar s. r.
608.
2. odločim o določitvi cen tekstilnim izdelkom, ki jih dobavijo TTNJtRA
(pomočnik ministra za trgovino in preskrbo, št. 6584 z dne 14. avgusta 1945).
609.
o. odločba o določitvi cen tekstilnim izdelkom, ki jih dobavlja UNRRA
(pomočnik ministra za trgovino in preskrbo, št. 6053 in 6285 z dne 18. avgusta 1945).
610.
Tarifno obvestilo
(Glavna železniška uprava, GUŽ, št, 10927/45 z due '23. avgusta 1945^.