Na obeh letošnjih posvetih v Mariboru in v Ljubljani smo izvedli med 
člani tudi anketo o njihovih željah glede ekskurzij, glede strokovnega iz­
popolnjevanja, značaja Geografskega vestnika in Geografskega obzornika. 
Analiza ankete bo služila obema uredniškima odboroma pri nadaljnjem  delu 
in oblikovanju vsebine.
Društvo in posamezni člani sodelujejo z raznimi republiškim i organi, 
z drugimi strokovnimi društvi in v raznih uredniških odborih. Tako npr. v 
okviru Prirodoslovnega društva pripravlja teme za delo geografskih krožkov.
V okviru gibanja »Znanost mladini« so člani društva sodelovali pri izvedbi 
tekm ovanja iz znanja geografije ter strokovno vodili delo I. geografskega  
tabora, ki je bil letos avgusta na Izlakah pri Zagorju.
Od vseh štirih aktivov GDS sta še kar živahno delovala le aktiva v Mari­
boru in v Ljubljani, predvsem na področju strokovnih predavanj, kjer pred­
njači ljubljanski aktiv, deloma tudi pri organiziranju ekskurzij doma in na 
tuje, k jer pa so mnogo uspešnejši Mariborčani. Težko je  obveščati člane 
društva o posameznih akcijah društva ali aktivov, kar skuša premostiti ljub­
ljanski aktiv z izdajanjem  Biltena. Težave so tudi v kraju in času sestajanja, 
zaradi česar trpi predvsem delo kranjskega in celjskega aktiva. Uspešni so le 
sestanki, ki jih organizirajo v sodelovanju s Prosvetno pedagoško službo ali 
Zavodom za šolstvo SRS. Še vedno pa je pereče vprašanje, kako vključiti v 
delo vse ostale geografe v Sloveniji, ki so izven delovnega območja štirih 
aktivov.
Jelka Kunaver
Ob smrti dr. Vitala Manoliina (1914—1970)
Oktobra 1970. že med tiskom tega »Geografskega vestnika«, nas je  do­
hitela žalostna vest, da je  mnogo prezgodaj, šele v 56. letu starosti, om agala  
srce dr. Vitala Manoliina, doktorja geografskih ved in našega vidnega m ete­
orologa pri Hidrometeorološkem zavodu SRS. Pokojnik, po poreklu daleč z 
evropskega vzhoda, se je  v svojih mladih letih bolj nagibal k matematiki, 
pa mu to ni bilo usojeno, zato se je  lotil študija geografije in m eteorologije 
v času, ko je pod vodstvom pokojnega prof. Melika rasla medvojna generacija 
m lajših slovenskih geografov. N jegova doktorska disertacija z naslovom »Pod­
nebje Ljubljane«, izdelana in sprejeta še pred vojno, je bila prva znanstvena 
razprava, ki jo je  objavil naš »Geografski vestnik« v svojem  prvem letniku  
po osvoboditvi (1945). Po vojni se je  pokojnik sicer povsem usmeril v m ete­
orologijo, k jer je  vzbujal posebno pozornost na področju teorije in prakse 
tako imenovanih dolgoročnih vrem enskih napovedi. Predaval je  m eteorolo­
gijo na biotehnični fakulteti, napisal in izdal več priročnikov m eteorologije. 
Vendar ne smemo pozabiti, da se je  tudi pozneje s krajšim i prispevki in 
diskusijam i oglašal v »Geografskem vestniku«. Zato se ga toplo spominjamo 
tudi slovenski geografi, kot svojega sodelavca pa še prav posebej uredništvo 
»Geografskega vestnika« .
/  ;• 'l k - \  S. 1.