: izhaja vsaki m z dnevom i nedelje. lina velja za Av- 1 u celo leto k :a pol in četrt Knoumo; za Ogr- 14K50 vin. začelo »Nemčijo stane i leto 5 kron, za pa 6 kron; a inozemstvo se j naročnino z ozi- ka visokost pošt- \ Naročnino je pla- Posamezne p,sepiodajajopo6v. loiStvo in uprav-se nahajata v iliško po-fslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, Strani K 32, za '/4 strani K 16, za '/» strani K 8, za >/ie strani K 4, za '/»» strani K 2, za '/•« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. BY. 25. V Ptuju v nedeljo dne 20. junija 1909. X. letnik. Krinke doli! Vol Ave so zopet minule in pozornost ljudstva ^obrača na drugo stran. Mi se še dobro spono, s kako sladkimi obljubami so prihajali Ki vseh strank med volilce in so jim vse h obljubovali. Obljubovati je namreč naj-I st»ar. Ali tako lažnivo, kakor pri nas se |. nikjer ne obljubuje. Spominjamo se prvaških lov. Nastopali so po teh shodih seveda vena ljudi, ki niti pravega pojma o deželnem Ebora, o kmetskih potrebah, o obrtniških težnjah lili delavskih zahtevah nimajo. Kaj naj pove n. [p, poslanec Terglav svojim volilcem ? Mož niti jpjega imena podpisati ne zna, mož niti knjige Wi ne more. Storil bode torej vedno le to, mu komandira recimo kaplan dr. Korošec. i drugo mu mora biti , worst". In ednako stoji z Novakom ali Meškom. Fajmošter Ozmec na politiko in politično delo tudi edino iz JFinposa". Ali pa dr. KukovecVNo, tudi on ne zelja mastnega naredil. Mož pozna življenje iaj""iz~š6lskih knjig in doslej je ljudstvu le ta način pomagal, da se je tožaril. In ti |je so se po shodih pridušali ter so kmetom megoče obljubovali. Nekateri so storili to iz nnosti, drugi pa iz zlobe. Ali vsi ti ljudje imajo krinko farizej stva na h. Oni zakrivajo pravo svoje obličje in se ajo povsem drugačne, kakor so v resnici. Pa ravno sedaj prihaja Čas, da bode treba [rinko sneti! Kmetski položaj je z vsakim Jnevom slabejši in pogubnejši. Čez [to dejstvo ne pomagajo prazne besede in prazne obljube. Davki so velikanski, dolgovi vedno večji in konkurzi se množijo. Kmetski stan nima ^ prave svoje veljave. K temu pride še grozna Lani je potisnila suša naše kmete v go- [spodarskem oziru za leta nazaj. In letos ni nič tlje. Poglej travnike in paše in zjokati se mo- [ns nad grozovito nesrečo. Le tuintam vidiš par revnih zelenih bilk, drugače pa se ti kaže naga zemlja, po kateri išče do kosti izstradana živina svojega živeža. Poglej koče kmetov in vidil bodes, da se je zneslo slamo iz strehe in se je z njo živino krmilo. Kmet stoji obupan ob tej nesreči, proti kateri ne more ničesar storiti. Koliko kmetskih posestev bode prišlo zaradi suše na boben? Sam Bog to vedi! Kako bodejo kmetje davke plačevali, s čem se bodejo preživeli, kako bodejo delali ? Kaj bode deca jedla ? To vse so važni, najvažnejši momenti, to vse je toliko pomena, da je moral ves drugi politični prepir v takem trenutku ponehati. Ali prvaki, ki znajo tako lepo obljubovati, niso doslej niti mezinca ganili, da bitemu nesrečnemu ljudstvu porn a g a 1 i. Namesto denarja in pomoči in kruha dobiva ljudstvo od teh gospodov edino — obljube . . . Ljudstvo naj se za »narodnost" po-tegava, za Srbijo navdušuje, naj narodne pesni prepeva in naj zadnje krajcarje v prvaško žrelo meče, — doma pa je hlev prazen in otrok lačen ! Kje ste, vi slavni voditelji in r e š i t e-1 j i n a r o d v ? Vlada seveda ttidi sama ničesar ne vidi in ničesar ne stori. Ona se ima za druge stvari brigati. Ona se mora brigati za trgovino s Turčijo, za nove davke in nove kanone. In še nekaj se pripravlja: odločiti se ima zadeva s trgovinskimi pogodbami s Srbijo in drugimi balkanskimi deželami. Mi smo že opetovano naglašali in na podlagi resničnih številk dokazali, da bi bila ta pogodba naravnost smrtni udarec za domačo naše kmetijstvo. Vodja avstrijskih kmetov vitez Hohenblum piše o tej zadevi sledeče: »Parlamentarni sprejem od vlade posla-niški zbornici predložene trgovsko - politične postave bi imel za posledico uničenje avstrijske živinoreje in z ozirom na Argentinijo tudi teško oškodovanje avstrijskega žitja. . . Bilo bi torej i z-dajstvona kmetski stvari, izdaj- stvo na avstrijskih kmetih, ako bi le en sam agrarni poslanec svojo roko za to zadevo dvignil". Tudi mi stojimo na tem stališču. Slovenski štajerski in koroški poslanci so vsi od kmetov izvoljeni Ako bi torej v tem hipu se zavedali svoje dolžnosti, morali bi kakor en mož proti vladi nastopiti. Nikdo ne sme pri glasovanju v zbornici manjkati, nikdo ne sme proti kmetom nastopiti. Opozarjamo volilce vseh strank, da se v tem oziru združijo in združeno od svojih poslancev zahtevajo odločni nastop za kmete. Krinke raz obraza, gospoda, kajti čas je resen in dovolj dolgo smo se z besedami igrali... Krinke doli! Politični pregled. Politični položaj. Položaj v naši državni zbornici se je v zadnjih tednih zopet znatno poslabšal. Vzrok so v prvi vrsti v „slovenski uniji" združeni poslanci, med katerimi so se odlikovali to pot zlasti slovenski klerikalci. Namesto da bi se vse odstranilo, kar onemogoči resno gospodarsko delo v zbornici, storilo se je naravnost nasprotno. Zdaj obravnava zbornica državni proračun. Govori se, da bodejo opozicijske stranke pred poletnimi počitnicami edino to vprašanje rešili. Pričakovati je torej zopet hudih zborničnih bojev z obligatnimi psovkami in klofutami. Tudi vprašanje uresničenja italijanske univerze je postalo zopet važno. Mislimo, da bi to vprašanje moralo v prvi vrsti odstraniti vprašanje denarnega pokritja. Kajti avstrijski Italijani sami ne morejo te univerze plačati. In kako pridejo drugi narodi do tega, da plačujejo tej iredentovski mladini Garibaldijeve šole?! Najvažnejša pa je postava glede pogodb za uvoz živine. To je ve-levažno gospodarsko vprašanje, to se ne tiče nobene politike in od tega vprašanja je odvisna gospodarska bodočnost kmetijstva, Gospodska zbornica se je sklicala za 23. t. Poljedelei, organizujte se! Žito je bilo omlačeno in kmetje so se sedaj nekoliko oddahnili od trudapolnega dela. gib. večerih so se zopet jeli shajati na po-nek v hiši starega Zavrharja, ki je bil najnaprednejši kmet v celi vasi. Ti sestanki so imeli vedno svoj posvetovalni značaj: rešetalo i je tu razna dnevna vprašanja, ki so se tikala neiijstva. Zato je bila danes Zavrharjeva kmet-ska izba polna sosedov. Človek bi mislil, da so ti ljudje po opravljeni mlatvi žita zadovoljni in vedrih lic, toda motil bi se. Kaj še! Držali so se kislo in čemerno. Poznalo se jim je na obrazu, da niso z nečim zadovoljni. Prvi je dal odduška svoji nevolji kmet Brinar. „To je že prava sramota, kaj in kako se počenja dandanes s kmetom! Po žetvi se je govorilo, da bode pšenica toliko in toliko, rž in ječmen poskočita to-in toliko v ceni, a sedaj po dovršeni mlatvi ajo žitni trgovci cene za eno tretjino. In to Si letos, ko je toča malone vse to potolkla, kar ni solnce na njivi sežgalo. Kateri pes naj bo še dalje kmetoval pri takih razmerah!" „Tako je, prav pravi", oglasi se Logarjev Cene. „Vedno nam pridigajo: Kmetje, organizujte se, bodite složni, ustanavljajte zadružništva in kaj jaz vem še kaj, a ko je treba kmetu v dejanju pomagati, tedaj se pokaže vse to kot pravi nebodigatreba. Rad bi znal, pokaj naj bi se prav organizovali ? Morda zato, da nas ima par koristolovcev za norca kajti razven njih nima od tega kmet nikake koristi. Jaz sem bil vedno tega prepričanja, zato pravim: Najboljše zadružništvo je bilo še vsekdar ono, ako si kmet z ženo in otroki sam pomaga, vse drugo ni počenega groša vredno. Če mi pride še kdaj kak tak zadrugar in organizator v hišo, pokažem mu, kje je pustil zidar luknjo odprto." In tako so zabavljali in stresali svojo ne-voljo, vsak kolikor je bolj mogel. Temu ni ugajalo to, drugemu zopet drugo. Vsi pa so bili edini v tem, da'so nastopili za kmeta slabi časi, da se dohodki od leta do leta krčijo a troški čim dalje bolj naraščajo ter da je sploh nemogoče, da bi kmet še obstajal. Kdini gospodar Zavrhar ni dosedaj še pov edal, kaj in kako misli. A videč, da se ljudje z govorenjem in zabav- ljanjem čim dalje bolj razgrevajo, povzame tudi on besedo. »Možje", jim reče, »marsikaj, kar ste tu povedali, je žalostna resnica. Marsikatera organizacija res le malo ali prav nič ne izda, ker se poslov pravilno ne upravlja. Po drugi strani pa je zopet dokaj kmetovalcev brez vsaktere organizacije, ki ne pripadajo nobenemu društvu, niso udje nijedne zadruge, in ravno ti so najhujši in najglasnejši kričači in zabavljači. Rad priznavam, da se kmeta že nekaj let prav nesramno izkorišča. In te pijavke so še posebno zato nevarne, ker razpolagajo z milijoni. Oglejmo si njihovo nečedno postopanje: V poslednjih letih so se ti milijonarji tako organizirali, da je postal kmetov položaj naravnost neznosen. Na svetovnem trgu določujejo žitu cene vsakoletni naravnost ogromni pridelki žita v Severni Ameriki in Avstraliji, na Ruskem in Ogrskem. Ti | milijonarji so sklenili takoimenovani žitni kartel. Dasi so vsled ogromnega pridelovanja cene žitu že itak nizke, vendar teh ljudi ni sram, priti h kmetu ter mu ponujati za njegov pridelek ceno, ki je nižja od prave vrednosti žita. In kako je ~ 2 m. k seji. Na dnevnem reda stojijo razne postave, med dragimi ona o kužnih boleznih živine in postava za trgovske pomočnike. Srbsko Oboroženje? Srbski vojni minister zahteval je od raznih evropejskih fabrik orožja, da predložijo svoje oferte za dobavo 87.000 re-petirskih pušk in 80 milijonov patron. Poleg tega si hoče Srbija v najkrajšem časa 3 velikih topov za trdnjave in več manjših kanon nabaviti. Tajnostna smrt. Pred meseci vršila se je v Lvovu tožba gospe Borovski, katero so revo-lucijski pristaši obdolžili vohunstva. Najbolj je obremenil Borovsko advokat dr. Levicki. Zdaj so tega našli ustreljenega v postelji. Trdi se, da ga je Borovska ustrelila. Policija zasleduje celo tajnostno zadevo. Kmetski upor. V provinci Galine na Španskem grozi veliki kmetski upor izbruhniti. Več kot 200 tisoč kmetov si je napravilo zvezo proti veleposestnikom in političnim zatiralcem, ki izkoriščajo kmestki stan. Kmetje naznanjajo, da ne bodejo odnehali od svojih zahtev in da. bodejo nadaljevali boj z vsemi sredstvi. Ako bi bilo treba, pravijo da bi spremenili svojo zvezo v tajno društvo in si pridobili pravice ali pa se maščevali z umori in požigi. Položaj je celo resen. Dopisi. Velika nedelja. Cenjeni „Stajerc", kaj si mislil pretečeno soboto 5. t. m. ko je bil taki ropot v Mihovcih pri Vel. nedelji? Tiho ti poše-pečem na uho, dragi „Štajerc", da smo mislili voliti biirgermeistra (to že sedaj drugokrat) in te priprave so povzročile taki ropot, skoraj taki, kakor je bil v Port Artnra ob Času vojske. Sedaj pa pravijo naši soobčani: to morajo biti grozno trda jajca, da se tako dolgo ne zvalijo. Izid te volitve vam dragi bralci pravočasno naznanim. Bržkone, bode nekaj za smejati. Pripravite se toraj! Pozdrav ! Ker se nam zdi da so sami šoštari, ker imajo grozno smolo, ej n, smola, zna biti le kaki zabil —. Prihodnič več bodo loti novi liberalci slišali! Vojnik. Župnik Franc Ogrizek je pri zadnjih volitvah očividno pokazal, kak farizejec da je, kajti govori tako sveto, sladko in ljubeznivo, kakor da bi bil največi pobožnež in miroljubnež, zraven pa je najstrastnejši obdolžitelj. On namreč pravi: da se poteguje edino samo za vero, in ničesar drugega, ker vsi tisti, ki se po njegovem smislu ne sklonijo in klerikalno ne volijo, so sami svobodnjaki — neverniki ki „tajijo Boga" „tajijo dušo", tajijo večnost, ja tajijo vse Božje! To je grozovito obdolženje! Tako piše Ogrizek tudi v „Slov. Gosp." od 10. junija. Čudno da postava to ne prečrta. Ogrizek, zapomni si to obrekovanje! Koliko poštenih ljudi ti obdolžaješ, to je nezaslišano! Ti le svojo vest sprašuj, ali živiš ti tako, kakor je tvoj poklic, kakor se svetohliniš, kakor si Bogu obljubil, ali poslušaš opomine svetega očeta v Rimu, ki ti posvetno vtikanje, sejanje sovraštva med ljudstvom, tolikrat prepoveduje, pa ti si nevbogljivi, nepoboljšljivi trdoglavnež ?! Če se od klerikalcev tudi največi grešnik, celo ubijalec, za kandidata postavi, to nič ne de, on je najboljši kristjan, vsi drugi so pri Ogrizeku sami svobodnjaki — bo-' gotajci. Ako si ti Ogrizek tako svet in pravičen, povej kdo pa ti je dovolil na poprešnjem mestu v urednicah toliko lesa in druzega brez vsakega dovoljenja prodajat, farane pa nasprotno tatvine vina i. t. d. veliko časa na prižnici in po svetu obdolževat, kar se povsod pripoveduje. Kako pi-kajočo pridigo pa si že tudi v Dramljah na grobu delal ter ljudi napadal in znemirjal. S kandidatom Brinarjem, bivšim učiteljem v črešnicah, bil si baje iskreni prijatelj, ter se srčno od njega poslovil, a sedaj kot nasprotni kandidat bil je naenkrat: brez Boga, brez vere brez duše, brez vsega božjega, ja celi hudič, le ti Ogrizek si brez vsega greha, največi pobožnež! — Jako pikantno ti je nekdo pri zborovanju zabrusil: „BDtno pa Vas za poslanca izvolili!" To je bila primerna zaušnica. Da bi Ogrizek res poslanec v deželnem zboru kot govornik nastopil, ej to bi bil prizor! Naj poprej bi svojo veliko modrost kakor v pridigi razodel: prvi učitelj na svetu bil je hudič, prvi liberalec pa Luter i. t. d. Dež. zbor bi se takoj v „teater" spremenil, a Ogrizek pa bi marširal v Feldhof pri Gradci. Zreče pri Konjicah. Sprejeli smo ta-le „popravek" od župnika: Zreče pri Konjicah. Pod tem za-glavkom „Stajerc" dne 6. junija, št. 23, piše: „Žup-nik Karba je v nedeljo, dne 16. maja na prižnici večkrat ponovil: kdor jutri ne bo Novaka volil, stori velik, smrten greh, ker s tem ne nasprotuje samo cerkvi, temveč škoduje tudi samemu sebi. Cela pridiga je bila večidel volitvi posvečena." — Sklicujem se na§§ 19, ss., t. p., in pravim: Jaz nisem meni podtikanega stavka nikdar izgovoril, tudi pridiga ni bila volitvi posvečena. — Karba, župnik. — Na ta ,,popravek" odgovoril bode naš dopisnik. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Dragi list „Štajerc", pri nas smo imeli na sv. Resnega Telesa dan jako lepo procesijo. Godba je svirala, topiči so pokali in pa klofute so padale po malih fantkih. Te klofute je povzročil belolasi g. kaplanček Jakec o katerem hočemo par besedi izpregovoriti. Ta mož se zelo surovo in neotesano obnaša. Pri taki slavnosti, ko je na sv. Resnega Telesa dan, bi si pa vendar spodobilo zanj, da bi ne pretepal tam med procesijo malih otrok. Kaj še mora počenjati ta belolašček potem v šoli, ko ga sploh nobeden odrašen človek ne vidi. Zares,.ni čudno, da otroci pridejo domov od veronauka s tako dolgimi ušesmi, kakor oslički. Ta gospodek je že imel pri sod-niji opraviti zaradi svoje svete jeze; pa vendar je imel srečo, da ni na ta pravega naletel in je odnesel blagoslovljene pete, da ni bil kaznovan. To pa še ni zadosti, da ta kaplanček otroke preteplje, ampak hoče se sedaj še nas odrašenih lotiti. Na primer mi imamo v Rogaški kopelji kapelico, v katero pride kaplan sv. mašo brat, pa ne za mačkine solze, ampak za dobro plačilo. Naenkrat pa ni všeč temu belolaščeku, da pridejo kmečki ljudje k maši v to kapelo, katera jim je veliko bližje in pa sploh imajo delavci in delavke malo časa sedaj v seziji, da bi hodili drugam v cerkev. Bilo je zadnjo nedeljo, ko je prišel častiti g. kaplan z belimi lasmi do kapele; začel je zmirjati ženske, da tu ne smejo a 1: ž r !i in I v I; hoditi k sv. maši in se je tako raztogotil bil'tako zelen, kakor špinača. Seveda j neka žena tako korajžna in mu je re gospod pa vender ne pašete za duhovnika, 1»| se tu z nami prepirate in kregate. Potem je p obljubil, da bode drugo rajžo prinesel si seboj, da jim bode že pokazal ... Mi kmetj Vam, g. kaplan, tako povemo: če Vi še M sabelj seboj prinesete in če se Vam Vaša glava še tako sveti, mi smo hodili v kape sv. maši, ko Vas ni bilo in še bodemo, i tukaj ne bo. Sploh Vas je že cela fara s grla. Iz gornje - radgonskega okraja. Dra „Stajerc". Ker jaz vedno potujem, sem enega dne v začetku maja t. 1. v eno va novano Strigosko grabo. To Vam je in vas in čelo velika, obstoji iz 2 (beri dveh] in ene podrte preše. V tej vasi stanuje pred nik obč. Terbegovske. Po naklučbi pridem ravno k njemu, ali kako se začudim, ko ste v hišo, vidim tam za mizo dve osebi in i obč. predstojnika in enega, katerega nisem znal, ter sta bila zelo zamišljena, ker ju j# nekaj težilo pri srcu. Ker sem slišal kaj je vedatj1 nekaj mrmral oni gospod, ki je sedel zraveai gosp. predstojnika, zavoljo volitve. Kakor sni pozneje zvedel je ta gospodek bil neki liiiberlof) Martine, kar se tudi na njegovem obrazu vidi,) kaj je zelo izobražena oseba. Ta možicel je nekaj Vedno mrmral, ker sem mu bil jaz najbifc tam napoti. Ali je morda mrmral, da bo njena najbrž© volitev slabo izpadla? tega ne ven; samo' slišal sem kaj je ta gospodek rekel proti.1 svojemu sosedu: Ti Vuk slabo bo ker so ljudje tak nori gratali kaj samo totim nŠtajerčijancom'| in „Bračkijancom" verjejo, kar jim om pravijo tedaj pa se tudi namenijo voliti, naj obadva pi| bi najrajši viin vrgli, dobro ma mogla delati,! kaj zmagava. Ali gosp. Vuk njemu reče, brate) teškb bo kaj drugače ne bo šlo, če borna mogla| dobiti vsa pooblastila vseh žen v občini kateiej majo pravico voliti, te bo šlo, drugače pa ne,) drugače sma zgubljena na vse večne čase. DobnJ si jo pogruntal, reče Hiiberlov Martiaek, gvinamo 'gotovo. -In zdaj je bil sklep ;.'otov, katerem se je potem tudi godilo, kakor sem zneje slišal. Ker sem moral oditi dalje, se slovim^ kar sta omenjena gospoda že teško ea-j kala. Pridem vun v priklet, tam najdem zelo besedno gospodinjo, katero sem takoj spoznal) Jaz jo nagovorim in vprašam, kaj pomenijo oni) dve podobi v hiši na steni z onimi lepimi okviri.! Alt' žena mi počne razlagati in razlagati kaj jej ona podoba; prva je podoba njenega sina, ka-! teri je bil pri vojakih „Feld\vebl" a zdaj pa je! postal umirovljeni v Mariboru in je dobil penzijon na ričet, druga je zopet njeni sin, ta pa je rovljeni'' profesor, kateri je tudi dobil penzijon. Ker sem zelo radoveden, vprašam ženo dalje, pa pomeni ona sablja tam pri vratih; mi žena: t'0"pa mi moramo imeti, ker so v tej čini sami „Štajercijanci" in „Bračkijancr ia večkrat pridejo sem in kaj zahtevajo od občine; kaj hi postavno, te pa moj sin, penzijoniranina ričet, vzeme sabljo dol iz stene in se vun s hiše : „zjutraj prideš na raport. to mogoče, da se kaj takega dogaja? Ker menijo, da je zgubil kmet vsakteri čut za moško čast in vsaktero samozavest ter je postal hlapec kapitalizma. Zato si ta svojat ž njim vse dovo- Ako izgotovi danes čevljar par čevljev, pač ve natanko, koliko ga stanejo usnje, pritikline in delo. če stane njega par čevljev recimo 8 K, tedaj že ve, za koliko jih mora prodati, da bo delo mojstra preživljalo. Naj bi prišel sedaj k njemu v delavnico človek, ki bi mu ponujal za te čevlje štiri krone, tedaj bi ga čevljar, če je nagle jeze, kratko malo vrgel iz hiše, ako pa je uljuden, mu poreče: »Prijatelj, jaz sem pošten obrtnik, naučeno rokodelstvo, delo mojih rok je podlaga eksistenci moje družine, a Vaša ponudba bi pokopala mojo eksistenco! Ali veste, kaj Vam povem? Oni, ki bi od svojega bližnjega zahteval, da mu ta izroča izdelke svojih žuljev pod ceno, ki njega samega stanejo, da bi oni pri tem obogatel, tak človek je v mojih očeh — brezvesten lump!" „Tako se že nekaj let sem s kmetom postopa," pripomni Koren, „in vendar se jih ne moremo ubraniti, čeprav jih dobro poznamo, te ptiče." „Prav z jezika si mi vzel besedo," reče Zavrhar, „in ravno zato, ker svoje sovražnike poznamo, morali bi se z vsemi sredstvi proti njim boriti, da kači glavo stremo. A najboljše sredstvo proti temu je v prvi vrsti organizacija. Ti milijonarji bi nam z vsem svojim denarjem nič ne mogli, ko bi ne imeli tako dobre organizacije. Zato je potrebno, da proti njihovem jedinsevu osnujete zavezo kmetskega stanu. Nikdo naj se izgovarja, češ da je to sedaj prepozno in da ne pojde. Taki izgovori so smešni. Kdor se pita s praznimi upi in čaka boljših časov, je v nevarnosti, da za lakoto pogine. Kdor malomarno stoji s prekrižanimi rokami, ko mu že sega voda do pasa, ta mora utoniti. Zakaj pa organizacija dragih stanov tako lepo uspeva in procvita ? Delavci, socijalni demokrati, ki so po vseh deželah razkropljeni ter opravljajo in vrše posle vsako-jakih vrst, so dandanes izborno organizirani; pa bi tega ne moglo storiti par stotisoč kmetov naše države, ko vendar žive v zaokroženem ozemlju ter imajo svoj dom in ognjišče? Da se delavčevih izdelkov ne podcenjuje in omalovažuje, zatb skrbe mogočne delavske organizacije, ki določujejo are dnevnega dela, naj si bodo že tvOrhiški'ali kmetski delavci. Solnce stoji že visoko na nebu, ko prihajajo zidarji na delo, i prišedši ' na mesto, se vsedejo, prižgo si smod-čiceter razgovarjajoč se o svojih stanovskih zadevah čakajo, da odbije sedma ura, predno se lotijo dela. Vse to nudi kmetovalcu lep nauk. In ko bi jih kdo vprašal in rekel: „Možje, čemti se ne poprimite dela, ko ste vendar že l vsi zbrani?a tedaj mu odgovore: „Pred sedmo! uro še ne začenja, to zahteva od nas našaoH ganizacija In kakšen namen hote s tem njihova organizacija? S tem doseže, da se delavska moč ne prezgodaj ne izrabi, da delavcem dela ne zmanjka, a da so pri vsem tem razmeroma dobro plačani." In kakšno plačo prejme kmet, ki se ubija od zore do mraka?" vpraša Mihcev Jaka, ,ali ni slabše plačan nego zidar ali dnina*?" „Vse to je odvisno ravno od organizacije,' odgovori mirno Zavrhar. „Eden vleče na levo, dragi zopet na desno, tako se godi _ 3 — I veselilo, ko sem to in ono zvedel. Ker, mudilo, sem jo popolnoma odkaril' dol reko dolino do zelene verbau. Ali "caae$ zagledam? Vse polno vrabcov, kateri so,, 0 še nepozabljeno pesem od lani. Novice. priznavajo! Kakor se naši čitatelji.go- spominjajo, uresničavali so prvaški klecaš veliko število konzumnih društev. iselnost tega prevzetnega počenjanja smo čas pojasnili. Kmalu so tudi ustanovi-konzumov sami sprevidili svojo grozo-ko in posledice svoje brezvestnosti. ;lonzumna društva, slabo uresničena, brez znapja in denarja ustanovljena, so pričati in polom je sledil polomu. Duhov-istanovitelji so znali svojo kožo varovati, rapeljani kmetje pa so plačevali krvavo denarje in morali v ječo . . . Zdaj, ko je ~j let od nesrečne te gospodarske kata-:reteklo, zdaj priznavajo prvaški Mericami svojo napako. Tako je dejal n. p. ini poslanec dr. Verstovšek približno tako-izkušnje smo napravili (klerikalej)-z' 3 konzumnimi društvi in hvala Bogu, da polom že deloma pretrpeli. Pri nas se ^nma društva niso obnesla, pri nas so pov-( ila in so napravila ravno nasprotni a, kar smo od njih pričakovali". Iz vškovih besed izprevidi torej vsakdo, ■ klerikalna konzamna društva niso obnesla, itapravila velikansko škodo in da to črni priznavajo. Svoj čas so pa ti isti čr-digovali, da bo vsakogar hudič vzel, kdor teh „konzumov" . . . Istotako je govoril koprvaških „narodnih domih", ki stp-, vsi na slabih nogeh. Le nekaj je ta general še pozabil povedati: da preti tndi prvaškim denarnim zavodom, zlasti Jno ustanovljenim posojilnicam ista usoda. propadla konzumna društva, kakor so li „narodni domi", — tako bodejo pad 1 e i n m o r a j o propasti tudi Mestno nezmiselno nstaiiov-Rprvaške posojilnice. In konec zopet ta, da bode ljudstvo — plačavalo ! proti g. Linhartu kot odgovornemu a „Štajerca" se vrši, kakor smo že po-soboto pred mariborskimi porotniki. -ina je odložil zastopstvo tožitelja' dr. Jato bode Brejca dr. Hrašovec iz Qelja Toženega urednika Linharta zastopa s., iz Maribora. O razpravi bodemo pri-"nčno poročilo v prihodnji številki. Iz Spodnje-Štajerskega. prisežnike imenuje kazenska postava. hote pod prisego neresnico govorijo.. (5 ne moremo dokazati, da bi železniški Gregorka (sedaj v Ljubljani), krčmar »narodnega doma" Sribar, hčerka tega znana po svojem prijaznem nosu, in ptojske posojilnice Babic nalašč in ve-procesu proti našemu uredniku Linhartu pričali. Ali to pa smo že večkrat rekli in to ponavljamo tudi danes, da so ti prvaško zagrizeni ljudje hote ali nehote pod prisego neresnico govorili. Eden proti drugemu so pod prisego pričali. Kar je . eden pod prisego trdil, to je uvrgel drugi istotako pod prisego. Po naukih katoliške cerkve kakor sploh po mnenju vseh poštenih ljudi je . tako počenjanje lahkomiselno in grešno. Mi ne , vidimo tej gospodi v srce in vsled tega tudi ne , moremo zagotoviti, da je morda le pomotoma pod prisego nesresnico govorila. Istotako ne moremo reči, da so te osebe nalašč in vedoma po krivem prisegale. Za vse to se tudi ne gre. Ali gre se zato, da. so Gregorka, Sribar, Babic in Sribarjeva mlečozoba kelnerica napravili v javnosti vtis, da je eden ali drug od njih pod ..prisego neresnico izpovedal. Tega , madeža ne more nikdo tej gospodi oprati. Mi ,,66 pravzaprav le čndimo, da se državno prav-dništvo, ki je drugače tako natančno, za to za-. ,devo Že ni brigalo. Ali ako mislijo prvaki, da bode ta nečedna in nepoštena stvar kar meni i nič tebi nič zaspala, potem se prokleto motijo. Mi ne bodemo odnehali in prej ali slej se mora ta neresnica pod prisego razjasniti. Tnkaj se gro za princip : skrajni čas je, da se tiste ljudi, ki zgolj iz političnega so-.. vraštva, makari tudi po krivem prisegajo, enkrat pošteno za ušesa prime. V prvi vrsti se mora uradnik južne železnice Gregorka opravičiti. Drugače vprašamo le njegove kolege, kako morejo s takim človekom občevati, ki se tako hudih očitanj ne opere. Babica pač že vsi poznamo in od njega res niti ne pričakujemo, da bi se mu poljubilo, oprati se tega gotovo težkega očitanja. Kar se Sribarja tiče, ne moremo priseči, da je bil popolnoma trezen, ko je proti uredniku Linhartu prisegal. ^ Morda so ga alkoholični duhovi malo zmešali. Njegova hči je pač še premlada, da bi jo delali odgovorno; kar taki otroci klepetajo, je za nas „wurst" . . . In vendar, — postava mora lahkomiselnost, s katero gotovi ljudje prisegajo, kaznovati. Drugače bi se vse mogoče lumparije, storjene pod prisego, nekaznovane pustile..;Edino iz tega vzroka I lodomo na to, delovali, d a i&e p r i s ego ptujskih teh prvakov .ne pozabi. Razu-,mete? Vun z odgovorom! Drugače bi se znalo ..pripetiti, da bi še jasneje govorili. Kdo od preje omenjenih prvaških oseb je torej čeprav .nehote po krivem prisegel?! „Narodna stranka" doživela je pri zadnjih , deželnozborskih volitvah tako občutni poraz, da ';. se ji ves resni politični svet smeja. Ni čuda, ako delajo politiko mladi koncipisti, komaj iz pre-parantije došli učitelji in ponesrečeni pesniki, potem ne more biti dosti prida. Taka politika "je tem mladim gospodekom večinoma le igrača, le nekaki šport. Enkrat se jim dopade žogo biti, drugič pa politiko uganjati. S tako otročarsko politiko se seveda ne more ničesar resnega doseči. Zato tudi ni čuda, da je narodna stranka popolnoma pogorela. Naravnost smešno, otročje pa je, da očitajo lističi te propadle penzijonirane dohtarske stranke nam naprednjakom, da mi propadamo in da smo mi doživeli veliki poraz. Oj ti politični otročaji! Mi nismo priredili no- benih shodov, nismo izdajali nobenih dnevnikov „na puf", mi nismo tako kričali in ponujali svoje kandidate kakar stari jud spodnje hlače, mi se nismo vznemirjali in nismo trobili v svet, da bodemo zmagali. Mi smo ravno čisto dobro vedeli, da zdaj še ni čas, da bi zmagala poštena kmetska stvar. To smo vedeli že naprej. In zato tudi nismo upali na zmago naših kandidatov. Vendar pa lahko rečemo, da je število za naše kandidate oddanih glasov tako mogočno, da nam daje lepo upanje za bodočnost. V marenberškem okraju smo dosegli velikansko večino in dobili še enkrat toliko glasov kakor „narodnjaški" kandidat, ako ravno je ta pri Nemcih beračil za glasove. V šent-lenarškem okraju smo dobili več kot 3 krat toliko glasov kakor kandidat združenih na-rodnjakarjev in Plojašev. V mariborskem ^okraju smo imeli veliko večino. Kar se ptujskega in ormoškega okraja tiče, se „narodna stranka" sploh ni upala postaviti kandidata, ker bi ta niti vse glasove učiteljev ne dobil. Podpirala je zato raje svojega nekdaj največjega sovražnika Ploja. V slovenj-bistriškem in konjiškem okraju se »narodna stranka" istotako ni upala postaviti kandidata. In naš Kresnik je dobil v tem popolnoma slovenskem okraju blizo 500 glasov. In tako povsod, kjer smo postavili svoje kandidate. In to naj bi bil „poraz" ? Oj ti vbogi ponesrečeni juristi in pesniki, to misel o našem porazu vam je pač diktirala v zadnjih ostankih nahajajoča se vaša fantazija. Ali resnim smatrati ne more nikdo to vašo kričavost... Mi smo zadovoljni s tem svojim Bporazom". Mi smo šteli glasove in našli, da imamo povsod najboljše, najpametnejše in naj inteligentnejše kmete na svoji strani. In tako so nam dale volitve nov bojni načrt. Ne bojite se, narodnjaki, za nas! Mi ne bodemo nikdar premagani, kajti naša ideja je ljudska! Prvaška lumparija. Narodnjaške zadolžene cunje, ki jih polni ponesrečeni pesnik in nedokončani študent Spindler s plodovi plitve svoje učenosti, spravile so nečuvano lumparijo v svet. Predrznih so ae ti listi pisariti, da obstoji »Stajerčeva" stranka iz samih šnopsarjev in pro-palih kočarjev. Za to lumparijo bi bil najboljši odgovor — klofuta. Torej — čez 300 najboljših kmetov v ptujskem okraju, čez 2000 kmetov v drugih okrajih, blizo 500 kmetov v slov. bistriškem in konjiškem okraju, nadalje večina vseh volilcev v marenberškem okraju, — imenujejo ti otroci, ki se igrajo s politiko, »šnopsarje" in pro palice". Ali ni to sromotno, grdo počenjanje? In s takimi grdimi hujskači naj bi se resno računilo? Pfui Teufel čez te lopove ! Sicer pa povemo tej klavrni narodnjaški gospodi to-Ie: Toliko šnopsa (čeprav v obliki šampanjca) ne spijejo vsi slovenski kmetje, kakor prvaški doktorji! Več pijanosti ne najdeš nikjer nego v vrstah te klavrne prvaške inteligence. Ako bi se nam zljubilo, napisali bi lahko celo kopico imen pijanih narodnjakarjev. In kar se gospodarstva tiče, naj le prvaki pred svojimi. vratmi pometajo. Pogledajo naj svoje zadolžene njka nam jednotnega, smotrenega po?, braniti koristi kmetijstva. Te žalostne razmere oe predno misli kmet na žetev, že so/ nam glasno kličejo, da nastopimo pot silobrana tatorji in agentje, ki stanje poljskih setev/ juisamoohrane. Kmet, pomagaj si sam! Kakor o precenijo, in predno je žito omlačeno^npciie imeti čevljar svoje delo poplačano, prav te brezvestne duše postavile in določile, tako mora zahtevati tudi kmet, da prejme za »ne. Oni dobro vedo, kateri kmetje denar stroje delo tudi primerno plačilo. Prepričan mora dno potrebujejo in kje je treba pritisniti, /piti, da svojih pridelkov' ne more in ne sme več i vijemo roke in se z začudenjem vpni-, prodajati po tako sramotno nizkih cenah. Nikdo kako je kaj takega sploh mogoče v/ naj se ne izgovarja, češ, da denar nujno potre- žavi, v poljedelski državi, kakor je buje, kajti kdor prodaja za slepo ceno, ta de- država, kjer se ljudstvo preživlja s narja ne pridobi, ampak ga zgubi. Teh par Toni! Poljski pridelki so prodani, še ..krvavih kron, ki jih prejme od svojih sovražni- jih je spravil kmet pod streho, in cene kov za svoje pridelke, bi lahko dobil pri tej ali -ne, ne da bi kdo njega o tem prašal. oni raifajzenovki ali kmečki šparkasi. Zato pa tov milijonarjev vihti svoj priganjalni je potrebno, da se kmet kmetu približa, da na- glavami velikega dela kmetskega pre- ' stopijo kot stan pot, ki vodi do samozavesti in ,-, stanovske časti ter potrgajo vezi, v kateri jih je res, kar nam praviš", odvrnejo ne- je ukovalo hlapčevanje kapitalizmu!" kako bi bilo temu odpomoči? Ali ni „Jaz ne držim na to prav nič", reče Ko- ako druge rešitve nego v organizaciji ?:: .tinar; ..stanovska zavest in stanovska čast — tovo da. ne", zatrdi Zavrhar; „žal, rta rail bi vedel, kako bi ti ljudem pojasnil, kaj je j še ni ničesar ukrenilo, kar bi kazale, m. Ce ima kdo v žepu par kron več nego drugi hočemo postaviti po robu tem na- Zamisli, daje bogve kaj. ozgovalcem ter da hočemo uspešno'', |H,nTo, kar ti praviš, seveda ni ne stanovska čast ne stanovska zavest", oglasi se zopet Za vrhar", ampak temu pravimo gola samopridnost in smešno bahaštvo! Prava stanovska zavest in stanovska čast pa morata imeti svoje korenine v kmečkih srcih in dušah, da spoznamo vso sramoto, katera se kmetu godi, ako se tako sa-mopašno ž njim. ravna. Morda poreče kdo: Mi, kmetje ne moremo sami višati pridelkom cen. Na to odgovarjam: Res je, tega mi ne moremo a tega tudi nočemo! Toda veliko lahko dosežemo, ako bodo posamezni okraji složni in zediojeni. Najmanj, kar moremo doseči, je to, da nam ne bo treba prodajati svojih pridelkov pod ceno. In to je velevažno, eksistenčno vprašanje. A da to dosežemo, treba nam je mirne odločnosti, vernega in prijateljskega vzajemnega sodelovanja, treba nam je poguma in vztrajnosti. Taka stanovska zavest, složno postopanje in trdna volja nam podele moč, da dospemo do zaželjene osa-mosvoje, ki je prvi in glavni pogoj naše eksistence. Pred vsem pa je treba, da se izda postava, ki uredi razmere med cenami agrarskih pridelkov in upravnimi stroški ter se posameznim pridelkom postavno določi najnižjo ceno. Vse -^ 4 — liste, ki živijo id danes na jutri problamatično eksistenco, pogledajo naj na svoje denarne zavode, po katerih bodejo vbogi zapeljani kmetski vložniki tisočake izgubili, pogledajo naj na dolgove (recimo šoštanjskih) konkurzarjev in prvakov. Tam je dovolj smeti . . . Propali narodnjaški stranki pa no bode nič pomagalo, da pljuje zdaj tistim kmetom v obraz, katerim se je pred volitvami na farizejski način prilizovala. K m e t j e se bodejo odslej vedno spominjali, dajih imenujejo narodnjaški listi „šnopsarje" in „p r o p alice". Klina klinom! Plojevi uspehi. Kakor znano, skušajo prvaki tudi gospodarska vprašanja v svoj politični dobiček izrabljati. Tako so zahtevali Ploj in njegovi tovariši za sv. Lovrenc si. g. žrebčevsko štacijo (Beschalstation); namen je bil seveda ta, da bi se že obstoječi štaciji v sv. Lenarta na ta način škodovalo. Ali Ploj obrača — Bog pa obrne. Poroča se nam, da je Ploj s tem svojim predlogom popolnoma pogorel. Zanimivo je pa to, da je Ploj med volilnim bojem že kar s polno gotovostjo trdil, da se bode ta zahteva Lovrenčanov izpolnila. Zdaj vidijo prvaško zagrizeni Lovrenčani saj jasno, kako plitvo in smešno je Plojevo čenčanje o svojem delu in vplivu . . . Obsojen župnik. Župnik Jože Knnej na Zg. Ponikvi, s katerim smo imeli že opetovano opraviti, razžalil je v volilnem času nekatere kmete. Imenoval jih je namreč sleparje in goljufe, ker ne trobijo v njegov črni rog. G. Jože Meh iz Žalca se pa to ni pustil dopasti in je šel pobožnega fajmoštra tožiti. Pri sodniji je fajmošter ponižno za odpuščanje prosil. Tako se je izognil kazni, kajti kmet mu je odpustil. Takšni so klerikalci povsod in vedno: najprve psujejo in opravljajo, kadar se jih pa pošteno za ušesa prime, takrat prosjačijo milostno za odpuščanje. Naše mnenje je to, da bi bilo najbolje, ako se nobenemu klerikalca več ne odpusti. Kdor obrekuje, naj gre v luknjo. Nemška šola v sv. Lenartu si. g. je že skoraj izgotovljona. Prihodnjo nedeljo praznovali bodejo že dokončano zgradbo. Veselje prebivalstva je veliko in splošno. Vkljub najhujšema naporu združenih nasprotnikov zmagala je poštena ljudska misel. Dal Bog, da bi ta najnovejša nemška šola na spodnjem Štajerskem nosila obilo tistega sadu, katerega se od nje pričakuje! Iz Št. Janža d. p. smo dobili ta le popravek: Št. 97. »Uredništvu »Štajerca" v Ptuju. V zmislu § 19. tisk. zak. zahteva podpisani, da sprejmete sledeči popra vik z ozirom na Vaše poročilo „Iz Št. Janža dr. p." v štev. 22. Vašega lista z dne 30. maja 1909 : Ni res, da „sta priredila tamošnja duhovnika proti požarni brambi grdo gonjo", res pa je, da nista vpri-zorila nobene gonje; tudi ni re3, da se je „raz prižnice napadalo in psovalo potrebno požarno brambo", res pa je, da se je opozorila požarna bramba na svoj namen, da naj bo bramba proti požaru, ne pa bramba proti cerkvi, proti službi sklepa kartele zoper kmeta in vsakdo se skuša okoristiti na škodo kmetskega stanu. Zakaj bi tudi kmetovalci ne strnili svojih vrst v mogočno zvezo? Kmet je dandanes še vse premalo ponosen na svoj stan, ki je vendar najvažnejši faktor v državi. Velika hiba je tudi pomanjkljiva šolska vzgoja. Tudi proti vladi je treba, da se kmet odločno in energično postavi, da pokaže, da je tu in da je treba tudi z njim računati. Toda o tem spregovorimo drugokrat kaj več. Baviti se moramo nadalje tudi s čitanjem listov, ki prinašajo natančna in verodostojna tržna poročila. Naš položaj ni ravno zavidanja vreden. Vse se je zarotilo zoper nas, od delavca pa do milijonarja, a mi se moramo trdo boriti za svoj vsakdanji kruhek. Ako toraj hočemo, da sa nam položaj zboljša, moramo se organizovati, spoznati in nvideti moramo vrednost organizacije, tvoriti moramo nekako verigo po vsem cesarstvu in v tej veliki verigi ne sme manjkati nobenega člena. Le tedaj postanemo močni in mogočni ter svojim izmozgovalcem jasno pokažemo, da kmet ni igrača. Zato raj na noge, kmetovalci, ker kmetska organizacija je velikanskega pomena! Vzdramite se in ne omahujte, temveč organizujte se! Po „Prak. kmet." božji, ko se je v prostorih požarne brambe tik cerkve opetovano shajalo med službo božjo in so mnogoteri mladeniči zašli tja, ko so hili namenjeni v cerkev. Kn. šk. župnijski urad Št. Janž na Dravskem polju, 7. junija 1909. Matija Škorjanc, župnik". Licenciranje bikov za ptujski okraj. Dne 14. junija t. 1. vršilo se je licenciranje in premira-nje plemenskih bikov za ptujski okraj. Prignanih je bilo 45 komadov in sicer 32 bikov pinegav-skega plemena, 6 bikov ma*rijadvorskega plemena in 7 raznega plemena (Landschlag-, Niimtaler-und Murbodnerrasse). Od 39 licenciranih je bilo 21 bikov premiranih in 6 za nesposobne spoznanih. Premije so dobili sledeči bikorejci: 1. Državno darilo v znesku 60 kron graščina v Dor-novi. 2. Državno darilo v znesku 50 kron Martin Burg v Jurovcih. Deželna darila ali premije so sprejeli: Simon Skrbinšek v Hudošah 50 K, Tomaž Murko v Pobreži 45 K in Anton Saga-din v Sesteržih 45 K. Okrajna darila so sprejeli : Jožefa Sima v Bregi 30 K, Jakob Hrga pri sv. Marki 30 K, Jožef Bračič v Janežovcih 20 K, Ana Lešnig v Staršah 20 K, Janez Le-šnig v Rošnji 20 K, Matija Selinšek v Lanca-vasi 20 K, Gerčka Gomilšek v Jurovcih 20 K, Franc Makeš v Levanjcih 20 K, Franc Pukšič v Levanjcih 20 K, Tere3 Kasimir v Vareji 15 K, Martin Čeh v Podvincih 15 K, Jožef Pernat v Mihovcih 15 K, Valentin Stanet v Vurmbergi 10 K, Alois Veršič v Ločici 10 K, Janez Rodo-šek v Skorbi 10 K. Komisija je bila jako zadovoljna radi reje pri živini, akoravno so vsled lanske suše bikorejci veliko pomanjkanje pri krmi trpeli. Iz navedenih številk se razvidi radi plemena, da se je v ptujskem okraju pinegavsko pleme vsled velikega prizadevanja g. načelnika Orniga zelo razširilo; kajti to je izvrstna živina. Okrajni zbor požarnikov za mariborsko okolico imeli so preteklo nedeljo v gornji Bistrici. Pri volitvi odbora bil je izvoljen za načelnika g. A. Arsenscheg iz Slov. Bistrice. Popoldne je vprizorila domača požarna bramba vajo, ki se je prav lepo obnesla. Strela udarila je v hišo posestnika Ratoll v Glavonecu. Ratoll je stal ravno pri oknu. Po vseh štirih se je rešil težko opečen in ranjen iz goreče hiše. Škoda je precejšna. Ogenj. Pogorelo je posestvo L. Korša v Kropceh. Ogenj je nastal, ko so kruh pekli. Škoda je velika. Drag peteršilj. Pri zidarskem delu na hiši g. Strassgiittl v Slov. Bistrici padel je kos opeke na vrt narodnjaka Pinterja. Opeka je poškodovala nekaj narodnega peteršilja. In za ta peteršilj je šel Pinter tožit ter zahteval 10 kron za koreninice in 10 kron za strokovnjake. Strassgiittl je plačal 9 K za vse skupaj. Pač prav po narodnjaško dragi peteršilj. Pinter je hodil pač pri prvaških advokatih v šolo . . . Sejem v Ptuju. Živinski in svinjski sejem, ki se je vršil 16. t. m. v Ptuju, bil je dobro obiskan. Prignalo se je namreč 118 komadov konj, 920 komadov govede in 860 komadov svinj. Trgovina je bila dobra, cena pa malo višja kakor zadnjikrat. Prihodnji mesečni živinski in svinski sejem se vrši dne 7. julija 1909. Krvavi tepež. Na večer pred sv. Telovim so se stepli v gostilni g. Prokša v Ščavnici pri Radgoni. Kočar Maier je bil pri temu težko z nožem ranjen. Veliki živinski sejem se vrši v Pekelski vesi pri Poličanah dne 21. t. m. Štandgelda se ne bode pobiralo. Vsak dobi za vsak komad prignane živine pol litra dobrega domačega vina. Kupcev bo gotovo dovolj. Iz Koroškega. Iz Prevalja se nam piše: Cujemo od več strani, da se naročujejo posestniki list „Stajerc", ter da prinese edino resnico. Ta resnica zadnjega tedna se je razširila kmetom za kmetom, in slišali smo te besede iz ust kmetov: resnično je. Prav dobro se je pokazalo to v nedeljo, ko gremo v cerkev. Že precej daleč od stale farovža smo vohali vircnagelnov duh. Ko pridemo h stali, vidili smo smrdetlna, kerega so navozili iz farovža h stali. Stem so hoteli pokazati župnik ljudstvu žlahtni duh na dan nedelje. Taka nemarnost se vidi edino le pri nas in sicer v fa-rovžu. Ta vircnaglnov smrad, sebi shranite župnik le za se in za njihna kaplana, ne pa da ga pustijo izlit ljudsv-tu menda na nos, žno pred pokopališče. Ako vaš hlapec i časa tega smrdetelna peljati vun na polje, i bi — dva dobro sparana v voz, vlekla I to žmerdo prav dobro biztohar. Toje večj grdo, kaj tacega more se zgoditi le pri župniku, kateri ne drži na lepoto, ampa le želje ima, kako bi hranil krone. sanitečna komisija, da se ogleda ;o gi to more nastati kuga, ali hoče ali ne, velja tudi za tega župnika. Bela vrana, človek bi se ne mislil, ( biti sovraštvo gotovih politikujočih dab tako strupeno, da omadežuje celo tovariše i duhovniškega stanu. V iari št. Egiden na jezeru živi n. p. župnik, ki je sicer j noma pravilni kristijan in stori svojo krši kakor duhovniško dolžnost v vsakem e pa ne trobi v klerikalni rog. Nasprotno, duhovnik je naprednega prepričanja. Pri vol ni agitiral za klerikalce. Zato je tudi v i vasi 37 mož napredno volilo. Tudi ne sk pošteni duhovnik svoje prepričanje, da je a| nemščino ljudstvu v korist. Takšni duho seveda po Koroškem redka prikazen, pra1 vrana. Duhovniški tovariši daleč naokrog veda vsi zagrizeni prvaki in sovražijo zato] tega župnika. Napravili so tudi razna nazu a farani so izjavili, da so s tem župnikom j sem zadovoljni. V službenem oziru niso | prvaški hujskači temu dičnemu župnika: storiti. Zato so mu pa pričeli zalezavati] njegovega privatnega življenja. Napravili a naznanila, češ da je ta župnik preveč1 , s svojo kuharico itd. Že to je sramotno, hovnik svojega tovariša denuncira. In cedj oblast, ki niti besedice ne zine, ako ta j politikujoči far največje svinjarije ugai oblast je baje omenjenemu župnika celi ustavila. Baje so nekateri maziljenci celo) da ima vsakdo smrtni greh, kdor bi k] župniku spovedati šel. Pač sramotno poč« Vsi prvaški duhovniki imajo res velike in j motne grehe na sebi. Radovedni smo, kaj postava . . . Upati je pa tudi, da se om pošteni duhovnik ne bode pustil pres-.rašiti.J pa pričenjamo razumeti, zakaj da vera \ Drevo pobilo je v Stragancu 15l hlapca Rupreta Primig. Nesrečnež je bil1 mrtev. Po svetu. Velika razstrelba. V bližini poljskega i Krakove zletelo je skladišče smodnika tj Razstreljeno je bilo 15.000 kilogramov smof 500 oseb je bilo ranjenih in mnogo bil; povanih. Veliki potres na južnem Francoskem i zgodil te dni. Doslej se je izvedelo, da oseb življenje izgubilo; število ranjence? | 200. Ali to niso natančne številke. Tej šele pozneje izvedelo. 5 vasi je popolni čenih. K sreči ni dotagnil potres vrij kjer bi bila nesreča še veliko občutaejSa prizori so se zgodili v razvalinah razbitij slopij. Obtoženi knezOŠkof. Proti knezošl Bordeauxu Andrieu se je pričelo kazenj stopanje, ker je v svoji pridigi proti j hujskal. Klerikalci postanejo prav hadii ako se jim ne godi vse po volji. Rujavenje yina. i.i Marsikatero belo vino včasih ponii pravijo vinogradniki navadno : zategne ali perd poprej bledo rumeno barvo spremeni in postane tako kakor kakšno temno pivo. Sicer porajaj tudi črno vino in dobi vmazano rujavo barro, i kem se to ne opazi tako hitro, ker je temi diši da porujavi belo ali pa črno vino, a< . le v barvi, ampak dobi obenem tudi nek pos*o ki se ne da zlepa odpraviti. Rujavenje belega vina ni vinska boleon, napaka, to se pravi te izpremembe banih ne čajo glivice, katere posamezne vinske šesta jujejo in spremene vino v nepitno pijačo, ampat nje vina zakrivi malomarnost in nesnažoHt kova o trgatvi. Ako se o trgatvi, posebno,. letinah, ko je grozdje močno zrelo in ima le rio( ne v sebi, gnilo grozdje skrbno ne loči od vse skupaj zmasti, dobi vino to napako. B nam gniloba tolikanj ne škoduje. Dokler vino, napravljeno iz zdravega D grozdja, še vre, ali pa dokler se ga ni prMoSo,1 vre jhko take ; dotiko pretoi kis očilo, [dospela : dotiko, iljavi. Vč še na oln. arsikat ; lahko v lahko ved< (je bilo mu ji aciva mi | naj si ...tožil. I jegr , naj naj se kraju ;ai čas | Ako se , treba ičjo se lačenje i Sod naj ■ odprti! t podsl: Silo. Še rešeto (iti z zr | na on [razpršiln r lijec in aj se [pokadi, Ko se se ga os zje ali 2 kakorš ali pa j filtrir; te n,-jie, zmes njenirr _ vsak ! Čistiti pa ne filtri i tako ' ['pri pi anje; [rati ga, na az To na nah ali lije na flaom n dovolji se pii[ ,vo gro: |tavi sod podklad vino p rimerei na zdr naj se luknj' |h 48 10 pota iemo t je vii ij z dn čisti s Da i h, kc de sk — groi |Odbrano med zdrav zmasti in Ihepleni c Ko ,t take H da I o se j-čisto I gošča. — 6 — ©@©©w@©@ww Hjca na D T O d 3,1 3 kovaške učence in Rrpm clinhn 2 «* 3 kovaške učence in 2 kovaška pomočnika •prejme takoj g. Anton Feren-ttk, kovaški mojster v Brežicah ob Savi. 9M- POZOR! 806 Kdor želi kakšno posestvo kupiti ali prodali kjerkoli, naj se obrso pismeno na Franc Pe-tpliiie.'k. „Rotenhof," zgornja Polskava pri Progerskem. Dekle, •tara 14—15 let, zmožna obeh deželnih jezikov se sprejme kot nreika s plačo v neki trgovini in gostilni na deželi. Vpraša »e pri g. llftoma. Dobje pri Planini. 347 Portland-cement oferira po najnižji ceni veletrgovina .Ed. Suupanz v Pri-atovi. Skladišče v Prislovi in Poličanah. 8*9 Gostilna s tobačno trafiko v lepi ravni legi na državni cesti, 1 uro od železniške postaje, 10 oralov zemlje za njivo in gozda, se zaradi bolezni po nizki ceni 13,000 K proda. Več pove g. Filip KlipRbacher, vulgo Birk-schmied, Wundersiatlen p. La-vamilnd, Koroško. 371 Učenec z dobro šolsko vzgojo, ki govori nemško in slovensko, se takoj po končanem šolskem letu sprejme v trgovini z špe-cerijo, vinom in žganjem Jo*ef Slrimz v Celju. 365 Gostilna na prodaj, na gostilni je popolna koncesija, trgovina in labak-trafika, pri krajni cesti blizo kolodvora. Vse v dobrem stanu. Se zaradi rodbinskih razmer po ceni proda. Cena je 1600 gold. 400 gold, lahko ostane vknji-zeno. Zravenje tudi veliki vrt. Naslov pove upravništvo „Šla-jerca". 369 Čistokrvnega 376 pinegavskega bika, 1'/, let starega, ki je bil dne 14. 6. 1909 licenciran in premium. proda g. Gertrnd Gu-■ilieheg v Jurovcih pri Ptuju. Iščem službo, I kjer bi nucali bolj staro knha-rico ali pa k dvema otrokoma. Naslov pove uprava nštajercau. V tovarni za vozove Pergler v Mariboru, Milhlgasse 4+. se sprejme 360 kovaški učenec. Tudi se tam gotove stare ki-kor nove voiove prodaja. Zdrave delavce in delavke tudi cele družine dobijo v tovarni nžigalnega blaga v Marija Kasto pri Mariboru trajno in dobro delo ter tudi prosvo stanovanje. X'.\i Prodajalka, ki ima veselje in ljubezen , s kletoro, hlevom za govedine^ 2 orala zemlje in sicer travnikov ter polja, mali sado-nosnik, se proda z letošnjim pridelkom. Cena 2.200 K. Ve5 pove upravništvo ,,Štajerca'. Proda se zaradi preselitve malo posestvo z gostilno in malo trgovino, v lepi ravnini, '/< "re od postaje, dobro idoča gostilna, zraven kamenoloma, vse v dobrem stanu. Več pove M. Klenov&ek, gostilničar na Orehovem o. Sevnica ob Savi. 3o2 Najbolje se kupuje rezano blago, perilo in gotove obleke pri Adolf W*8siak, Maribor, Draugasse. 356 Zelo dobro idoča 328 gostilna z cnonadstropno hišo in dovolj prostora, čisto v ravnini ležečo polje z okoli 90 mccncv ali mernikov setve, okoli 80 johov gozda, lepimi gospodarskimi poslopji s sadnim ver-tom, dobra vola, se po ceni proda pod lahkimi pogoji. Več pove uredništvo „Štajerca", Kosci pozor! Kose iz najboljšega jekla z stanovitno britjo; brusne kamene iz francoskega kamnoloma, se dobijo le pri Johann Oder, St. Lorenzen ob. Marburg, cena 1 kosa in 1 kamen 3 K, 10 kamenov 4 krone poštnine prosto. s«i Eealiteta E. Z. 31 k. obč. I.eitersberg okroglo */< pota od Maribora, obstoječa iz viničarske koče, velike vinske preše, velike velbane kleti, zidano nadstropje (Stockl) z gospodsko sobo, okroglo G oralov zemlje, od tega približno polovica vinograda, druga njive in sadonosnika, — se pri c. k. sodniji v Mariboru, soba štev. 50 dne 23. junija 1909 ob 1.1. uri dopoldne eksekutivno proda. ('.<■-nilna vrednost 1986 K 94 h. Vadij 200 K. Ker Be bodejo intabulirani zahtevki od upnikov na prošnjo na vsak način ležati pustili, potreboval bi kupec le čisto majhni kapital. 862 polovica okrajni v Poličanah na železniški postaji. Hi§a ima i sobe, kuhinjo s šparherdom, o električnih luči, veliki vrt, voda pri hiži, vclbanaf klet pod hišo. Hiša je primerna za penzijonista ali obrtnika ni je nova. Cena 3.000 goldinarjev. 1.200 gold, je vknjizenih, saimo I 1.800 je za izplačati. Več se izve pri nStajercu". 863 * „ 22064 Štev- U-3436: i Zivinoprodajalci = ===== po« v pondeljek dne 21. junija (909 [se vrši v PekelSkfVesi pri Poljčanah veliki, živinski sejem. gjg$j ''J Živinoposestniki ste povabljeni prav v obik nem številu živino na sejem prignati, ker se ne bo štandgelda pobiral, povrh pa dobi vsaki, J$-vsako goved, katero ta dan na sejem postavi ali prižene V» litra dobrega domačega vina zastonj. Da bo se dosti kupcev sešlo, skrbi občinski zastop. 373 ijkjIsžIsdMk*^^^ strešna, ©ipelkia in vse druge vrste strešne opeke se dobiva najbolje vrsti po najnižji ceni v tovarni 374 D. TOMBAH v Jurovcih pri Ptuju. m Razglas. Prošnje za sprejem v deželno kmetijsko; GPottcnhofu pri Gradcu za šolsko leto 1909/lOj so^pri ravnateljstvu tega zavoda do 30. junija ložič jim je sledeča dokazila : 1. o končanem 16. letu življenja (krstni] 2. o domovinski pristojnosti prosilcev I ski Kst); 'J3. o polnem zdravju in kmetijskemu delu] nema telesnemu razvitku (spričevalo o zdravju in s njukoz); |- 4. o njih predznanju (šolsko spričevalo); 5. o njih nekaznovanosti (nravnostno spriij Š *t Sinovi štajerskih kmetovalcev, ki hočejo | prosto mesto (Freiplatz), predložiti imajo svoje | katerim je dodati preje omenjena dokazila in 1 popis njih premoženskih razmer (za kar pa 1 " ravno;- ubožni list razumeti), najkasneje do 30. \ kakšnem delavniku osebno ravnatelju zavoda. Ob '.imajo^podvreči izkušnji o njih na ljudski šoli 'hem'znanju. S takim prostim mestom je zvezani brezplaiil duk in prosta deželi primerna oskrba. Za dobavo potrebnih knj:g in drugih učnih s ' fnorajo stariši skrbeti. Gojene, ki plačujejo, morajo plačati: Za poduk 72 K, za stanovanje in kurjavo Si za hrano 360 K. — -Prvi dve svoti se morati v polletnih, zadnjil v četrtletnih obrokih v naprej pri ravnateljstvu t plačati. Gradec, 8. junija 1909. Od staj. deželnega odbora. III Gostilna ... oddaljena dve minuti od farne cerkve, z enonadstropno 1 mini: sobami, tremi kuhinjamni, kletjo in celim gospodi slapjeni' se proda ali pa da v najem. K temu smda tudi i zemlje, obstoječe iz travnikov, njiv in gozda. Proda se I kateri je na Ščavnici in pri dobri cesti. Natančneje pojai lastnic;i Marija Trsteujak, gostilnicarka sv. Juri ob Šbii ) .Radgone, katera prosi, da se njej prej par dni naznani,; pride kdo oglodat. RAZGLAS. Vsled ugodnega priložnostnega nakupa konkurznih maš, je podpisana firma v prijetnem položaju, da 01 čudežno ceno, dobro, gravobarvno solidno blago. y lastnem interesu se prosi, da se naročila hitro vp 1000 m lepih zagrinjal iz špic, 100 cm široko preje K 1"—, zdaj 44 h, še boljše preje K 1 40, zdaj 65 k per m. 800 m lepo miistrani plavi druk s svilnatim glapcom, preje 90 h zdaj 50 h per m. 800 m plato platno dvojne niti za predpasnike, preje 85 h zdaj 65 tj. 1000 m krasnih modernih perilnih štofov, svili in temno, preje 85 zdaj 50 h. Krasni atlas-satini razn&harve in muštri preje K 110 zdaj 78 h. 600 i lepih gladkih voljnatih štofov vseh barv, 120 cm široko, *pfeje K 1'90 zdaj 1 20, še lepši preje K 290 zdaj 1'90. 450 m modernih pepita-štofov, malo in veliko karirano, 120 cm širokih, preje K 1 85 zdaj 115 KJ 300 lepih modernih voljnatih šosov, vseh širokosti in dolgosti serija 1: preje K 7'— zdaj K 550; serija 2: preje K 13-—, zdaj K 9 —. Moderni perilni šosi preje K 5-—, zdaj K 3'—. 320 spomladnih in poleni bluz, svitlih in temnih, preje K 3 20. zdaj K 2 30, še lepši preje K 6'—, zdaj K 4 50. Nežni šolski voljna* štofi za bluze in otroške obleke 120 cm široke, preje K 185, zdaj K 115. 1000 lepih pasov za damej črnih, preje K 150, zdaj 98 h. Krasno čisto-židani gumi pasi vse barve preje K 350, zdaj K 1-35. 5*8 gospodarskih predpasnikov širokih za štrapace preje K T30, zdaj 90 h ; iste v težkem dvojnem druku pitja K 190, zdaj K 130. Dobre ženske srajce iz cesarskega platna s špicami preje K 1'95, zdaj K 130, iste štikane preje 270 K zdaj 1'45 K 420 parov dobrih etnih ženskih nogavic, preje 75 h zdaj 45 h, še boljSl| 60 h. 3S0 p. možkih nogavic preje 60 h zdaj 35., Krasni. zidano imitacijski šali vseh barv preje 190 sdajj 138 K. Dobre rokavice za moške in ženske preje 1-50 K zdaj 90 h. 800dril-čevlje za cesto, sive, črne ill rnjave, usnjati podplat za gospode preje K 3'— zdaj K 190, za gospe preje K 270 zdaj 1-50 K, za otrokej do 6. leta 95 h, do 10. leta K 1'10. Iste čisto v usnju obšivane za par 40 več. Lepi reform ženski pred-( pašniki preje K 3'—, zdaj K 170. 460 obiisalnikov za štrapac preje 60 h zdaj 35 h, še boljših preje 15 zdaj 45 h. 1000 m tirolskega platna preje 65 zdaj 44 h, & boljši 52 h. Močno grobo-nitno kmetsko platm preje 80 zdaj 55 h. Krasno rumburško platno 82 cm široko preje 85 h zdaj 55 h. Težko 150 cm širokoj kmetsko platno preje K 1*95 zdaj V35. Dobri oksford za srajce 1000 m preje 70 h zdaj 45 h, zelo teiko preje 95 h zdaj 60 h. Dobri tkalski cajg navadno široki, preje 60 h zdaj 44, cela širokost uhne prejet K 130 zdaj 90. Lepe kasten-dekne iz dobrega vikš-platna_ lepo pisani 115X70 preje K 290, zdaj K lit,! 400 lepih buret-garnitur, 2 odeje za postelj in 1 za rruzo,_..\bordo in zeleno preje K 13—, zdaj K 9—.] 300 lepih pisanih tennis-zastorov 2 stranki 1 draperqi preje K 3 80 zdaj K 2 80. 650 m tepihov (Lauft); preje K 1'— zdaj 60 h pr. m, še boljši preje K 130, zdapJ95 h pr. m. 900 tuc. barvanih dobrili žepnih^ robcev '/, tuc. preje K 1"90 zdaj K 1"10. Lepi beli žepni rjjfcci z barvanim atlasovim robcem '/> tuc prejej K 1-70 zdaj K 1-—. 350 kom. obrobljenih belih rjuh preje',K 3—, zdaj K 1 70, čisto težke h tirolskega! platna preje 3 60 K, zdaj K 2-60. Lepe poletne (lane)ne oj generalna zastopnika za okraje ===== Ptuj, Ormuž, Rogatec in Središče. ===== Naročila naj se pošljejo na naš naslov, ker fabrika posameznih koles ne razpošilja in ne proda privatnim osebam. yiafari x&ii/o dvbra, po ceni in tximesfjivo-potovali rta/se obrnejo v ijul'/jaiii t/iblvdvordce uJice2ff. Tf&a/tvors/nalT'cyasniht t}a/osebre)pla&i0. Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, •71 vinom in žganjem v Poličanih priporoča p. t. občinstvu svoje bogato zalogo iibornega Špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi zalogo manofaktornega blaga, Stofi, drnki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup In prodaja debra pristna naturna vina en gros in dobre pravo žganje en gros in en detail. —- 80 5000 goldinarjev plači = za osebe brez brade in za plešeel Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneu pravega „lnos Balsama". Stari in mladi, g« dame rabijo samo „Mos Balsam" za pridobi] obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „11108 J edino sredstvo moderne znanosti, ki upliva i dnevi na lasno papile tako, da prično lasi tal Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo m» 5000 goldinarjev v gotovim vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal bral) ===== plešast ali z redkimi lasi. ==f Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame lato j Zdravniški popisi iu priporočila. Nujno svarimo redbami! Ozraie se na moje poskuse z vašim »Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim . dovoljen. Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendai 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj šele se je pokazal imenitni vpliv vašega ležno ostajem I. C. Dr. Tverg. (Copenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las pnp pela sem dalje easa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko se 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, I gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo . govino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 395 Danemu Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. Štiri tedne na poiskušnjo in ogled razpošiljam svoja kolesa (bicikle) proti povzetju. Deli koles čudovit« ceno in dobro. Cenik s slikami franko! Franz DUŠEK, tovarna koles, Opočno Nr. 193 a. d Staatsbahn, Bohmen. 4» *n*n**u*uunxn**%xx*u Birmska darila! Pravo, srebrne - remontoar ure z srebrno verižico in priveskom, c. kr. puncirane z usnjenim futera- lom. Vse skupaj kron 10"— 8 letna pismena garancija, pošilja se po povzetju. Prva in največja zaloga nr Maks Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27,27. „Roskopf" ura iz nikclna K 3—. Srebrna K !■—. ..Ornega" K 18—. Zlate ure K 18—. Zlate verižice K 20—. Zlati prstani K 6—. Ura na nihalo K 7—. Budilnica K 2 —. Zahtevajte moj veliki cenik z nad 6000 podobami, ki so vsakemu na zahtevanje vpošlje zastonj in franko. 271 'W".:.C štev. 704 Flobert Teschin „Warnand", «*«!>« 6 ali 9 mm s krepkim robatim laufom, dolgost 1 m, za streljanje s Šrotom in krogljo, teža l*]^ kile, za K 14-—. Se pošlje edino po povzetju. — II. cenik orožja zastonj in franko. Franc DUŠEK, tovamaPUšk Opočno štev. 78 a. d. Staatsbahn Češko. 336 priporoča svojo bogato zalogo Špecerijsl nadalje smodnika za lov in razstrelbe, ( ter predmete muničije za lov kak« kapseljne, šrot itd., nadalje glavno svi v umetnem gnoju za travnike, njive in i. s. Tomažova moka, kajnit, kalijeva! nadalje krmilna slama prešana, bakreni vitrijol itd. po najnižjih i Sfranilnica (Sparkassa) mu Uradne nre za poslovanje s trankami ob de-| lavnikih od 8-12 ure. priporoča se glede vsa kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, iatotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. mi i0[ min. Ravnateljstn Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: % Kari 20