m PRIMORSKI DNEVNIK kili - Cena GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE IAMADIER V SLEPI ULICI Stavkovno gibanje se vedno bolj siri in enot-Qost delavstva prihaja vedno bolj do izraza — Pod Prpdsed_ | Sinoči opolnoči je bil položaj na 'fadiej. v!adne£a predsednika Ra- pariških postajah sledeči: Na 'H'nlst„a S° se sin°či sestali vojni Montparnassu so delavci razen pri ‘ster. minister —----------* —• ■ - 11;*ter j’i—za promet, mitre,;,., a’ Minister mornarice in l^iki generalnega štaba, stali r, \ pofyet°vanja je bil nase otranJi položaj. Prav tako :l»rnl Vrsd.a yčeraj seja narodne 0 ianisf’ te Ramadier govoril tetkah ^ tekom, n°či na raznih novii i 2eIezniškega omrežja. Po-'iada Je, Uf=ot°vitev, da potrebuje žlezni* 0 ug°diti zahtevam da j. artev, 30 milijard frankov; ka V1.ada Popravljena storiti is inogli6 moS°če, toda samo kar • »Dl °'Ce' K°nčno J’e opozoril, da ,lrotaetnSna ukinitev železniškega ‘Hit, a P°menila za Francijo po- '»žaju komentarju o notranjem po- pr«ijSe,Izvate Jean Darrac, da je tej t>ri-nik. vlade pozval delavce. ^n6io v Hol/-vrv» tr nolro "“n n (.ej°. zoPet z delom v neka-'"Sogn ,nem Pozivu, ki nima n° mnenTeb‘ne ln vr^dnosti. Sploš-' želez"“ "'tegate, 6e fll 5ai konča ® do iS^fte je, da ni gotovo, ali bo-iličarji poslušali sindikalne jim bodo ti svetovali fn bj~"k- stavko. V tem prime-1 Pariz zaradi ustavitve iškega Na prometa izločen od Ua —te in vlada bi se sma-,rebn«U^.rav^en° Podvzeti vse po- Mere. Kljub temu se zdi. vlada bo a V pr’lmera splošne stavke Posegla po mobilizaciji že- teJtia osebja, marveč se bo zaletav Pr°stovoljcem in vojaškim Prr->!ZI^anim edinicam. iir.ei s 6dn‘k republike je medtem razgovor s komunistič-prM„tVod'teljem Duclosom in s «Co avnte' ostalih strank, nji g* ,t» piše, da gre pri seda-stl. Ju ' za problem narodne ve-trdi j/m°krlstjanski «Aube» pa skg' Je namen sedanjega delav-dj . 8P°ra samo ta. da pade vlakom da Pridejo na oblast zopet nunisti. tovornih vlakih ustavili vsako de lo. V Saint Nazairu je bila stavka takoj po polnoči v celoti izvedena. Vzhodni kolodvor je za občinstvo zaprt in jutri bo ustavljen promet tudi na severnem kolodvoru. Prevažajo samo živila. Predsednik Ramadier je sprejel predstavnike železničarskega ud.ru-ženja in predstavnike francoskega udruženja krščanskih delavcev. Pozval je delegacijo, naj apelira na železničarje, da pričnejo zopet z delom. Delegacije železničarjev so predsedniku odgovorile, da je mogoč sporazum samo na podlagi konkretnih predlogov. Po končanih pogajanjih med Ramadierom in izvršnim odborom delavskega udruženja je vodstvo železničarjev objavilo, da je Ramadier odklonil razpravljanje o delavskih zahtevah, če železničarsko udruženje ne pozove prej delavstva, naj prične zopet z delom. Proglas poudarja, da se v stavkovnem gibanju odraža enotnost železničarjev vseh kategorij in da izvršni odbor ni odgovoren za poslabšanje položaja. Po drugi strani je izdalo tudi udruženje krščanskih delavcev proglas, v katerem pravi, da je odločeno podvzeti vse, da se doseže zadovoljiva in hitra rešitev spora, da se obnovijo pogajanja in da bo predložilo njihovo ^druženje točn^ predloge, ki naj bi tvorili podlago za sporazum. Medtem vlada tudi pri delavcih na letališčih razpoloženje za stavko. Kakor znano, se je vlada posluževala zadnje dnj zlasti letal za prevažanje pošte. Vse kaže, da se je stavkovno gibanje polagoma preneslo tu d j v severno Afrfko. Komaj je nehala stavka v Alžiru, se že oglašajo delavci in nameščenci v pristanišču Orana in delavci pri izkopavanju fosfatov v Rabatu in trzacahi v skrbeh za svolc mornarico Mia 86 dns> ko bodo vse štiri roVno" Podpisnice ratificirale mi-Pogodbo 3 Italijo in ko bo a postala pravomočna. Te- be iWiraXa ^vršiti tudi novitP' Pogodbe, ki zadeva usta-Pogoa? ST0-ja. V smislu mirovne StqJvril. 10, čl. 1) pripada M^,državno in poldržavno (pa- imetje Italije, ki je bi- ku _ Področju STO-ja ob zaključ- ki teemirja lo (S. sept. 191,3). Ob dru- Pod smo že ugotovili, da sodi-*° bj,* f° določbo tudi podjetja, ki hop0 . 'ast IRI-ja (Zavoda za ob-°®en ? Ustriie), oziroma njegovega - a tFinmare», ki je bil last- lifc te|> tržaških plovnih podjetij, mil j, "Tržaškega Lloyda» in glav- .1Pijanskih družb «/(a!ia» (Ge' (Benetke) in X) ttirrp’ .<(jidriatica» r\.i **■' 1°ieijp^a>>’ Tem J'e tiilo leta 1936 Mm , - »ones .oškimi ladjami, ki so še mnogo tržaških ladij. 'Hhes p italijanski službi, je treba Predvsem moderni ladji %t„lci*c9a tipa «Vulcania» iti J n,a: s s % ton * (vsaka okoli 25.000 ton); ,la progi Genova-Buenos Medtem ko prevaža druga erjn. Ske r)nnm t-nilsn ki ti Povratnike v domovino, izročitve ,?Prašanja izročitve vseh 1 so last STO-ja, bo treba tudi vprašanja odškodnine ‘«8! dnevom, ko postanejo te. OJ0-' »JU *a? ~)a’ in dnevom izročit■ 'a vi P°t°vo, da bo italijan-‘Gdjj °aa zavlačevala izročitev J^be^tes/ca mornarica je nujno j ruor triaškcmu gospodarstvu. aVtlt tkJ°e» njen zaslužek bo vseka- Narf- tvo brez trgovinske 771zasiuzeK a ,9° Pripomogel k uBa So/5duihsfce bilance. Do na->», s0n'lihtreh ladij tipa vLi-^ Ok0n Cendi tržaško mornarico Prij»„..150-ooo ton, kar je seveda 'n Pten t ten, Predvojno tonažo malo. Arner\TiaStl driavi STO-ja. tem obvešča, to-podjetje, ki M Tnla. Prodajo ladij inozem-» F-tju ,e ,a tako za državna V *V» tQ,cor sa zasebna. Ne s*1 teč ,fe *Victory* ne pojdejo O«. n J 1« 1 T. hška ^Pomorska komisija» l0nh orske lnosemstvo. Predsednik komisijei) je izjavil. uA -ne ^ Jie več da prodajati e v tujino, ker so se i « norice žp tnh-n 1710- % lc°ničul?arice že tako povečale, ‘tjMho Sp lrnj° amerižki. (uBolj že M s r"Mej y ker so Američani le to zgodilo iz stra- U Jg| • -* o/0661!1 sklenili, da mo-Mskg, ‘fondi določeno tonažo : tejer adi1 tudi slabšega ti- ij.9°sPorza usek primer) sea bi buškega in socialnega toJ^OjJcn /? Priporočljivo, da k v -j 7nornarica obnavljala h Se , dOmnAtL. ,_e ... , >t£ak‘ Vd i j u 'H - l»yj ' ^ ?99of0,,,fc,a(,'ce77; bi bil zaslu Ovost tonaže dvignila te v« I ’ ker To bi bilo toliko kr,: mini" 1C nje K«£mun'ki ie njena tonaža že 'Uje je potreben ha tfžaška mornarica bo zadela na nove tekmece na najbolj občutljivem področju: v Levantu. Bari si že na vso moč prizadeva, da bi ohranil postojanke, ki si jih je pridobil za časa fašistične politike. Poleg tega se bo v najkrajšem času pojavila v Sredozemskem morju tudi egiptska mornarica. (Obstoji predlog, da se ustanovi egiptsko plovno podjetje z glavnico 10 milijonov eg. funtov.) Indijske plovne družbe in vlada proučujejo načrt za gradnjo velike trgovinske mornarice s tonažo 2 milijonov ton, ki naj bi prevzela so do 50% prometa S Evropo, Afriko, Daljnim vzhodonj, in Ameriko. Nevarnost, ki preti tradicionalnim progam «Tržaškega Lloyda» do Indije in Daljnega vzhoda, je očividna. Blagovni promet med Julijsko krajino in Italijo. Najnovejši odlok ZVU navaja blago, k; ga je dovoljeno spraviti v Ital jo čez zahodno mejo Julijske krajine ali po morju iz cone A le z izvoznim dovoljenjem Trgovinskega odseka ZVU alj conskih uradov v Gorici in Pulju. Gre za tole blago: bencin, nafto, olja in vse petrolejske proizvode, premog, koks, premogovne proizvode, oglje; industrijski les in les za kurjavo, jedko sodo in sodni karbonat; steklo za okna, živalsko krmo, vsa u-metna gnojila, monopolske predmete, zdravila Iz skupine alkoloi-dov (kokain, morfij, itd.), ves gradbeni material, vključno cement in bitumen; pnevmatiko in zračnice, kovinske kose in jeklo za gradnjo, sredstva za uničevanje mrčesa in gob, živo živino, poljedelske stroje, žitna in krmilna semena, o-premo za ribolov in semena za proizvodnjo neužitnih olj. Na zahodni meji se sme izvršiti prevoz po cestah Pieris-Cervinjan, Gorica-Videm, Kobarid-Cedad in Romans ob Soči-Palmanova-Videm. pravijo, da bodo stavkali, če ne bo prišlo do sporazuma med njimi in delodajalci. Stavkovno gibanje se je v zadnjem hipu razširilo. Tako so za 8. t. m. napovedali stavko tudi športni jahači, ki zahtevajo zvišanje pač. S tem bodo ukinjene napovedane konjske dirke. Tudi nameščenci javnih in zdravniških podjetij so za petek napovedali 24 urno stavko. Senat ZDA je odobril protidelavske zakone New York, 7. (AFP) — Ameriški senat je s 54 glasovi proti 17 cdobril delavske zakone Taft Hart-leya, ki so jih nato poslali v Belo hišo za podpis, odnosno za veto. Branting o Bolgariji Sofija, 7. (Tass) — Švedski poslanec Branting, član švedske so-cial-demokratične stranke (Rran-tmga je Sovjetska zveza predlagala za tržaškega guvernerja, prlp. u-.) j* obiskal Bolgarijo in je ob odhodu izjavil, da je gotov, da bosta navdušenje in vztrajnost bolgarskega ljudstva naglo ozliavda rane vojne in zagotovila razvoj demokracije. Ovrgel je bajke o železnem zastoru, ki da zakriva življenje v Bolgarij; in pripomnil, da bo pravilna obrazložitev pravega položaja na Bolgarskem pokazala evropskim narodom, da ne obstoja noben prepad med Bolgarijo .n Evropo. Izrazil je željo po utrditvi gospodarskih in kulturnih odnoša-jev med Bolgarijo in Švedsko. Pristavil je tudi, da reakcionarji ne bodo mogli več zavajati narodov in povzročiti nove vojne. Vojni hujskači naj ne mislijo, da so antifašisti vsega sveta šibki, in tudi ne smejo misliti, da bodo gospodarili nad voljo ljudstva. Splošna stavka v Pulju dokler ne bo ZV D dala pozitivnega odgovora na zahteve puljskega antifašističnega ljudstva Pulj, 7. — Velike demonstracije proti politiki ZVU so se v Pulju nadaljevale vse do 4 t. m. in ves ta čas so bile črnoborzijanske trgovine zaprte. Vsak dani je sodelovalo v demonstracijah preko 2.000 puljskih antifašistk. 4. t. m., na osmi dan demonstracij, so se začele zbirati na vse zgodaj na trgiu velike množice. Nad 10.000 ljudi se je podalo pred palačo vojaške uprave in zahtevalo odgovor na svoje zahteve, ki so jih predložili: 28. maja. Množica je predrla kordone civilne policije in zahtevala, naj ZVU sprejme delegacijo. Pozneje pa so javili, da ZVU ne more dati odgovora, ker je pristojni častnik odsoten Nato je množica vsa ogorčena šla po mestnih ulicah na trg Foro, kjer so na protestnem zborovanju pro- ITALIIA« REAKCIJA IN FRANCO Qualunquisti želijo ohraniti Francov režim -Delovna doba konstituante podaljšana Rim, 7. (AFP) — Kakor znano, je bila konstituanta ustanovljena predvsem zato, da sestavi novo ustavo. Ker tega v določenem roku ni izvršila, je bila delovna doba konstituante podaljšana do 24. junija t. 1. Ker tudi v tej dobi bodoča ustava ne bo še preučena, bo vlada sporazumno s predstavniki vseh strank predložila zakonski predlog, s katerim bo podaljšala delovanje konstituante do 15. septembra t. 1. Na ta način se bodo nove volitve lahko izvršile v jeseni, kakor to Želijo komunisti, socialisti, demokristjani, kvalunkvi-sti, liberalci in republikanci. Nasprotno hočejo Saragatovi socialisti, demolaburisti in ostale politične skupine, da se delovanje konstituante podaljša do 31. decembra t. 1., volitve pa naj bi se .zvršile marca 1948 Zunanje ministrstvo je pripravilo zakonski predlog o ratifikaciji mirovne pogodbe z Italijo. Predlog z izčrpnim poročilom bo predložen prihodnji teden ministrskemu svetu, nakar bo o njem razpravljala konstituanta, in kakor se zdi, se bo omejila samo na protest proti nekaterim klavzulam mirovne pogodbe. Kvalunkvistlčnj list «Ora d’Ita-lia» se zavzema, naj spremeni Italija svoje politično zadržanje glede Španije. List je mnenja, da js samo Sovjetska zveza zagrizena nasprotnica Francovega režima, vendar Italija nima interesa, da pad-e sedanji španski režim, ki bi bil v tem primeru nadomeščen s komunističnim. Montgomery govori o "azijski nevarnosti" Johannesburg, 7. (AFP) — Bivš: poveljnik glavnega štaba marša! Montgomery je izjavil, da mora obramba ccmmonwealtha sloneti sedaj na Afriki. Južna Afrika pa naj bi bila težišče te obrambe, ker se je izkazalo, da se sueška pot ne da braniti. Govoril je tudi o sodelovanju afr.ških držav proti «azijski nevarnosti«. Dogodki na Madžarskem London, 7 (AFP) — Gl-ede madžarskih dogodkov je angleško zunanje ministrstvo prejelo prepis protestne note, ki jo namerava A-merika poslati predsedniku zavez niške kontrolne komisije v Budimpešti generalu Sviridovu. Nota očita sovjetskim oblastem, da so posegle v notranje razmere Madžarske. Amerika in Anglija se zavzemata za sestavo komisije vseh treh interesiranih velesil, ki naj preišče razloge krize. V ponedeljek bo v angleški spodnji zbornici debata na mnoge in- terpelacije, ki so bile vložene zaradi razvoja madžarske vladne krize. V Ženevi je bivši vladni predsednik Nagy novinarjem izjavil, da ni sodeloval pri rovarjenju proti republiki. V Debrecin je prišel jz Sovjetske zveze vlak madžarskih vojnih ujetnikov, ki so se o postopanju z nji-m; v Sovjetski zvesti izrazili zelo laskavo. političnimi voditelji. Skoraj vsi člani Izvršnega odbora arabske lige so v Novem Delhiju, kjer bo v ponedeljek sestanek, na katerem bodo določili dokončno zadržanje lige do britanskega načrta. Truman hoče “voditi** narode vsega sveta Kansas City, 7. — Na neki svečanosti je predsednik Truman izjavil, da mora Amerika ostati močna, ker bo na ta način lahko «po-magala» drugim državam. Dejal je tudi, da morajo delat; na to, da bo OZN v stanu preprečit; vojno. Truman je nato dejal: «Naša odgovornost, da vodimo narode sveta po potj miru, zavzema obliko pomoči šibkejšim narodom, k' skušajo resno obnoviti svoj ustroj kot svobodni in neodvisni narod’.« Glede gospodarskega položaja je dejal, da preti nevarnost pomanjkanja važnih rudnin, predvsem bakra, jekla, svinca in tudi petrolejskih izdelkov. Poljedelska proizvodnja se je zvišala in tako omogočila ZDA izvajanje njene misije: Hrabriti demokracijo, delati za svobodo is svetovni mir. Rozgovori o Indiji Novi Delhi, 7. (AFP) — Indijski podkralj je danes zopet začel z razgovori s Panditom Nehrujem, Jinnahom in drugimi indijskimi Vprašanje iranskih sindikatov Praga, 7. (AFP) — Izvršni odbor Svetovne sindikalne zveze je sklenil, da bodo štiri zasedbena področja v Nemčiji zastopana na zasedanju glavnega sveta zveze, ki se bo začelo v ponedeljek. Odbor je tudi izdal resolucijo, ki zahteva od glavnega sveta, naj posreduje pri iranski vladi, da dovoli svobodno delovanje sindikatov. Svetovna sindikalna zveza ima namen predložiti to vprašanje gospodarskemu in socialnemu svetu OZN. Vojsko OZN hočejo uporabiti v svoje namene Lake Success, 7. (AFP) — Na današnji seji Varnostnega sveta so preučevali poročilo odbora za gin t ni štab. Sovjetski delegat Grom:ko Je izjavil, da se hočejo ostale velike države posluževati bodoče mednarodne vojske OZN, da bi gospodovale. nad drugimi državami. Predlogi indonezijske vlade Batavija, 7. (AFP) — Danes so objavili izvleček republikanskih predlogov na holandski memorandum. Predlaga se sestava vlade iz administrativnih organizacij vse Indonezije. Z gospodarskega sta'išča bi morali Indonezijo smatrati kot gospodarsko enoto. Ameriška demokracija praksi v Stokholm, 7. (Tass) — V mestecu Malmoe ma Švedskem se je zopet pripetil primer neukročenega ameriškega rasizma. Ameriški mornarji bele rase so v nekem lokalu napadli svoje tovariše mornarje, črnce. Nanje so navalili z noži in en črnec je bil težko ranjen. Izbruh tega ameriškega rasnega sovraštva je vzbudil med švedskim ljudstvom ogorčenje. Slični incidenti škodujejo prestižu ameriškega imena in časopisi svetujejo Američanom, naj izvajajo svoj rasizem proti črncem v Ameriki, ako mislijo, da je to združljivo z medsebojnimi odnosi njihovih državljanov. Nekaj dni preje se je pripetil podoben primer na parniku «Nikki», kjer so imeli zvezanega nekega črnca v trupu ladje, potem ko so ga po izjavi švedskega zdravnika na živalski način pretepli. Ko so poveljnika ladje vprašali za razloge postopanja, je ta odvrnd, da to ni nič posebnega, saj gre samo za črnce Ameriške vojne ladje za Argentino London, 7. (Tass) — Finančni tednik «Recorder» poroča o pogajanjih med britansko in argentinsko vlado za zgraditev devet novih vojnih ladij za Argentino. Groia in Tsta v Podelitev Stalinovih nagrad Moskva, 7. (TASS) — Ministrski svet je sprejel sklepe za podelitev Stalinove nagrade za leto 1946. Znanstvenikom so podelili osem nagrad po 200.000 rubljev in 20 po 100.000 rubljev; literatom in umetnikom so podelili 25 nagrad po 100.000 rubljev in 31 po 50.000 rubljev. Za važne iznajdbe in izboljšanja pri produkcijskih metodah so podelili 7 nagrad po 150.000 rubljev, 24 po 100.000 in 42 po 50.000 rubljev. Med nagrajenci je tudi Andrej Višinski za njegovo knjigo: «Teorija zakonitih dokazov v sovjetski zakonodaji«. aretacijo Petkova Sofija, 7. (TANJUG) — Preklic parlamentarne imunitete voditelju reakcionarne opozicije Nikoli Petkovu, ki je bil v zvezi z notranjimi reakcionarji, je demokratična javnost sprejela z zadovoljstvom, tako tudi Petkovo aretacijo. Na številnih zborovanjih pozdravljajo te ukrepe, ki branijo demokracijo in pridobitve bolgarskega ljudstva. Dr. Beneš odlikoval poslanika FLRJ Cerneja Praga, 7. (AFP) — Predsednik republike Edvard Beneš je danes odlikoval z redom Belega leva jugoslovanskega poslanika v Pragi dr. Černe ja. JULESBURG (Colorado).»— Ciklon, ki je divjal v severozahodnih delih Colorada, je povzročil nad 100 tisoč dolarjev škode. Uničil je 50 hiš, veliko število ljudi pa je ranjenih. UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 —- Uprava 93-807 Rokop sl se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni jn pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55, 165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba«: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. glasili splošno stavko, ki bo trajala, dokler ne bo ZVU dala pozitivnega odgovora na zahteve puljskega ljudstva. Istega dne zvečer je bilo na mestnem st rdionu veliko protestno zborovanje, s katerega so poslali nov protest ZVU in pismo maršalu Titu, v katerem med drugim izjavljajo, da bodo nadaljevali z borbo in da vidi puljsko ljudstvo samo v priključitvi k Jugoslaviji uresničenje svojih zahtev jn pravic. Zaključek kongresa novinarjev Praga 7. (AFP) — Kongres mednarodne novinske zveze se je davi ob peti uri po celonočni seji zaključil. Sklenili so, da bodo sedež organizacije določili vsaki dve leti v drugi prestolnici. Za prvi dve leti je določena Praga. Izvolili so nato nov odbor ter odobrili načrt pravil. Prihodnji kongres bo leta 1949 v Bruslju. Na včerajšnji popoldanski seji so sprejeli razne resolucije. Med drugim je kongres postavil zahteve, naj imajo novinarji vseh držav katere koli narodnosti in ne glede na njihovo politično prepričanje enake možnosti za razširjanje novic; novinarjem naj bo zagotovljena juridična zaščita; vsi novinarji morajo imeti prost dostop za črpanje informacij; Zagotovi naj se popolna syoboda glede objavljanja, informativnih vesti brez sleherne omejitve Veljajo naj samo omejitve, ki jih določata poštenost in dobra volja, dokler ne bo o tem dosežen mednarodni dogovor. Kongres priporoča vsem državam, naj sklenejo dvostranske ali večstranske dogovore za izvanjanje predlogov kongresa. Beograd, 7. — V Beograd sta prispela romunski ministrski predsednik Groza in zunanji minister Ta-tarescu v spremstvu ministra za gospodarstvo in ministra za prosveto. • •• Mučili, mrcvarili, streljali klali in požigali so nas j*" . ' ^ a ^ m , < <. cm »v L*”, '4 /•' . • .... /ž-vt & c*., " r m ■ ii a \ v. :> vVT-_______ .. >■ ■•*****> \** V,'v • ■>>& - - '~ * , r t f^ Sono tutte bugie. II maggiore Giovanni ha compiuto parecchie inchieste e con esito negativo. Gli sloveni dovrebbero essere ammazzati tutti come cani e senza aleuna pieta. mettere agli atti nella pratica: notizie pervenute dalVl.C.T. Ten. Col. Agueci Po naše bi to reklo takole; Vse to so laži. Major Giovanni je izvršil več preiskav in z negativnim rezultatom. SLOVENCE BI MORALI POBITI KAKOR PSE BREZ VSAKEGA USMILJENJA. predmet vložiti med spise: vesti došle od I. C. T. Podpolk. Agueci PRAVICNil KAZEN za ustaške razbojnike Zagreb, 7. (AFP) — V Zagrebu se je zaključil proces proti ustašem, Paveličeve sodelavcem Pet ministrov Paveličeve «vlade», med katerimi Slavkg Kvaternik, Navratil in Ivan Perčevič, je bilo obsojenih na smrt z ustrelitvijo. Bivši nacistični poslanik pri hrvaški «vladi» Siegfried Kgsche je bil obsojen na smrt z obešenjem. Obsodba vojnih zločincev Zrenjanin, 7. (Tanjug) — Vojaško sodišče je obsodilo na smrt vojnega zločinca Franca Relta, ki je bil med nemško okupacijo policijski poveljnik v Banatu. Razen njega je sodišče obsodilo na . smrt še šest drugih obtožencev, ki so sodeloval; pri masovnih pokol jih prebivalstva. Povratek Jugoslovanov iz Nemčije Jesenice, 7. (TANJUG). —Včeraj je na Jesenice prispel vlak z britanskega področja v Nemčiji, s katerim se je pripeljalo 117 Srbov in Hrvatov, 22 Slovencev, 6 Bolgarov Nemci in Slovani Praški dnevnik oNarodni osvobo&enj« je pod naslovom «Nemci in Slovani» objavil v zvezi z dunajskim zasedanjem komisije J, velesil naslednji članek: «V teh dneh zaseda na Dunaju komisija 4 velesil, ki naj pomaga pri rešitvi vprašanja mirovne pogodbe z Avstrijo. Med glavnimi točkami pogajanj so teritorialne zahteve Jugoslavije na Štajerskem in Koroškem. Jugoslovanske zahteve so že splošno znane, kajti že 2. novembra 1945 je predložila jugoslovanska vlada svoje zahteve v diplomatični noti vsem zavezniškim državam. V februarju 1946 je poslala Jugoslavija Svetu 4 zunanjih ministrov memorandum, v katerem so bije točno navedene jugoslovanske teritorialne zahteve, ki slone izključno na etnični osnovi. Zakaj gre? Da bi si napravili vsaj majhno sliko o drami, k* se že nakoliko stoletij odigrava v okolici Trsta, Gorice in Celovca, torej na ozemlju, ki je pred drugo svetovno vojno pripadalo Avstriji in Italiji, se moramo vrniti nazaj v zgodovino. Smo na ozemlju, kjer se Sredozemsko morje najbolj globoko zajeda v evropski kontinent, to morje se imenuje Jadransko. V III. in IV. stoletju se je v Evropi odigravalo veliko preseljevanje narodov. V tem času so se Slovenci naselili v omenjeni oblasti Evrope. Izbrali so si najbolj kočljivo mesto v Evropi, ki je bilo povrh vsega tudi najbolj nevarno. Kajti tu so bili Slovenci izpostavljeni močnemu pritisku s severa in zapada. Od tega časa začenja narodna tragedija Slovencev. Na severu so bdi izpostavljeni germanizaciji in na zapadu romanizaciji. Ze od piadavnih časov so se Nemci bojevali pod geslom «Drang nach Osten«. Trag.čn; pomen tega gesla smo spoznali ne samo mi, Cehi, temveč tudi Poljaki in Rusi. Toda Nemci sg imeli še drugo geslo, ki se je imenovalo «Drang nach Siiden«. Kakšen cilj je pa bil za tem geslom? Zelo enostaven in istočasno za Slovane zelo usoden.: Jadransko morje in zlasti njegovo pristanišče Trst, kajti od tod je vodila pot na Sredozemsko morje in dalje v Afriko, Arabijo, Perzijo in Indijo. Nemci so ,v tej smeri začeli s trdo akcijo germanizacije, ki je pri njihovi temeljitosti nosila vidne uspehe. Preplavili so vse ozemlje z vedno večjim in večjim številom svojih pripadnikov. Zlasti so izbirali večja slovenska mesta, predvsem Celovec in Beljak. V Beljaku, ki je danes zelo pomembno železniško križišče, se najbolj jasno kaže tragedija Slovencev. Koncem minulega stoletja je imelo to mesto nekaj nad 1.800 prebivalcev, samih Slovencev, po tem času se je y to mesto naselilo 35.000 Nemcev. Je razumljivo, da so na ta način postala mesta na prvi pogled nemška, toda bližnja in daljna okolica je bila in ostala slovenska. Ta zgodovina za nas ni nič novega, tudi mi smo je občutili na lastnem telesu. Kaj drugega pa se je dogajalo v čeških deželah, kjer so mesta pod vtisom nemškega načrtnega priseljevanja dobivala hitro nemški značaj, med tem ko je vsa okolica ostala češka. Isto se je odigravalo na Moravskem in predvsem na Poljskem. Toda Nemci so izvajali tudi so- cialni in kulturni pritisk na slovenska mesta. Žrtev takega pritiska je bil Celovec. Saj je to glavno mesto Slovenske Koroške še v letu 1869 imelo po nemški statistiki 2/3 prebivalstva slovenske narodnosti. Germanizacija slovenskega ozemlja Koroške je napredovala s hitrim tempom zlasti na koncu XIX. in v začetku XX. stoletja. Vendar ni šlo samo za Nemce. Slovenci so bili terorizirani tudi na drugi strani, kjer so živeli Italijani, večni konkurenti Nemcev. Tudi Italijani so merili na Trst in Jadran. V zavesti tega, da bi jih morda Nemci ne prehiteli, so postopali prav tako brezobzirno, morda celo hujše. Kdor pozna zgodovino, ‘n kdor je preživel pritisk germanizacije, si lahko predstavlja v kakšnem peklu je živelo slovensko prebivalstvo stoletja dolgo. Prišla je prva svetovna vojna in po njej nove meje. Med tem ko sq ostali Nemci v čeških deželah kot peta kolona, je bno ozemlje okrog Jadranskega morja razdeljeno med tri države: Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo. Poglejmo še enkrat na mapo. Vidimo, da je Italija zasedla Julijsko krajino, o kateri so se tako dolgo pogajali na različnih konferen- cah po drugi svetovni vojni, dalje Trst in končno Gorico. To pomeni, da je samo 3/4 Slovenije prišla pod jugoslovansko streho. To drugi svetovni vojni so se vodile dolge debate in diskusije med velesilami, ki so se odigravale v New Yorku, Parizu in Londonu in šele na pariški mirovni konferenci je prišlo do sporazuma, tako da je večji del Julijske krajine pripadel Jugoslaviji, iz Trsta so pa napravili svobodno državo. Kakšna usoda je pa doletela preostalo ozemlje slovenske Koroške? Po prvi svetovni vojni je ta dežela ostala pod avstrijsko nadvlado in je ostala tudi po končani drugi svetovni vojni. Jugoslavija upravičeno zahteva za sebe ozemlje Slovenske Koroške. To svoje stališče je jugoslovanska vlada tolmačila velesilam in zahteva od njih rešitev vprašanja. Moskovska konferenca je p>o-verila posebno komisijo ki zaseda in Dunaju, da bi ugotovila pravi položaj in konkretna dejstva. Razumljivo, da želi živeti 100.000 koroških Slovencev v skupni Jugoslovanski domovini. Saj se jih je preko 2.000 udeležilo partizanskih bojev za osvoboditev Jugoslavije. Danes so pa ostali v Avstriji pod angleško vojaško upravo, ki nima mnogo razumevanja za tako drobne narodnostno niance v tem delu Avstrije. Uradi niso vzeli na znanje, da imajo Slovenci svoj jezik in prav zadovoljno bi se jim uradovalo, če bi se govorilo samo nemško. Ne smemo pozabiti, da so nacisti pri svojem begu iz Jugoslavije ostali v glavnem na Koroškem, kjer sedaj izvršujejo policijsko službo. Ali so torej koroški Slovenci deležni resnično mirnega in predvsem povojnega svobodnega življenja. Tudi najbolj objektiven opazovalec ne more na to vprašanje pritrdilno odgovoriti. V tem delu Avstrije jži-ve tudi politični nasprotniki ^in emigranti iz Jugoslavije, tu "je dob.lo 6.000 sudetskih Nemcev, izseljenih iz češkoslovaške republike takoj avstrijsko državljanstvo iz razloga, ker so bili v letu 1918 avstro-ogrski državljani. Taka je torej kratka in bolestna zgodovina Slovenske Koroške, zr. katero se sedaj vrše pogajanja na Dunaju. V Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike ni mnogo razumevanja za to vprašanje. Vendar pa mi tu v srednji Evropi Slovence razumemo. Slutimo, kaj preživljajo in česa se boj: ». in 16 oseb, ki so šle še pred vojno na delo v Nemčijo. Bivši vojni ujetnik Vukasinovič je izjavil, da je četniški komandam taborišča stalno delal propagando proti repatriaciji in ‘zjavljal, da jih bodo v Jugoslaviji postreljah ali pa spcavili znova v taborišča. Nova stanovanja za delavce v Banjaluki Banjaluka, 7. (TANJUG) — Sindikalni odbor, v katerem so zastopani vsi delavci, je sklenil, da bodo letos zgradili s prostovoljnim delom in s finančno pomočjo krajevnih oblasti 300 stanovanj za delavce. KRATKE VESTI ZUERICH. — Danes je bila prva seja mednarodne socialistične kon ference. PRAGA. — Pri trčenju nekega vlaka z lokomotivo v predoru blizu Prage je bilo šest mrtvih in 55 ranjenih. BUENOS AIRES. — Agencija «France Presse«, poroča, da pričakujejo v Argentini večje spremembe v vladi. LONDON. — Znani francoski p satelj Andre Gide je danes prej« na oxfordsk; univerzi častni dokt-rat v leposlovju. SEUL. — Izdali so poročilo, 1 javlja, da so dosegi: sporazum: o nr č nu posvetovanja z demokratičn mi strankami Koreje glede sestav začasne vlade. Besedilo sklepov i vprašanj, ki jih bodo predlož-strankam, bodo objavili v treh j« zikih. Ljubljana. — Narodni »v« ameriških Slovencev je sporoč glavnemu odboru Rdečega križ Slovenije, da so ameriški Sloveni do sedaj nabrali 157.000 dolarje za rovo kliniko za otroke v Ljul ijanl. BERLIN. — Pomožni tainik pi ameriškem vojnem ministrstvu Pi terson je ob svojem prihodu v Bei lin podal izjavo, da bodo Amer čani po njegovem mnenju ostali Nemčiji še najmanj 25 let z nam« nom. da izvedejo načrt demilit: rlzacije. Dejal je tudi, da so br tanski nazori glede zasedbe razili ni od ameriških, ker ameriška p< htika n; naklonjena nadonalizac' podjetij. Sponrnske znamke v FLR* Beograd, 7. (TANJUG) — C priliki velike fizkuturne manif stacije, ki se bo 22. t. m. začela Beogradu, bodo izdali pesebr serijo znamk, ki bodo veljavne 1 vsej državi do 14. septembra. Zemlja naj postane kmetu vir bogastva O AGRARNI REFORMI NEKDAJ IN SEDAJ - V NOVI JUGOSLAVIJI, CONI B, NA Odkar obstoji razredna družba, je zemlja vedno prehajala iz rok v roke, zato smo imeli na pr. v srednjem teku močnejše ali šibkejše fevdalce, ki so razpolagali z različnim številom podložnikov. Ti slednji so bili fevdalcev inventar prav tako, kakor na pr. orodje ali živina. V začetni dobi kapitalistične družbe se je podložnik spremenil v kmeta, svobodnega lastnika zemlje. To velja seveda za najbolj razvite kapitalistične države, drugod pa so se ohranili še stari polfevdalni zemljiški odnosi. Mali producent (med temi tudi kmet) pa je le malo časa vzdržal v konkurenčni borbi. Ta ga je pognala v položaj, ki se v mnogih slučajih prav nič ne razlikuje od srednjeveškega tlačanstva. Težko gmotno stanje onemogoča, da bi se kmet kulturno dvigal. Tako se pojavlja preureditev zemljiških odnosov, to je agrarna reforma kot edini izhod iz zagate. Agrarna reforma Agrarna reforma je predvsem sprememba lastnine nad zemljo, ki so izvrši po navadi na organiziran način sama država. Pri a-grarni reformi je precej dela. Ugotavljati je treba, koliko ima posamezen km-.t zemlje in jo nato pravično deliti. Za tako delo so potrebni zemljemerci in tudi agronomi, ki ocenjuje rodovitnost posameznega zemljišča. Ker je takemu delu kos samo država, je pač najvažnejše za kmeta, da ima tako državo, ki predstavlja tudi njegove ir.tercse. Ce mu država n: nak.onjena, Se je ena v rokah njemu sovražnih sil, tudi ne bo take agrarne reforme, ki bi temeljito zboljšala njegov položaj. Zato pa se tudi govori o reakcionarnih in naprednih (radikalnih) agrarnih reformah. V stari Avstriji in stari Jugoslaviji Za navidezno agrarno reformo se včasih neka reakcijonarna država odloči le zaradi velikega pritiska s strani kmetov. To se je dogodilo t stari Avstriji kmalu po letu 48. Tedaj je prevladovalo še podloiništvo. Država je sicer odpravila podložništvo, toda zemljo sq morali kmetje v obro-k,h odplačevati. Medtem pa so narasli davki in kmet je bil prisiljen, da čim več svojih produktov proda. Kmetje pa so tedaj obdelovali zemljo še vedno z zelo preprostimi sredstvi in dogajajo se je tako, da so v svoje produkte vlagali silno mnogo dela ter jih končno prodajali po izredno nizkih cenah. Nič čudnega, če je tej agrarni reformi pod Avstrijo sledilo pravo opustošenje. Prvič se je dogodilo v 80 letih prejšnjega stoletja, da so razlaščeni slovenski in furlanski kmetje morali s trebuhom za kruhom. Ker so se zelo zadolžili, so morali po nizki ceni prodajati svojo zemljo, Množice teh bivših kmetov so napolnile rudnike širom Evrope. Avstrija jih je tedaj uporabljala zlasti za gradnjo železnic ter cest, del slovenskega kmečkega prebivalstva pa se je tedaj prvič začel odseljevati v Ameriko. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi jiod staro Jugoslavijo. Kmetu so tedaj stalno obljubljali zemljo, ga varali na najrazličnejše načine. Delovni kmet je pozneje spoznal, da z obljubami ne bo nič in je zato toliko odločnejše krenil na pot narodno-osvobo-dilne borbe. Ta mu je prinesla zaželjeno svdboda in dala toliko zemlje, da lahko živi dostojno življenje. FLRJ pa mu ni dala samo zemlje, podprla ga je v vsakem pogledu, omogočila namreč, da se kulturno dvigne in usposobi v vseh znanostih, ki so važna za poljedelca. To, kar je sledilo sami agrarni reformi (uspešna pomoč s strani države), je še važnejše od same dodelitve zemlje. To slednje je namreč sigurno zagotovilo, da se bo položaj kmeta vendarle enkrat trajno poboljšal. V coni B V tem smislu so bili napravljeni trdni koraki tudi v zoni B. NOO, to je ljudska oblast, ki je zrasla iz krvave borbe, ni mogla dopustiti, da bi se na pr. v Istri še nadalje zadrževal stari podjev-dalni način izkoriščanja s strani zemljiških veleposestnikov ter bivših fašističnih advokatov, ki so si nagrabili zeml,e zlasti za časa italijanskega fašizma (samo v poreškem okraju so imeli 4 zemljiški veleposestniki 1834 ha zemlje. Nešteto je dokumentov, ki pričajo, da so bili slovenski in hrvaški kmetje na divjaški način oropani svoje zemlje. Take zvana bonifikacija za slov. in hrvaškega kmeta ni prihajala sploh v poštev. Tako si je fašistična I-talija v JK ustvarjala sigurno bazo za napad na Jugoslavijo. O tem vprašanju piše Costante Borto- Istrski kmet. lotto v svoji knjigi «Delle boni-fiches (I.E.N. Milano, 1930), da bodi namen bonif.ika-MZ. v Istri odstranitev slovanskega prebivalstva («dovrebbesi incoraggiare la immigrazione di buone famiglie di Friulani e Veneti... che servi-rebbero di contrappeso alla popo-Lazione del luogo, eminentemente SLAVA», str. 19). stalne in vedno bolj naraščajoče dražbe slovenske in hrvaške kmečke posesti za časa fašizma nazorno pokazujejo, da je hotela italijanska fašistična vlada slovanski živelj enostavno iztrebiti. Borba delovnega kmeta za zemljo v JK je bila izredno trda in na področjih, kjer je ljudska oblast, je to vprašanje rešeno vsaj v grobih črtah. Lahko predpostavljamo (glej uspehe v Jugoslaviji), da bo prišlo v toku nekaj let na vseh področjih JK, ki jo je zajela agrarna reforma, do splošnega procvita in blagostanja. Dvig produkcije Zakaj predstavlja radikalna agrarna reforma splošen gospodarski in kulturen dvig za vse delovna kmečko prebivalstvo? Kmet, ki dela na lastni zemlji, l ■ razpolaga z dovoljno količino plodne zemlje in ki istočasno vi preobremenjen z davki, bo delal z veseljem in trudil se bo, d.: svojo zemljo čim pravilnejše obdela. V takem položaju se bo kmet lahko ttidi kulturno dvigal in pridobitve na področju znanosti vnašal v poljedelstvo. Na ta način bo produkcija porasla. Vse drugače je bilo še do nedavna s koloni in malimi kmeti. Plod njihoOega napornega dela je končal v žrelu nenasitnega veleposestnika ali pa fašističnega advokata. Zaradi velike bede delovnega kmečkega prebivalstva j-morala nujno padati tudi sama produkcija. Cilj napredne agrarne reforme je torej predvsem zboljšanje položaja delovnega kmečkega prebivalstva. Revni in srednji kmet imata pravico do zemlje ne samo zato, ker jima je bila zemlja nasilno odvzeta, ampak predvsem zaradi tega, ker si lahko lasti pravico do zemlje le, kdor jo sam (ali zadruga) obdeluje. Samo tako se lahko pravilno reši vprašanje zemlje in napravi konec srednjeveškemu mračnjaštvu in parazitstvu! Kmetje, ki pa preidejo na zadružen način obdelave zemlje (danes že na splošno razširjen zlasti na Hrvaškem), lahko še bolj dvignejo produkcijo in s tem ustvarijo še večje blagostanje. Napredne države uvajajo tak način produkcije zlasti na področjih, kjer so zemljiški veleposestniki obdelovali zemljo s poljedelskimi stroji. Ce bi taka zemljišča razdelili revnim kmetom in bi zemljo obdelovali vsak zase, bi morala produkcija seveda pasti. Zato se na podlagi agrarne reforme razdeli predvsem zemlja starokopitnih agrarnih veleposestnikov (grofi, baroni itd.). Taka starokopitna veleposest je bila na pr. v Istri in na mnogih področjih v Jugoslaviji zelo močno razširjena. Tako je bilo v Jugoslaviji dovolj zemlje za vse delovno podeželsko prebivalstvo. V vseh teh slučajih pa se država trudi, da dobijo kmetje čim več pomoči, krepko podpira zlasti poljedelsko-strojne zadruge (kmetje kupijo s pomočjo države stroje in teh strojev s« izmenoma poslužujejo vsi kmetje, ki so organizirani v zadrugi). Agrarna reforma na STO-ju Kaj pa je z agrarno reformo v okviru STO-jaf V delu Istre, ki bo pripadala STO-ju, se je agrarna reforma že izvedla. V ostalem delu ozemlja pa so posesti, ki bi v bodoče prišle v poštev -a agrarno reformo, zelo redke. To pa seveda ne pomeni, da v Trstu in oktolici ni agrarnih problemov, za katere bi bila nujna takojšnja intervencija. Ce Je zemlje malo, je pa ta toliko bolj dragocena. Za izboljšanje stanja podeželskega prebivalstva sta zelo važna pogozditev ter temeljito očiščenje «gmajn», ki so uporabne za pašnike in v nekaterih slučajih tudi za samo obdelavo. Z izdatno pomočjo ter intervencijo s strani države, bo lahko del kmečkega prebivalstva še 'znatno zboljšal svojo aktivnost na področju vitnarstva, vinogradništva, sadjarstva in tudi živinoreje. Slovenski in tudi italijanski živelj, ki se bavi s poljedelstvom, pa je v novonostali situaciji (formiranje STO) izpostavljen veliki nevarnosti, da gospodarsko zaostane za ostalimi deli JK, s katerimi bo pač moral ostati gospodarsko povezan. Zato se bo morala bodoča vlada STO-ja truditi, da odločno podpre vse težnje za napredkom tudi delovnega ljudstva na deželi. Dovolj je bilo fašističnega zatiranja in bodoči državniki STO naj že zdaj jemljejo v poštev, da se je kmečko delovno ljudstvo, ki pripada sedaj STO-ju, prav tako borila s puško v roki proti okupatorju, kakor ves ostali del prebivalstva. Tam, kjer bo Italija Docela obupen položaj pa ostaja še vedno v nekaterih slovenskih vaseh, ki bodo pripadale k Italiji in zlasti še v onem delu Furlanije (tudi Tržič), ki ga je krivična mirovna pogodba odtrgala od. svojega prirodnega zaledja. Fo-ložaj furlanskih kolonov je obupen. Na teh področjih (Krmin, Gradiška itd.) so še vedno v veljavi polfevdalne oblike agrarne produkcije (v današnji Italiji na splošno ne redek pojavil). Kljub temu, da je prebivalstvo tega ozemlja že neštetokrat zahtevalo, da se odpravi sramotno izkoriščanje revnega kmečkega prebivalstva, se vendar želje delovnega ljudstva še niso ure ničile. Po definitivni priključitvi dela I. K. k Jugoslaviji, bo razlika glede možnosti nadaljnjega razvoja agrarne produkcije v tem obmejnem področju še ostreje prihajala do izraza. V izredno težkem položaju ostajajo tudi Beneški Slovenci, večinoma revni planinski kmetje, ki se bavijo z živinorejo. Različne italijanske vlade od 1866. dalje niso pokazale prav nobene volje, da bi to ljudstvo gosjjodarsko podprle. Kljub temu, da so tudi Beneški Slovenci sodelovali v NOB, se jim danes vali na vrat stari jarem. * * * Blagostanje delovnega kmečkega prebivalstva zavisi od tega, koliko ima to prebivalstvo zemlje, od njene kakovosti in od sredstev, s katerimi zemljo obdeluje. Ob pravilni razdelitvi zemlje ter pravilni intervenciji države (primer Jugoslavija) se položaj delovnega kmeta takoj izboljša. Ob nakopičenju najboljše zemlje v rokah reakcionarnih veleposestnikov pa beda s strani revnega kmečkega prebivalstva stalno raste. SREČKO VILHAR VSEM IN NIKOMUR ZNANA O pravilni uporabi umetnih gnojil To so, yeste, umetna gnojila — ysem poznana in vendar praktično vsem nepoznana. Kako morem priti do tega paradoksa? Iz vsakoletnih izkušenj, ki jih imam, kadar se o tem predmetu pogovarjam s svojimi znanci, ki so kmetovalci kakor jaz. Vsak pozna umetna gnojila, a kaj je v njih in kako delujejo, pa skoro nihče ne ve. Naša zadruga je v začetku letošnje sezone imela v zalogi le dve vrsti gnojil: kalcijev cijanamid (apneni dušik) in kalijevo sol. Cijanamida ni nihče poznal in nihče ni vedel, kako in čemu naj ga uporablja; kalijeva sol je pa po videzu precej podobna čilskemu solitru in ljudje so Jo kupovali, da so jo trosili po oziminah, ki so bile tako hudo oslabljene od hude zime. Uspeha je bilo seveda malo ali nič. V ta namen bi mogel služiti le cijanamid, če bi bil dovolj rano potrošen in takoj zabranan. Ljudje, ki so že neštetokrat rabili umetna gnojila, se zmeraj vprašujejo: «Kaj je boljše, kalijeva sol ali čilski soliter; se li sme Tomaževo žlindro mešati s superfosfatom; čilski soliter z apnenim dušikom; pepel z amonijevim sulfatom? Zopet in zopet pridejo na dan taka vprašanja. To je razlog, ki me sili, da bi še enkrat pretresli to vprašanje, čeprav je bilo pretreseno že sto in stokrat. In poskušal bom biti DVA POMENKA z delavkami iz tržaških tovarn Ob meni je sedela žena. V naročju je imela šestletnega otroka in živahno pripovedovala svoji sesed , kaj se ji je primerilo prejšnji dan. S kretnjami rok, ki so se mi zdele nekam okorne in težke, je hotela dati poudarek svojim besedam. Nehote sem se zazrla v te roke. Bile so vse raskave in razpokane, roke človeka, ki ima neprestano opravka s pomivanjem in vodo. Med razpoke se sesede blato, ki ga ne spraviš nikoli več ven. Pogledala sem j’ v obraz. Bil je še mlad, nekoč, morda še pred nedavnim, je bi! lep zdaj sta ga razjedala skrb m bolečina, ki ju ni bilo mogoče zabrisati. Cital s. jo na slednji njegovi potezi. Utrujene oči so ti jo razodevale. «Kje delaš tovarišica?« sem jo vprašala čez nekaj časa. Ni mi takoj odgovorila, kot da bi ne razumela vprašanje. Pa ga Je le. «F tovarni. Dreho.ru se je odkrhnilo čez čas prav od srca. «Ali delaš že do!go?» nOdkar sem ostala sama z otrokoma. Prej je delal mož in jaz sem se doma ubijala s tistim kosom zemlje. Njegov zaslužek ni zadostoval. Danes, ko sem sama za vse, zadostuje še manj, do vratu je človek zakopan v dolgove, z rame na ramo preklada in odlaga dan, ko bo nanj vse zagrmelo, ter ne vidi izhoda iz te sivine.u «Ali vas dela dosti žena v tovarni?« eOkoli šest in sedemdeset nas je. Nekatere so že stare po šestdeset let. Vse svoje življenje, se lahko reče, da so preživele na lesenem podu, dvignjenim par centimetrov od tal, po. katerih teče voda, da je ves prepojen z mokroto, ki so jo polni čevlji, in ti vlaga sili prav v kosti. Vidiš, kakšne so naše roke. Ves dan v vodi, od sedme zjutraj do šeste zvečer se sklanjamo nad škafi in pomivamo steklenice. Ko se vračamo zvečer od dela, žge v križu, kakor da bi gorelo v njem. Ne moremo se niti prav zravnati. Roke so kot odrevenele, nesposobne, da bi mehko pobožale otroke, ki so ves dan sami in štejejo ure, da se vrneš k njim in jim skuhaš kaj toplega. Da, največji reveži so pač otroci. Pogledala je svojega otroka, sl ga popravila na kolenih, da bi mu bilo bolj udobno, mi pokazala na žleze na vratu, ki so bile vse nabrekle, in pristavila: «že zopet sem ga imela pri zdravniku. Pravi, da bi moral imeti krepko hrano; kako naj mu jo dam? Se za mineštro ni denarja. Naj denem tiste lire kamor hočem, jih ni dovolj. S tem kar zaslužim zase in kar dobim za otroka je tri tisoč lir na teden, in če jih dam za eno stvar, jih ni za drugo. Zadostuje komaj za polovico. Pravkar sem pripovedovala, kako je bilo, ko smo šli prosit za povišanje plač. Tedaj je napadla našo delegacijo delavka Libera, češ da zahtevamo povišanje, ko vendar živimo kot gospodje. Tovariši so se obrnili name, naj ji povem, kako živim. Poslušaj, Libera, sem ji rekla, jaz ne morem živeti s to plačo, in nihče ne more, če moreš ti, imaš gotovo druge vire. «Tebe ne briga«, mi je zabrusila v obraz in izdala, zakaj se poteguje za koristi gospodarja«. «KaJ pa tiste delavke, ki so se že postarale v tovarni? Se ne upoštevajo njihova leta?« «Se, od petinpetdesetega dalje imajo okoli tisoč sto lir penzije poleg redne mezde. Ce niso več ga delo, jim ne kaže drugega, kot da gredo beračit. Približno isto se godi tudi tistim, ki zbolijo. Po štirimesečnem dopustu so odpuščene. Tovarna jih ne sprejme več na delo. Vidijo te le toliko časa, dokler ne izpijejo iz tebe vseh sil do poslednje kaplje, potem jim nisi več koristen. Tiste stare mamice in tete, ki delajo pri nas, bi ti znale najbolje povedati, kako je s to stvarjou. Tovarišica, ki ji je sedela nasproti, in s katero sta si bili poprej v razgovoru, je sedaj ves čas molčala, kot da bi čakala, da se vsuje plaz in da pove ona svojo zgodbo, ki bo v bistvu ista. Razlikovala se bo le po okolici in načinu dela. Na njenem obrazu ni še pustilo življenje svojih sledov. Bil je mlad, lep, skoraj zasanjan. V tej zasanjanosti pa je bilo nekaj grenkega, kakor strah pred tem, kar jo čaka, čemur se ne da uteči. Beseda ji je bila mirna, barva glasu topla. Vse na njej Je bilo skladno in ubrano. Prav tako ubrane so bile tudi besede. Nizala je z njimi dejstva drugo za drugim, svestna tega, kar je hotela povedati. «V naši tovarni A. Salto, kjer sem prevzela delo po svoji materi, ki je delala tam do svojega dvcu-insedemdesetega leta, je dvajset odstotkov delavk, ki jim je od petdeset do sedemdeset let. S petinpetdesetim letom starosti dobijo tisoč pet sto lir penzije, s katero je umljivo, da ne morejo živeti in da morajo garati v tovarni, dokler ne omagajo za vedno. Nam mladim je hudo ob samem pogledu nanje. Ena izmed prvih nalog bodočih dni bi bila, da priborimo tem ženam pokoj, ki so si ga dvakrat zaslužile. Ze samo delo s papirjem je nezdravo in lahko računamo, da oboli deset odstotkov delavk na pljučih. Stroji in prah jim razjedajo zdravje. Vedno je katera izmed nas pri Mariji Magdaleni. Pomagamo ji s tem, kar zberemo med seboj. Vsaka rada da, kolikor more. Morda bo jutri ona na vrsti Leta 1945. so bili naši gospodarji mnogo bolj prijazni z nami, skoraj prisrčni. Obljube o zboljšanju delovnih pogojev so se kar cedile. Govorilo se je o tem, kako bi odrešili matere skrbi, ki jih razjedajo med delovnimi urami: kaij počnejo doma njihovi otrocif Ostalo pa je pri starem. Otroci naših delavk so še vedno prepuščeni ulici Ulica jih vzgaja in zvečer mati le s težavo popravlja, to, kar je narobe. Zal, da se vselej ne da. Mezda, ki se suče od dva tisoč dve sto do tri tisoč ur na teden, lahko uporabiš v *reh dneh, in še moraš varčevati v hrani in obleki. Primerjamo cene v izložbah, trgovin in našo kupno moč. Ob razliki, ki jo dobimo ob vsaki primerjavi, se človek vselej nehote vpraša: kako dolgo še? Neki «copo» se je izrazil, da so bili gospodarji hudi radi sindikalnih volitev, ki so potekle v prid delamstva. ePrihodnje leto bo zmaga našau, tako pravijo. Mi pa vemo, da so njihove nade zaman, ker prihodnje leto bomo delavci eno.n Bližali smo se postaji. Moji sopotnici sta za tisti dan povedali vse, kar ju je težilo, kar ju skoraj nenehno teži. Le včasih, ko se človek izpove, mu je neko''ko lažje. Srce vsaj za tisti trenutek ne čuti teže. Vsaj za tisti trenutek je v njem le lepa, velika vera v jutrišnji dan, ki bo morali biti drugačen. MARA SAMSA Krakatau je bil vulkanski otok v Sundskem kanalu med otokoma Java in Sumatra. Ze rano v pomladi leta 1883 je začel ta ognjen k godrnjati in kazati nevarne znake. Iz skalnatih raz-pokiln je začela sikati vodna para in se prikazovati dim. Lava se je začela valiti iz odprtin in si delati široke ognjene poti etto-z' tropično rastlinstvo džungle. Nizozemski naselniki na Javi in Sumatri se pa niso mnogo vznemirjali. tTla so tako vročat, je dejal kapitan Ferzenaar, uda kar sežge podptatet. Ljudje, ki so ga poslušali, so pa menili: *No, če je res tako, bo tistih par domačinov, ki bivajo na ognjeniku, lahko v čolnih počakalo, da se ohladi.t Kapitan Fvrsenaar je bil poslednji belec, ki je stopil na Karakatau pred eksplozijo. Vož n ja skozi Sundaki kanal ,te postala zelo težavna. Mnogo ladij, ki so nameravale skozi, se je vrntlo, ker jih je bilo strah og njenega in pcpelnega meteža. Voda v ožini je bila vrela. Poslednji, ki je vozil skozi to ožino ali kanal, je bil neki ameriški tovorni parnik, ki Je voz‘1 — petrolej! Za njim nj preplula ož ne nobena 'adja več. Kiakatau je od dne do dne srditejše renčal In njegovr podzemsko bobnenje to slišali po vsej vzhodni obali Jave. V sto kilometrov oddaljenem me- stu Buitenzorgu so bežali ljudje v zatočišča, ker so menili, da se bliža huda nevihta. Neki Ver-bvek opisuje katastrofo takole: nPopoldne 26. avgusta so zamolklo bobnenje pretrgale ostre r azstrelbe. Te so se ponavljale in postajale vedno silnejše. Prebivalstvo je obšla groza. Noč je nastopala. a nihče ni mislil na spanje. Neprestano treskanje se je proti juti u spremenilo v tuljenje, ki je udušilo vsak drugi glas. Malo pred sedmo U’o je strašna eksplozija zazibala zemljo pod nogami. Stavbe so se stresle, vrata in Okna so se udirala; ljudje so bežali iz hiš na prosto. Se vna sitna eksploziia in mahoma je nastala popolna tišina. Ognjenika ni bilo oeč.» Ognjenika les ni bilo več, eksplodiral je, kakor to stori včasih parni kotel. Razbeljena lave je bruhala na vse strani, nekaj sekund pozneje je morje vdrlo v notranjost otoka in se seveda takoj spiemenilo v razbeljeno soparo. Velikanske skale granita so l-tele v zrak poleg oblakov pare, dima in prahu. A morje Jv naprej napadalo Jn med strahotnim bobnenjem se je vse to po ravltalo zopet in zopet — kolikokrat tega nihče ne ve. Kcnčno je zmasala voda. Na 27. avgust« zjutraj je voda dospela do vulkanskega središča otoka. Tedaj je sledila najhujša razstrelba v zgodovini človeštva — 60 kublč- KO SliMilil RAZLETI Iz zgodovine ognjenika Krakatau ni h kilometrov skalovja je bruhnilo proti nebu! Nebo je postalo črno, strele so dvigale po njem. Na kilometre in kilometre na okoli je bilo morje pokrito z mrtvimi ribami. Grom. ki je nastal, je bil najsilnejši, kat jih je doslej slišalo človeško uho. Prebivalci 160 km oddaljene Ba-tavije so menili, da so jim popokali bobniči v ušesih. Grom so slišali po vsej Sumatri, po vsej Javi ln po vsem Borneu. Ljudje v Avntraliji, oddaljeni 210(1 km sb menili, da slišijo daleč na zapaau hudo topovsko streljanje. Glas eksplozije so čuh tud: na otoku Ro-drigurz v bližini Madagaskarja — razdalja 'znaša nad 4700 km! Z glasom so okoli zemeljske oble potovali tudi koncentrični zračni valovi. Dan In pol po eksploziji so dospeli ti valovi do Lond°na od zapadne strani, ka sneje so dosegli mesto od vzhodne. Zaznali so jih tudi v Valenciji, Berlinu in Petrogradu (danes Leningradu). Valovi so potovali dalje in trikrat obkrožili zemljo. Več kot deset dni Je preteklo preden so popolnoma prenehali. Vodeni hrib in upokojeni kapetan Mnagio silnejši je bil uč nek eksplozije na morju. V Aiujeru, na zapadni obali Jave, je neki upokojeni kapitan nenadoma opazil na morju nov otok. Naslednji trenutek je že bežal kolkor so mu dale moči. Namišljeni otok je bil hrib vode 15 m visok, ki je kakor brzovlak naglo d vjal proti obali. Zdrobil je pomole, jiopla-vil mesto, drvel navzgor po ulicah in vse razbil, kar mu je bilo na potu. Dohitel je kapitana in ko se je ta pozneje zavedel, se je našel v vejah nekega drevesa kilometer daleč od obale. Bil je gol in razpraskan, drugače pa nepoškodovan. Ko Je val zadel ob suho zemljo, je narastel do višine 30 metrov. Mestece Anfer je pometal, kakor da bi bilo iz pa p r-ja in zraven tega še na desetine vasic v notranjosti otoka. Na tisoče ljudi je bilo mrtvih. Vojno ladjo sBerounu, ki je bila zasidrana ob sumatrskl obali, je val dvignil in odnesel nad tri kilo- metre daleč v notranjost otoka in jo pustil med drevjem v gozdu, deset metrov nad morsko gladino. Val je razburkal ves Indijski ooean in ko je dospel do Cape Tomna v Južni Afriki, nad 8000 km od Krakataua, je bil še vedno 30 cm visok. Val je potem nadaljeval pot mimo Rta Dobre nade, krenil v Atlantik proti severu in se izgubil šele v Rokovskem prelivu. Cela okrožja v Indoneziji bo bila pokrita s pepelom; džungle so posahnile, riževa polja so se spremenila v puščavo. Nebo je bilo tako polno p pela, da so nekaj dni gorele v Bataviji poulične svetilke tudi po dnevu. Toda kar je pokrilo deželo in morje, je bilo le manjši del vulkana. Več na skalovja Krakataua se je pri eksploziji spremenila v prah, ki ga je izbiuh pognal 50 km visoko. Oblaki ognjeniškega prahu so ostali v zraku še mesece potem in zračni tokovi so jih raznašali preko oceanov in kontinentov. V Pari-zu, New Yorku. Kairu In Londonu. povsod so opazovali zahajajoče sonce, ki je bilo sinje, zelene, svinčene ali rdeče barve. Zvezde in luna v nočeh so bile videti zelene. Ta pojav je trajal do pomladi 1884. S tem je kazalo, da bi je zgodovina Krakataua zakliučlla Od' otoka je ostalo le par kilometrov skalovja, pokritega s pepe- lom. Vsa znamenja in sledovi živalstva in rastl nstva so izginili. Našli so le pajka Potem se je dogodil čudež. Štiri mesece po eksploziji je neki botanik našel na ostankih otoka pajka, živriga pajka, majhnega, da je bil prostemu očesu komaj viden. Pogumno je živalca razpredala svojo majčkeno mrežo tam, kjer ničesar ni bilo, da bi se moglo ujeti vanjo. Brez dvoma jo je prinesel tja veter. V na-slednj h letih se je življenje začelo obnavljati — prikazale so se trave in grmovje, žuželke, kače in ptiči. Voda je prinašala tja ka-lice raznega življenja, veter tudi, ptiči so iz Sumatre in Jave prinašali semena rastlin. Vsako trhlo deblo, ki ga je morje vrglo na mrtvo obalo, je nosilo na sebi in v sebi kali raznih živali in rastlin. Krokodili in pitonke eo priplavalo preko fOŽln in polno parazitov je bilo na njih telesih. Zgodovina stotisočletij se je tu ponovila v nekoliko letih. Krakatau ie postal za naravoslovce paradiž. Nekega dne so znanstveniki opazili, da je tud) ognjenik začel kazati znake življenja. Začela je izvirat' lava. Temelji otoka so zopet začel' drhteti |n pod vodo Je začel rasti kamenitj stožec. Prikazal se Je iz morja, a valovi so kmalu pometli z njim. Leto po- kratek kolikor mogoče, da bi nihče ne, zadremal sredi članka. ŠTIRI NAJPOTREBNEJŠE SNOVI Vsaka rastlina potrebuja za svoj razvoj celo vrsto raznih redilnih snovi, ki jih mora v rodovitnem sloju zemlje najti vse. Rastlina hira, če le ena od teh snovi v zemlji manjka ali je ni dovolj. Poizkusi znanstvenikov, ki se s tem bavijo, so pokazali, da so izmed vseh snovi le štiri tiste, fosfor in kalij. Ta gnojila, zato, ker vsebujejo vse, kar zenw potrebuje, učinkujejo izredno dO' bro. Vse naštete štiri snovi biti v zadostni količini y zen7 če hočemo, da bodo rastline• * bro uspevale, vendar pa b°™“ razne rastline različne odmer tega ali onega gnojila. Z dušikovimi gnojili _ vsem tistim rastlinam, od rih zahtevamo bujno rast že letos v aprilu so začeli s pripravljalnimi deli za srn-0 ^ jenje v nasadih črnega bora na Vipavskem: nastavih lončke, izvršili strganje in prvo zarezo. Sedaj 8molan]0:„ 5.000 drevesih in nabrali so :e 7000 kg smole. Do * nd septembra bo izvršenih 25 do 26 zarez in nabranih ^ 250 stotov smole. Smolo bodo oddali v tovarno «Pinhs* Štajerskem, o kateri smo le obširno poročali in ki iz s?n izdeluje kolojonijo in eterična olja. ki jih največkrat primanjkuje in ki jih zato moramo umetno dodati, če hočemo, da bodo rastline, ki jih gojimo, dobro uspevale. Te so fosforna kislina, dušile, kalij in apno. Umetna gnojila, ki vsebujejo fosforno kislino, ali na kratko fosfor, so: Tomaževa žlindra, kostna moka in razni superfosfa-ti poleg Josforita, iz katerega izdelujejo rudninski superfosfat. Kalij vsebuje kalijeva sol, kaj-nit, lesni pepel. Dušik je v čilskem solitru, kalcijevem cijanamidu, sečnini in amonijevem sulfatu. Apno (kalcij) damo lahko njivi v obliki sprašenega živega apna, v obliki razpadlega laporja (sov-dana), v obliki cestnega peska ali starega ometa (malte) ali tudi v obliki sadre ali gipsa. Vel,k odstotek apna vsebujejo tudi Tomaževa žlindra, kalcijev cijanamid (apneni dušik) in lesni pepel. Zdaj moramo vedeti tole: če manjka zemlji samo fosforja, ji ne bomo nič pomagali, ako ji bomo gnojili s kalijevo soljo ali solitrom. Gnojiti ji moramo s su-perfosfatom, ki hitro učinkuje, a traja le eno, kvečjemu dve leti, ali pa s Tomaževo žlindro, ki bolj počasi učinkuje, traja pa zato več ’et. Ce manjka kalija, uporabljamo kalijevo sol, kajnit ali lesni pepel. S solitrom, cijanamidom ali superfosfati ne bomo tu nič dosegli. Ce pa manjka dušika, pridejo v poštev samo soliter, cijanamid in amonijeva sulfat oziroma nitrat. V svojih poizkusih sem nekoč pognojil travniku s kalijevo soljo. B.lo ni popolnoma nobenega uspeha. Iz tega sledi, da v do-tični zemlji ni manjkalo kalija Pač pa razne druge snovi, brez dvoma fosforja. Obratno mi je povedal prijatelj, k. je travnik v istem kraju večkrat pognojil s superfosfatom, pa mu je trava kar na hitro odpovedala. Pognojil je potem z lesnim pepelom in trava je začela zopet bohotno rasti — znamenje, da je bila zemlja nasičena s fosforjem, ni ji pa to nič koristilo, dokler ji ni dal še kalija v obliki lesnega pepela. V Rušah v Sloveniji izdelujejo kombinirana gnojila, ki vsebujejo vse tri najbolj manjkajoče redilne snovi. Tem gnojilom so dali ime to gnojilo in približno iste jf nosti kot soliter, služi bolje. * „ zaoran. V veliko večji mer1 ^ to za fosfatna m kalijeva g” ^ k; nikakor nočejo v glob1^' ^ naj pada dež, kolikor teh ne bomo n:kol: imeli P° koristi, če jih ne podor jem0’ ^ biti b: bilo koristno, če ^(r soliter podoralt Ko Je dežja..;0f go, bo voda res zanesla £n°^ s1 giobino, ali, ko ta prestan ^ t voda začne vračati na r $0 njo vred tudi v njej razt° fv>. dušik. Na vrhu voda lzll‘?ePe* dušik p.a ostaja in tako služi le tistim rastlinam, ^^ jo tam korenine. Ko bi 1,1 ,5jt-ran. b: najprej koristil ttsti ^ linam, ki .majo 10 ali 20 c . p!*" iter° boko korenine in šele pd velu, ki ;ma pretežno kor pod vrhom renl^ Moj nasvet bi bil 101 no Vsaj polovico umetnega v ki smo ga namenili njW’ p simo pred oranjem. DrU'j bro vico po oranju, toda Pr njem. Tako bo gnojilo z zemljo od vrha do ln bo kulturni rastlini segljlvo. Le soli'er naj ^ moč v sili pri rokah, d® ,ft vrhu potresimo, če Je ^ t In vs, lej ga potrosimo .0 pred dcztem, če le 11,01 pogod.ti. .jj* FRANCE MA« SPACAL razs>avla ^ ^ ^ v J{imu V.V.%V^.V.V.".V.V.-.V.V. V.V.-.V.V.V.V.-.V.V.V.“.S %WAVWVWAWWWJVUWi tobakar in starejša tobalcarica iz ulice Sorgente. Sv** *• So r. cev iz ulic« Sorgen- Hij^^, drugi viri, kot le Pouličnih čikov, kjer ^Pi^jg.T6*1*10 nekoliko tobaka. Pro^, 33h’ zviješ cigareto in ^bližaš*4 drag denar' 5:1 je se tem dečkom, ki ^Hel!!lllCa druSi dom ln naj- ^ zaaiu*T^e°Jitel;i* Na lah,:;k na’ na nj«j denar in ga ^ Na fn°gl' V€4 pogrešati. Kje H* »T.ln kdo jih je pognal na »h ' rfinn . . ima tri sestre, mati "1 * * ' Hn. 1 Pr; Pet-ega otroka. Oče de-^ ^df.KVez,likI11 28 tri tisoč lir veš, da pripadajo mladini krščanske demokracije. Nino- izvleče iz Žepa listek, na katerem čita sledeče: «Moj mali prijatelj, nočem ti povedati toliko lepih in dobrih stvari, pritekel boš tudi ti na otroški mislon, ki bo samo /ate.* Kje ste vi krščanski vzgojitelji, da ne vidite, kod mora hoditi mladina? Kakšna je tista oblast, pod katero morajo še otroci črnoborzljaniti, da se doma preživijo? «Kaj bo iz teh otrok?*, se vprašujejo v bojazni tržaške matere. vendar ne me-|VWW.W. WA"AV V.'.VAV/.SW.V. IISUI OGENJ 1 V , j1®- Posebnost Tadžikista-JHki ralnl Azi;*i nek P°d‘ 'I v v,, ^mogovni sklad ki - , ' ’n‘ Ravata in katere- ^ že ®PJale starodavne kro-,(\t i X' stoletju. H ln 6 Slavno mesto Tadžiki-Ma °dda!3en 128 km od Sta- t,,V Ta«i.n 8-Cer na cesti, ki pel-t H i, 8nt' glavno mesto re-Tkl8tan. Dohod na lt-precej težak >n ss?>» Pfeh srno približno tri ure, °dlli zadnje štiri ki-so se vili po nepre ■ ciljem w metrov pred na- V, ^nas' °der se ie steza za->C>a dvigati, Ciz C' o* Vaedla sva se z da bi se od'p*o- ^aih e oa*P°* bližini* lukn;)e' nahajajo-• Je prihajal ropot, M tj, ■ Vodič ki ga povzroča na - je raztegnil kos *t», H t-Vell'5° Palico in minil V »£?T'k 1" *• - \ 8e jJ mojo rado- L3a,ho , 'i vzbudilo in začel \ vToča°J1<^e °g'edovati. Bill. Je a. . kakor ne* , Or peč z razsež- vadratnih metrov NC kva'^® je tud: malo od-Na videti raz- ‘Ho T 'mei “‘juT810 obllke' je bilo V v’2 kati Pri ePih, re le bilo čutiti zelo ^®Pei i^2raku pa & bil° V. 1‘O rt- in pesel 70 stopinj 4t»,' do v 111 Pesek. Toplomer 11 v C,S,0pInj. ki sem ga ^1^'PJenM0 žtlrl°£|ate od vSiv rad| me, se je tako. I * . prevelike vročine. ' Jarrie, ge je takoj SoV* K.ravl1' da kmetje, i V h'kaj ^1| ji ,lnra„,^K'dl kruh, meso In galun, prl- 1 v«- "•‘on, meso in Peil pr’Pn,vljaj° ^"liM0 tik S° vi^Je ln na °'etia ' °gen?°da^ “P*7-’11 lmd- kl razs«ja le Qt>gih krajih so z vso silo uhajali curki sopare In duh po žveplu je napolnjeval ozračje. Okoli nekaterih razpoklin, iz katerih je uhajal plin, so se stvorila žrela, podobna ognje niški m kraterjem. Na nekaterih krajin se je zdelo, da so tla pokrita z mokrim pep;-lom. Zemlja je vlažna in tako topla, da si človek opeče prste. Vlago povzroča žveplena kislina, k1 se jo lahko razloči po okusu in po svojstvu, ker z veliko naglico razje vsako tkanino. Vzorec, ki sem ga nosil v platneni torbi, je razjedel torbo in še žep, v katerem sem imel shranjeno toibo. Ogenj je očividno segal v velike globine. Na neki točki strme stene sem odkril veliko ovalno kaverno. Ta je imela deset metrov premera, šest metrov je bila visoka in na stenah kaverne so se nahajale mnfjpe razpokline, iz katerih je uhajala žveplena sopara, amonijakov klorid ter hl-drogenski sulfat. V tej jami je znašala temperatura 65 stopinj Celzija. V okolici je bilo še več podobnih jam. Kakor se zdi, gori premog še na več krajih in po mnenju geologov trajajo omenjeni podzemeljski' požari že približno 3000 let in so »e vneli sami cd sebe. Napatlalna petorioa angleške nogometne reprezentance. Od leve proti desni: Mdtthems, Manntn, Lawton, Steel In Liddel. V BEOGRAD Dne 23. t. m. bo v Beogradu fizkulturni dan FISAJ-ja (vrhovne jugoslovanske fizkuiturne oigamzacije), ki bo obsegal tudi telovadni nastop, na katerem bodo sodeloval-: telovadci in telovadke iz vseh jugoslovanskih republik. Telovadnega nastopa se bo udeležilo tudi 300 telovadcev in telovadk Tržaškega ozemlja, ki se že mrzlično pripravljajo na ta veliki fizkulturni dan. Telovadni strokoynjaki Tržaškega ozemlja so za ta dan sestavili posebne vaje za mladince in mladinke, ki bodo nastopili ob zvokih partizanskih napevov. Mladinci in mladinke bodo nastopili v 12. skupinah po 25 nastopajočih, in sicer 10 mladincev in 15 mladink. Nastopili bodo skupno, vendar pa bodo vaje različne za mladince in mladinke. Telovadci in telovadke Tržaškega ozemlja so odpotovali iz Trsta 5. t. m. Ustavili se bodo nekaj dni v Ljubljani, katere bodo posvetili za izboljšanje vaj, nakar bodo odpotovali v Beograd. Fiz-kulturna zlot se bo zaključil 30. t. m. 16. uri Vesna-Kozman. Opensko i-grišče: Qb 16.30 Opčine-Nabrc-žina. Igrišče v Zavljah: ob 17 uri Zavlje-Greta. Juniorsko. prvenstvo: Igrišče CRDA: ob 7.30 Ponziana-Opčine, Objave ZDTV Nogometni odsek. Tajnik ln predsednik športnega društva Costalunga se naprošata, da se-jutri ob 17.30 oglasita v prostorih Zveze. Istega dne, naj se javita tudi igralca juniorskega moštva Costalunge, Ciachi Angelo in Babič Italo. ŠPORTNI Ul RINKI Poljska-Ceškoslovaška v nogo-nogome.tu. Prva nogometna tekma po osvoboditvi med Poljsko in Češkoslovaško bo 31. avgusta t. 1. v Pragi. Revanšno tekmo pa bosta omenjeni nogometni reprezentanci odigrali 11. aprila 1948. na Poljskem. V kolesarski dirki Paris-London. ki se jo je udeležilo pa 30 kolesarskih tekmovalcev iz Francije in Anglije, je zmagal Anglež Fla^ mings s časom 10.14.42. Nov boksarski prvak Evrope. Nov evropski boksarski prvak v mušji skupini je postal Francoz Sandeyron, ki je v 15. kolih premagal Belgijca Degryseja. NEKAJ O TEKhl ANGLIJA-KONTINENT Tržaški umetnik tov. Lojze Spacal je otvoril te dni svojo samostojno razstavo v Rimu. Je to lep uspeh slovenskega umetnika, ki se je povzpel do njega s trdim delom. Rojen Tržačan, ki seveda zanj doma ni bila dela, je dolgo delal v Benetkah, Milanu. V tem času je obiskoval in odlično završil znani alstituto Superiore d’Arte» v Monzi pri Milanu, prvi in menda edini Tržačan sploh. Na kupe krasnih del iz vseh področij umetnostne obrti zaznamuje to pot. Od dekorativnih kiparskih del lesnih intarzij, naslovnih strani revij in knjig, lepakov, risb za tapete, preproge, vzorci za barvanje tkanin, za rezano steklo, Lojze Spacal: kovano železo, stanovanjsko opremo do stenskih dekoracij, fresk, grafik vseh najrazličnješih tehnik. Bila je to trda življenjska pot, ker je pač bilo treba živeti, a istočasno izvrstna šola v vseh tehnikah likovne umetnosti. Umetnostno obrtno uveljavljanje ni moglo zadovoljiti, ne zavreti njegovih •umetniških nagibov. Služilo mu je le kot šola, priprava za čisto umetniško stvarjanje. Ni še preteklo deset let, odkar je stopil na to čisto umetniško pot. Toda že spočetka so mu dali tudi iz vrst nasprotnih, šovinističnih krogov in glasil laskava priznanja ob priliki raznih razstav, kolektivnih ali samostojnih, v Trstu. Reki, Milanu itd. Kaj te je napotilo, da si šel razstavljat v Rim? — sem mu zastavil vprašanje, Spacal: V Rimu doslej še nisem razstavljal vsaj samostojno ne, le skupno z drugimi. Povabila me je ena najvidnejših rimskih avamgardističnih razstavnih galerij . Koliko del boš razstavil? S.: Trideset. Dvajset oljnatih slik in deset grafik. Kako gledajo v Italiji tvoje umetnost? S.: Z zanimanjem. Vsaka razstava v Benetkah, Milanu, je dobro uspela, bodisi moralno, bodisi materialno. Ali čutijo Italijani tvojo slovansko umetnost? S.: Bolj kot Slovenci to oni ločijo. Vsi se strinjajo, da je v moji umetnosti nekaj zanje tujega. Prav zato je bilo zanjo še več zanimanja in nakupov del za italijanske umetniške galerije, javne ali zasebne. Kaj misliš o sodobni italijanski likovni umetnosti? S.: Sodobna italijanska likovna umetnost je dosegla zelo visoko stopnjo. Italija jo zato tudi skrbno podpira. To je eno največjih bogastev. Cara, Morandi, Campilr li so široko znane umetniške veličine. Vendar doslej še ni našla lastnega, čisto svojskega izraza; je še vedno pod francoskim vplivom predvsem Braqe-a, Matisse-a, Picasso-a, kljub temu, da se je razvil v Parizu, je ostal Spanec, ponosen na lastno špansko svoje-vestnost. Take, čisto lastne note, italijanska umetnost nima. Zato so pošiljali še do nedavna, svoje umetnike študirat v Pariz, n. pr. Birollo, Morlotti-ja. Ali misliš, da je umestno pošiljati študirat v Pariz? S.: Pariz je nedvomno svetovno umetniško središče. Šibkega umetnika Pariz uniči. Toda če bi Picasso ne šel v Pariz, se ne bi tako razvil in ne bi dal človeštvu onih umetnin, začrtal novih poti svetovni umetnosti in ne bi mogel .dati Španski one opore, ki jo je dal, posebno v času revolucije. Pariz je škodljiv le šibkim, ki za-padajo v slepo posnemanje. Kaj praviš o jugoslovanski umetnosti? S..‘ Ogledal som si večkrat razstave narodov F. L. R. Jugoslavije, skupno z drugimi tržaškimi umetniki in kritiki. Odnesli smo veHke nepričakovane vtise. Obči-til sem mnogo splošnih, krepkih duhovnih stremljenj, na vseh kulturnih področjih, enako kot na političnem in gospodarskem. To bo kmalu obrodilo obilo sadov in dalo tudi jugoslovanskim narodom svojega Pioassa. Job, Konjo- Petletka in jugoslovanski književniki V Novem Sadu so imeli nedavno knjižni sejem. Ob tej priložnosti so priredili tudi večer lepe književnosti, na katerem so nastopili kot recitatorji člani Društva književmkov Srbije: znani kritik, univ. prof. Milan Bogdanovič, bivši urednik predvojnega «Srbskega književnega glasni-qa», sedaj profesor za primerjalno književnost na beograjskem vseučilišču, pesnica Desanka Maksimovič ter pisatelj;: Milan Dedinac, Jovan Popovič in Tana-sije Mladenovič. Potem ko je književnike LR Srbije predstavil poslušalcem predsednik književnikov Vojvodine Mladen Leskovac, je povzel besedo prof. Milan Bogdanovič. V uvodu je podčrtal odnos književnosti do aktualnih vprašanj v življenju Jugoslavije s posebnim ozirom na petletni načrt. Petletka, je rekel, ne pojde brez sledov mimo jugoslovanske kulture. Danes stoji pred književnikom kot neposrednim nosilcem kulture naloga, k; terja od njega odgovor. Od jugoslovanskih pisateljev zahteva petletka, da obogatijo književnost z motivi nove jugoslovanske stvarnosti. Književnost mora pokazati, kako se je spremenil naš človek, ki .je zrase! ob pridobtvah narodnoosvobodilne borbe. Književnost mo. a tudi pokazati, da ima svoj vpliv na oblikovanje novega človeka, na rod stvariteljev. Govornik je naznačil kopico motivov, ki vabijo pisatelje k obdelavi in je zaključil: Ako se v dobi prihodnjih petih let pojavi zadostno število del. k: bodo navdihnjena s socialističnim realizmom, bomo lahko dejali, da so naši književniki .zpolnili naloao , Besede Milana Bogdanoviča so tem tehtnejše, ker vt mo, da rh je izgovoril eden izmed najbolj avtoritativnih kulturnih delavcev Srbije, mož, ki je znan po ostri analizi dejstev še izza časov stare Jugoslavije. MLADINSKA KNJ ŽEVNOST V SOVJETSKI ZVEZi lansko leto je izšlo v Sovjetski zvezi 817 knjig za otroke in mladino v skupni nakladi 27 in pol milijona izvodov. Knjige so bile natisnjene v 32 jezikin narodov Sovjetske zveze. Skoro polovico teh izdaj je oskrbelo O-srednje založniško podjetje za mladinsko književnost v Moskvi ter njegove podružnice v največjih mestih ZSSR, Največio priljubljenost je dosegla povest »Sin polka* iz peresa Valentina Katajeva. To delo je doživelo doslej devet izdaj ter je bUo prevedeno v več jezikov narodov Sovj. zveze. Skupna dosedanja naklada v izvirniku im prevodih znaša 400.000 izvodov. SOVJETSKI GLASBENIKU V JUGOSLAVIJI_____________1 Na službenem potovanju v Italijo sta se ustavila v Beogradu ravnatelj moskovskega konservatorija «Cajkovsk>» V, Sebaljin in skladatelj N. Golovanov. Oba potujeta v Italijo zaradi informativnega študija sodobn« ital; janske glasbe. V Beogradu je ruska kulturna delavca pozdravi! predsednik Društva za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo Boris Ziherl, ravnatelj beograjske opere Oskar Danon pa jVn je poklonil zbirko skladb jugoslovanskih komponistov. BEOGRAISKA DRAMA i ^ V ZAGREBI! ZAGREBŠKA V BEOGRADU Meseca maja je priredilo beograjsko dramsko gledališče gostovanje v Zagrebu z deli: Gorki, Sovražniki; Ostrovski, Se tak lisjak se nazadnj? ujame; Cankar, Za narodov blagor. Ob :stem času je zagrebška drama gostovala v Beogradu. Njen spored je obsegal dve deli: Krležin« «Go-apodo Glembajeve* in Shakespearovega «Otfcella». OBNOVLJENI NARODNI MUZEJ V LJUBLJANI V začetku maja so odprli v Ljubljani renovirani Narodni muzej, ki ima po nov. ureditvi tri oddelke. Etnografski oddelek prikazuje narodne noše iz vseh krajev Slovenije, drugi cddeKk obsega mineraloško zbirko, tretji pa hrani prirodoslovno gradivo. FeJbi, mati U°ra Kosovelova phsni si v srce in dušo teme-' prat'iI° vzgoje, ki pravi: 0Veži svojega otroka nase! totuSi to posreži> si si zago-; a ttfljen vpliv na njegov koi^ Ce se otrok izogne vp^vu in hodi lastna ’ J® to tvoja krivda in ne ™0stan^ ti drugega, kot da si in trud, da si oevojiš njegovo dušo in srce. Bodi ^ b°dt mu tovariš! Le pre-se s9odi, da najdeš vrata Mti, če dopustiš, da se pretr- . °na slata nit, ki spaja vajino Sevanje. A ! ^ ^0(ži slepa v svoji ljubezni, * na ^°S^edna ‘n nepopustljiva, * 5a samostojnosti! Ne 1°^ 9a le zase, vzgajaš ga za teft°Vin°’ sa skupnost, za člo-ta! Vzgajaj ga tako, da bo tBk'’ sv°iemu narodu in 6 tvh! In vzgajaj ga tako, da bo njegovo delo služilo, skupnosti in napredku/ A Nauči ga kritičnega opazovanja, jasnega presojanja, samokritičnosti in strogosti do samega sebe!! S svojim vzgledom mu vzbudi veselje do dela, da ga bo ljubil in spoštoval vse tiste, ki se bore za napredek in njegov razvoj, pa naj govore kateri koli jezik. Prep Mara Samsa V tesnih, umazanih ulicah, onkraj razkošnih izložb bogatega Korsa so domovi revnih, prerevnih ljudi. Tam je tudi Silvijin dom, zakaj tudi ona je del tistih, k. jih je življenje izbičalo do kraja, ki si nikoli niso mogli odpomoči od njegovih udarcev. Kaj šele, da bi jim kljubovali z uspehom. Socialne nazl ke niso v vsem mestu nikjer tako očite kot na tem malem prostoru, kjer si stojita Mladi tobakarji p^tanižč« Sv. Andreja je oI ostale, ki so ostali To 5akak> druge prilike. “ eden izmed virov mlad'h rejo živeti. Dvanajst let ima, razume stisko, ki jih tare, zato gre med tobakarje, četudi hi šel rajši v šolo. Paolu, s katerim si pomagata pri «poslu», se godi kot njemu. Toni je «esule» iz Zadra, Prevarali so jih, da bo v Trstu vsega dovolj. Prvi mesec so jim dali tudi podporo, drugi je izostala; od plače se živi le pol meseca. Za drugega pol morata delati on in sestra. Tullio je iz Gorice. Ni mu treba ravno hoditi na ulico Sorgente, hodi iz pokvarjenosti in tobakarice so jezne nanj, ker jim odjeda kupčijo. Razgovarjaš se z njimi in Jz- M AT I POLJUBLJAM TVOJ KRUH Mati, poljubljam tvoj kruh, ki mi ga bedna pošiljaš; vem, da je vtisnjena vanj kri; poljubljam ga vdan. Mati, le tisti kruh, veš, nas lahko hrani, ki v njem začutiš kri prelito in bolest zatajeno, skrito. In nič ni svetejšega od tega, ko vidim: ti trpiš od srca, in čutim v kruhu tvojo kri, A samo on bo res močan, kdor ga je in kdor hladan maščeval bo tvojo kri. SREČKO KOSOVEL ■k Materino pismo Primorskemu dnevniku, Kadar človek čita, ga zabode v srce marsikateri stavek. Tako je tudi mene zabodel v srce stavek: «Pismo svetokriške, krščanske matere.D Tudi jaz sem prizadeta mati in nikoli ne bom pozabila tega, kar je moj sin pretrpel v taborišču. Naj povem, kateri stavki me zabodejo v srce. Zabode me v srce stavek: ® j Citanje sporeda za pri"00 23.35. Polnočna glasba. Odg. Tisk urednik DUŠAN ] Stabilimento Hoteli in menze. Vsi člani naj s~ javijo na sedežu v ul Imbriani o soba 13' radi važnih sporočil. Oblačilna stroka. Sindikalna zadruga v ul. Zonta 2 ima na razpolago omejeno število čevljev, mo-šk h, ženskih in otroških sandal. Peki. Jutri, 9. t. m., ob 17. uri bo odborova seja. Slaščičarji. Jutri, 9. t m., ob 19. uri bo odborova seja. Prispevki za prvomajske ranjence Zgodovina ljudskega doma v Nabrežini Prav te dni js preteklo 25 let, odkar so fašisti zasedli prostore kjer so ;meli sedež: Bolniška blagajna, sindikati, nabrežinska delavska zadruga, ljudska knjižnica itd. Stavba je bila takrat last Bol-n;ške blagajne v Nabrežini, ki je kupila še nedokončano hišo od sodnije. Z udarniškim delom in požrtvovalnostjo delavcev so stavbo dogi adili. Ko so fašisti zasedli prostore, so razpustili takratne organizacije in požgali arhive, knjižnico pa so po polnoma uničili. Osebje Bolniške blagajne, katero jim ni bilo po go-7.) F. Venturini — «Pozdravljena | du, so kratkomalo odstranili. Ita-domovina*, Zbori: iz Trebč, Padrič, Ujanski fašisti kot so pokojni Gi-Sempolaja, Opčin, Saleža, Boljunca, j gbotti, Valentini, Gallo in ostali, so Boršta, Ban in Ricmanj Dirigira tov. Obad iz Saleža. 8.) H. Sattner — «Pozimi {z šale*. Zbori iz Saleža, Proseka, Padrič, Boršta, M. Magrlalena, Škofij in Plavij. Dirigira tov. Cibio L. s Proseka. 9.) VesselbersJher — «/ Pescato-ri*; Paccini: «Coro dii prigionieri*. ročili to delavsko ustanovo trža ški bolniški Bolniški blagajni. Za povračilo pa jih je Bolniška blagajna sprejela v službo. Naravno je, da so naše organizacije po zlomu fašistične Itarje in po narodno-osvobodilni borbi zopet zasedle to, kar je njihovo. To pa ni bilo po godu ZVU in tudi ne- katerim domačin reakcionarjem. Hodili so okoli ZVU in toliko časa pri Ugali, češ da v Nabrežini primanjkuje stanovanj, dokler jim ni uspelo. ZVU je izrabila ta vzrok in zasedla poslopje, kljub protestom organizacij in ljudstva nabrežin-skega okraja, ki je povedalo gospodu guvernerju, da imajo organizacije pravno pogodbo z Bolniško blagajno in da so plačale najemnino za 6 mesecev naprei. Ko je ZVU s pomočjo policije z Tr-ž ča in Nabrežine zasedla prostore, je atetirala tud: predsednika okrajne SIAU-je in ga obdržala pet ur, med tem časom pa so zaplenili sedeže organizacije. Izpraznili so tudi zasebno stanovanje tov. Marko viča, ki ima še danes svoje pohištvo na dvorišču Ljudskega doma. Delovno ljudstvo nabrežmskega okraja ni obupalo, marveč se je še bolj oklenilo naših naprednih organizacij, v katerih vidi svojo rešitev. Ljudstvo je tudi prepričano, da se bodo v najkrajšem času naše organizacije ponovno vselile v Ljudski dom. Ponavljamo, da si brez razlike vsi: DELAVCI, OBRTNIKI IN NAMEŠČENCI morete nabaviti ČEVLJE vseh vrst v TRGOVINI ČEVLJEV PIRCHI TRST - ul. Caprin 16 (vogal ul. Guardia) in sicer PO ZNATNO ZNIZANIH CENAH brez nakaznic. VAZNO! Ktr so cene zelo nizke in skoraj tovarniške, na obroke ne prodajamo. Zadruga »stricev* iz PLEŠIVICE priredi za praznjk češenj v NEDELJO, 8. t, m. JAVEN PLES VABLJENI VSI! KINO NA OPČINAH predvaja v NEDELJO ln PONEDELJEK, 8. in 9. ruski velefilin t. m., V GORAH JUGOSLAVIJE Začetek osvobodilne borbe proti italijanskim In nemškim okupatorjem v neprehodnih bosanskih planinah. Bosanski junak, ki je prvi začel borbo brez orožja je bil Slavko Bab’č. Film prikazuje borbo v strašni zimi leta 1942., ko je Tito s svojimi uspel skoraj čudežno izviti se iz obroča generala Rommla. Prikazuje okrutnosti, ki so jih izvrševali Nemci jn četniki. Osvoboditev Beograda in dokončna zmaga. V glavnih vlogah: J. BRESERJEV kot Tttoin N. MORDONOV Slavko Babič. Začetek v NEDELJO ob 16. uri, v PONEDELJEK ob 18. uri. U1V0II UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD X O. |. TRST UL. CICERONE 8 TELEFON 56-88 - 29-306 - 80 00 51 75 Trgujemo na debe’0 i vsakovfsSn m om ZAM iz POVIRJA priredi v NEDELJO, 29. t. m. ob 16. url velik javen ples Igrala bo godba «Kraška vila* iz Sežane. VABLJENI VSI! Malalan Fani in Karel lir 500. Javna skladišča, lista št. 41 lir 680, pristanišče Sv. Andreja, lista št. 48, Ur 2.340, Officine meccaniche Roiano, lista št. 51, Ur 3.599, lista št. 52 4.030. Za Dijaško matico daruje Mihalj Kristina lir 200; Furlan Bernarda lir 1000. Za Rdeči križ daruje Morpurgo Angela lir 300. Ob priliki rojstnega dne v borbi padlega strica Furlana Marjana, daruje Savina Sustja iz Gabrovca za sirote padlih partizanov lif 200. t Vsem, cem naznanjamo da nas je dne 4. ju" A i® tip pustil naš ljubljeni soP * " prijateljem^ ^ LUDVIK KRA^C ključavničarski iz Trnovega pri H- , Naša zahvala vsem, ^+1: tako lepem številu SP' njegovi zadnji poti. Trnovo 7. 6. 1947. Družina IM A L I OG^. m V; LEP, NOV NAGROBNI TSTTTC nnf-pnl nrndam. A®* NIK pocenj prodam. d® podružnici «Primorske0 ka» v Gorici. PO Rojstva, smrti, poroke Dne 7 junija 1947 se je rodilo v Trstu 12 otrok, umrlo je 5 ljudi, po-iq1c pa je bilo 13. CIVILNE POROKE: uradnik Perko dr. Emo in zasebnica Cicli-tlra Millred. UMRLI: 40 letni Cuk Desiderio, 44 letni Pribac Franc, 73 letna Parovel vd. Comuzzo Marija, 44 letna Rumer por. Ercolani Violet-ta, 39 letni Pressello Fiorino. KINOPKEDSTAUE GLEDALIŠČE VERDI. Danes ob 21. zvečer bo igralska družina Else Merilni igrala Franc Her-czegovo «Zadnji ples*. Jutri, ob 21. zvečer, bo T. Wilderjeva «Majhno mesto*. ROSSETTI. 16.00: «Nikar :ne ne Izdaj!*, Greta Garbo, Constance Bennet in Douglas Melwyn. Film Metro Goldvvin Meyer. ITALIA, 14.00: «Pred njim je trepetal Rim*. KINO OB MORJU. 14.30: «Sodišče narodov*. Niirnbeiški proces. -Ruski dokumentarni film. GOSPODARSKO » — JKi vrtom na prometni ^ njam z malim posestvo"? ' f $0 $ PRAZNO ali opremljen^ Naslov v dnevnika*. upravi IZGUBILA sem oseo»“ in izkaznico SIAU-j® n. rj P k* Sklbln, Prelože 28, k®tel AS glašam za neveljavn RESNEGA ZNANJA J «: srednjih let. Ponudbe Or. GAETA. zo6»Zl titP' t Izdeluje proteze v ^^jj« V čuku in plastiki, cija. Sprejema 13. do 19. od 10. d° !-V sl (Go pt* TRST, ul. Torre »J,, (vogal ul. C&r Na OBROKE KROŽNIKI — KOZARCI — LONCI — JEDILNI PRIBOR .BALCOR" f* 1 TRST, trg Borze štev. 11-11 nad. VELIKA IZBIRA ŠIVALNIH STROJEV znamke «SINGER» in drugih znamk z ohištvbm in pogrez-ljive dobite pri MARGONI - ulica Setteiontane 2 Prosvetno društvo «Kras» v SKOPEM priredi dne 15. t. m. V-adilc javm pžas s steCodoMM Začetek ob 15. url. VABLJENI VSI! im TRST, UL ROMA 22 T111F11 IVI 8,1-43 Originalni: kosi: «Hli:rkur» in osli: /a brušenji!. /,i:li:zna in pocinkana xir.a i/sako ilokolino, motiko, krampi, lopato, okmio za pokisti/o, hakrono i/zmoti za postelje. 1hitite Ltt&LhOL lajAinlsIci^ pothe(TscLH. Kdo prodaja najbolj poceni galico in žveplo, kose, leseno posodo, semena i. t. d. ■ Krnel jska nabavna in prodajna za z. z o. J. Trst ul. Vflercada^e 4 - lelef- * ’ X GOSPODARJI IN GOSPODINJE, ' : Vsakovrstne letne ČEVLJE za moške, ženske >n v veliki izbiri ter vse vi sl e SANDAL nudi P" najugodnejših cenah TRGOVINA CEVTJ trevisan POHITITE in oglejte si zalogo, dokler trajal0 TRSI - ul. G. Vasari 10 - TRS^ t®