CENTRALNA PRAVOSODNA
knjižnica vrhovnega
SODISCA SR SLOVENIJE
61000 Ljubljana
4
občin Ormož in Ptuj
Leto: XII.
Ptuj, dne 30. septembra 1976
Številka: 10
VSEBINA.
OBČINA PTUJ.
93.	Poslovnik skupščine občine Ptuj
94.	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Ptuj
95.	Sklep o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine Ptuj za leto 1975
96.	Sklep o soglasju k pripojitvi nekaterih osnovnih šol
97.	Sklep o prenosu pravice upravljanja nad zgradbo na Ormoški cesti 14 iz uprave Skupščine občine Ptuj v upravljanje Samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj
98.	Sklep o prenosu pravice upravljanja nad zgradbo v Prešernovi ulid 35 iz uprave Skupščine občine Ptuj v upravljanje Pokrajinskega muzeja Ptuj
99.	Sklep o imenovanju ravnatelja Šolskega centra za gospodarstvo in upravo ,Jože Lacko“ Ptuj
100.	Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Gimnazije ,T>ušan Kveder2 * 4 v Ptuju
101.	Sklep o razrešitvi dosedanjega in o imenovanju novega
ravnatelja Osnovne šole ,Ax. Franjo Žgeč“ Domava	^
102.	Sklep o imenovanju ravnatelja Osnovne šole , Martin Kores Podlehnik
103.	Sklep o razrešitvi dosedanjega in o imenovanju wsilca dolžnosti ravnatelja Osnovne šole ,3RATJE RES" v Deste miku
104.	Sklep o imenovanju ravnatelja Posebne osnovne šole Ptuj
105.	Sklep o imenovanju ravnatelja Dijaàcega doma Ptuj
OBČINA ORMOŽ:
106.	Sprememba družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Ormož
107.	Sklep o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembe urbanističnega programa občine Ormož za potek trase magistralnega plinovoda, spremembo glede namembnosti zelenih površin v Ormožu nad Mestno grabo in spremembo dela zazidalnega načrta cone za gradnjo Posebne osnovne šole v Ormožu in zazidave individualnih stanovanjskih zgradb v Cvetlični ulid.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
108.	Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje komunalnih in družbenih objektov ter drugih dejavnosti na območju Krajevne skupnosti Kog.
93
Na podlagi 4. točke 229. člena in 254. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74) je Skupščina občine Ptuj na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1976 sprejela
POSLOVNIK
SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delo in organizacijo Skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: skupščina) urejajo poslovnik skupščine in poslovniki zborov.
Vsak zbor skupščine si predpiše poslovnik, ki določa, v skladu z določbami tega poslovnika, pravila za delo in organizacijo zbora in njegovih delovnih teles.
Komisije in druga delovna telesa skupščine delajo po določbah tega poslovnika, lahko pa si predpišejo v skladu s tem poslovnikom svoj poslovnik.
Delovna telesa zborov delajo po tem poslovniku in poslovniku zbora, ki je delovno telo ustanovil.
2.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine ena-
kopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine o vprašanjih iz pristojnosti skupščine v skladu s statutom občine, z zakoni, s tem poslovnikom in s svojimi poslovniki, ki morajo biti v skladu s tem poslovnikom.
3.	člen
Pravice in dolžnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet), odnosi, njegova odgovornost in druga razmerja med izvršnim svetom in skupščino se uresničujejo na način, ki ga določa statut občine Ptuj, odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Ptuj in ta poslovnik.
4.	člen
Skupščina in njena telesa delajo tako, da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uveljavljanju delegatskih odnosov in delu skupščine.
Na skupnem zasedanju vseh zborov lahko skupščina skupaj z organi družbenopolitičnih organizacij v občini obravnava zadeve, ki so splošnega pomena za občino
5.	člen
Zaradi usklajevanja posebnih in skupnih interesov in reševanja drugih zadev skupnega pomena sodelujejo skupščina in njena telesa pri izvajanju
svojih nalog s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine.
6.	člen
SkupSčina in njena telesa sodelujejo s Skupnostjo slovenskih občin, s Skupnostjo podravskih občin in z občinskimi skupščinami drugih občin v zadevah iz svoje pristojnosti, izmenjujejo z njimi mnenja, predloge in stališča in razvijajo druge oblike medsebojnega sodelovanja v zadevah, pomembnih za občino.
Pri izvajanju svojih nalog sodelujejo skupščina in njena telesa tudi s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, z raziskovalnimi organizacijami, z znanstvenimi in strokovnimi delavci in z družbenimi organizacijami in društvi.
7.	člen
Skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku. Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda.
8.	člen
Delo skupščine je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako odloči zaradi splošnih koristi skupščina, zbor ali njeno delovno telo.
9.	člen
Skupščino predstavlja njen predsednik.
10.	člen
Skupščina dela stalno.
Letni odmor skupščine traja vsako leto od 30. julija do 15. septembra.
Zaradi posebnih razlogov lahko predsednik skupščine med letnim odmorom skliče skupno sejo vseh zborov; predsednik zbora, komisije skupščine, odbora zbora oziroma drugega delovnega telesa skupščine in zbora pa sejo zbora oziroma delovnega telesa.
11.	člen
Skupščina ima svoj pečat.
Pečat ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, okrog grba pa napis ..SKUPSClNA OBČINE PTUJ”.
Skupščinski pečat hrani generalni sekretar skupščine.
11.	DELEGACIJE IN DELEGATI
12.	člen
Za uresničevanje ustavnih pravic delovnih ljudi in občanov in za njihovo organizirano delo in odločanje v skupščini ureja ta poslovnik pravice in dolžnosti ter pogoje za delo njihovih delegacij in delegatov.
,	1. Pogoji in delo
13.	člen
Delo skupščine mora biti organizirano tako, da omogoča:
—	da delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v družbenopolitične organizacije, uveljavljajo v skupščini svoje interese in potrebe in s sporazumevanjem in dogovarjanjem opredeljujejo skupne in splošne družbene interese in potrebe ter na ta način uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti pri opravljanju funkcij skupščine;
—	da določajo delegacije temeljna stališča, izhajajoč iz interesov, potreb in smernic delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe, medsebojno sodelujejo v konferencah delegacij in na druge načine pri oblikovanju skupnih stališč in predlogov možnih rešitev za delo delegatov v skupščini;
— da Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj, v kateri so združene družbenopolitične organizacije, lahko opravlja funkcijo delegacije za delegate v družbenopolitičnem zboru in oblikuje temeljna stališča o pomembnejših vprašanjih nadaljnjega razvoja družbe in socialističnih samoupravnih odnosov;
— da zbori ter delovna telesa skupšfine in zborov obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah in se nanašajo na delo skupščine, ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja; pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za sprejem aktov skupščine, pri čemer skrbijo zlasti", da so stališča delegacij in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah;
— da lahko družbenopolitične organizacije, združene v socialistični zvezi delovnega ljudstva kot fronti vseh organiziranih socialističnih sil, zagotavljajo družbenopolitične pogoje za delovanje delegacij, usklajevanje njihovih temeljnih stališč, usmerjanje razprave delovnih ljudi m občanov,
zagotavljajo obveščenost delovnih ljudi in občanov, zavzemajo politična stališča in s tem prispevajo, da delegacije in delegati kar najbolj odgovorno opravljajo svoje delo.
14.	člen
Pred odločanjem morajo biti zbori skupščine seznanjeni o stališčih, ki so se oblikovala v delegacijah in konferencah delegacij o zadevah, o katerih odločajo ter o razlogih za predlagane rešitve.
15.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih morajo biti obveščeni o vseh zadevah, ki jih obravnava skupščina, o njenem delu, ter o odločitvah in stališčih o zadevah, ki jih je obravnavala.
16.	člen
Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij morajo biti seznanjene zlasti: z vsemi zadevami, ki jih obravnavajo zbori oziroma skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori; s splošnimi zadevami politike na vseh področjih dejavnosti skupščine, z izvajanjem politike, začrtane v družbenih planih in drugih aktih skupščine in z izvrševanjem odlokov in drugih aktov skupščine; s smotri in razlogi, zaradi katerih se predlaga obravnava posameznih zadev v skupščini ali sprejema odlok ali drug akt skupščine; s temeljnimi razmerji, ki naj jih urejajo ti akti, skupaj z možnimi alternativnimi rešitvami, kako lahko vplivajo te rešitve na interese delovnih ljudi na posameznih področjih združenega dela oziroma na interese delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter na skupne in splošne družbene interese in potrebe; z drugimi dejstvi in podatki, ki so pomembni za zavzemanje njihovih temeljnih stališč in za delo delegatov v skupščini; in z delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
O zadevah iz prejšnjega odstavka tega člena obvešča skupščina delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij.
17.	člen
Besedilo aktov in drugih gradiv in povzetki aktov in drugih gradiv, ki se obravnavajo na zborih, morajo biti pripravljeni tako, da omogočajo delovnim ljudem in občanom v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in delegacijam določanje smernic in zavzemanje temeljnih stališč za delo delegatov v skupščini.
Besedilo aktov in drugih gradiv in povzetke pripravlja predlagatelj.
Besedilo aktov in drugih gradiv, ki se obravnavajo v zborih, se objavljajo v sredstvih javnega obveščanja oziroma se pošiljajo delegacijam in delegatom bodisi v celotnem besedilu bodisi v povzetku besedila.
Člani delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti so praviloma obveščeni s povzetkom besedila aktov in drugih gradiv, ki so v obravnavi v zborih skupščine.
Celotno besedilo aktov in gradiv, ki so v obravnavi v zborih in ki so potrebna za pripravo stališč in za delo, sporazumevanje in odločanje delegatov v zborih se pošilja: delegatom družbenopolitičnega zbora skupščine, skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, članom pristojnih delovnih teles, krajevnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam v občini, pobratenim občinam in drugim občinam, s katerimi skupščina izmenjuje medsebojne izkušnje. Celotno besedilo aktov in drugih gradiv se lahko pošilja tudi drugim zainteresiranim samoupravnim organizacijam in skupnostim.
V sredstvih javnega obveščanja se objavlja celotno besedilo aktov in drugih gradiv o zadevah, ki se dajejo v javno obravnavo ali na referendum, celotno besedilo aktov in drugih gradiv, ki se nanašajo na družbeno ekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine, besedilo aktov in drugih gradiv, za katera tako odloči zbor.
18.	člen
Za izmenjavo mnenj in spodbujanje aktivnosti lahko delegati razvijajo različne oblike medsebojnega sodelovanja in se dogovarjajo o pogojih za izpolnjevanje svojih delegatskih pravic in dolžnosti.
Za medsebojno sodelovanje delegatov zagotavlja skupščina prostore in druge pogoje za delo.
19.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo delegaciji v skladu s svojimi splošnimi samoupravnimi akti materialne, strokovno-administrativne in druge pogoje za delo.
2.	Pravice in dolžnosti
20.	člen
Delegacija spremlja in ugotavlja pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti.
Izhajajoč iz interesov in smernic delovnih ljudi in občanov temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in se dogovarja z delegacijami drugih
samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev. Na tej podlagi daje delegacija preko delegatov pobude za obravnavanje posameznih vprašanj, za dogovarjanje in sprejemanje ukrepov v skupščini in predloge za izdajo aktov v skupščini.
Ko obravnava delegacija vprašanja, ki so na dnevnem redu seje zborov skupščine, izhaja iz interesov in smernic, ki so jih izrazili in oblikovali delovni ljudje in občani v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti, pri čemer upošteva tudi interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe, in zavzema temeljna stališča o teh vprašanjih.
21.	člen
Delegacija lahko organizira svoje delo tako, da posamezni člani delegacije posebej spremljajo in proučujejo posamezna vprašanja, ki se obravnavajo v skupščini. To delitev dela med člani delegacije lahko upošteva delegacija pri določanju svojih članov za usklajevanje z drugimi delegacijami oziroma za delegiranje delegatov v skupščino.
22.	člen
Delegacije imajo pravico predlagati zadeve, ki naj se uvrstijo v delovne programe skupščine oziroma njenih zborov; pravico in dolžnost razpravljati o predlogih delovnih programov in pravico predlagati prednostne naloge v delovnih programih.
23.	člen
Delegacije imajo pravico predlagati zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda seje zbora skupščine, in razpravljati o predlaganem dnevnem redu seje zbora skupščine, pri čemer se lahko izjasnijo o tem, ali so , posamezne zadeve iz pristojnosti skupščine dovolj proučene, da bi se lahko uvrstile na dnevni red seje zbora; opredeljujejo pa se lahko tudi o prednosti obravnavanja posameznih zadev, ki naj se uvrstijo na dnevni red seje zbora v skladu z delovnim programom skupščine.
24.	člen
Delegat, ki je poslan za delegata v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje zbora, se mora seznaniti s smernicami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in s temeljnimi stališči delegacij, konferenc delegacij in s političnimi stališči Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Delegat, ki je poslan oziroma izvoljen v skupščino (v nadaljnjem besedilu: delegat v zboru), ima pravice in dolžnosti, ki jih določa statut občine, ta poslovnik in poslovnik zbora, v katerega je poslan oziroma izvoljen.
Delegat v skupščini samoupravne interesne skupnosti za območje občine, kadar ta enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine, ima pravice in dolžnosti delegata v zboru.
25.	člen
Delegat v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti se izkaže s pooblastilom, ki ga izda vodja delegacije.
V pooblastilu se navede, ali je delegat pooblaščen za vse ali le za posamezne točke dnevnega reda seje zbora združenega dela oziroma zbora krajevnih skupnosti.
Delegat se lahko vključuje tudi v obravnavanje in odločanje o zadevah, za katere se predlaga oziroma sprejme razširitev dnevnega reda, če mu to omogočajo smernice samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljna stališča delegacij.
26.	člen
Delegat v zboru ima pravico in dolžnost udeleževati se seje zborov in skupne seje vseh zborov in drugih delovnih teles skupščine in zborov, v katere je poslan oziroma izvoljen in sodelovati pri njihovem delu in odločanju.
Delegat v zboru ima pravico, da se glede vprašanj, za katere je bil poslan v skupščino, udeležuje sej komisij skupščine, sej delovnih teles, ki jih je ustanovil zbor v katerega je bil poslan, in ima pravico sodelovati pri njihovem delu, nima pa pravice glasovati.
27.	člen
O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v zboru, in o svojem delu mora delegat obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma organizacijo Socialistične zveze delovnega ljudstva.
28.	člen
Delegat, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti tistega, ki ga je določil za sejo zbora in predsednika zbora.
Delegat, ki ne more priti na sejo delovnega telesa, katerega član je, obvesti o tem predsednika tega telesa.
29.	člen
Če na sejo zbora brez opravičila ni delegata, zbor o tem obvesti delegacijo oziroma konferenco delegacij oziroma občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj.
Če delegat ne sodeluje pri delu telesa, katerega član je, obvesti predsednik tega telesa o tem pristojni zbor.
30.	člen
Član delegacije temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, delegat v zboru in član delovnega telesa ne sme odkloniti brez opravičenega razloga funkcije in nalog, ki mu jih v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor oziroma delovno telo.
31.	člen
Delegat v zboru ima pravico in dolžnost:
—	predlagati odlok ali drug splošni akt z delovnega področja zbora in amandmaje k predlogu odloka ali k predlogu drugega splošnega akta in obvezno razlago odloka;
—	predlagati obravnavanje zadev z delovnega področja zbora, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na podlagi pobud, predlogov, mnenj in pripomb, ki so jih izrazili delovni ludje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih v zvezi z delom skupščine;
—	predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta, na izvrševanju zakonov in občinskih odlokov ali na delo občinskih upravnih organov in organizacij, če spadajo te zadeve v delovno področje zbora ali imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti;
—	predlagati, naj zbor v katerega je poslan ali izvoljen, predlaga pristojnemu zboru izdajo odloka ali drugega akta ali obravnavo zadev z delovnega področja drugega zbora;
—	predlagati zboru v katerega je poslan ali izvoljen, da obravnava predlog odloka ali drugega akta ali kakšno drugo zadevo z delovnega področja zbora in da da pristojnemu zboru mnenje o takem odloku oziroma zadevi ali amandma k predlogu odloka, če ima odlok oziroma zadeva pomen tudi za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti;’
—	predlagati ankete z delovnega področja zbora;
—	predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji zbora;
—	postavljati delegatska vprašanja;
—	predlagati uvrstitev določenih zadev v delovne programe in periodične delovne načrte skupščine oziroma zborov;
—	vložiti ob podpori najmanj štirih delegatov v zboru interpelacijo (zahtevo), naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta;
—	predlagati ob podpori najmanj štirih delegatov v zboru, da se da predlog za izdajo odloka, osnutek odloka ali predlog odloka na končno glasovanje;
—	predlagati, naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji;
—	predlagati ob podpori štirih delegatov v zboru izvolitev, imenovanje in razrešitev članov delovnih teles.
Delegat v zboru lahko uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji zbora ali pismeno.
32.	člen
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost.
Predsednik skupščine, predsedniki zborov in njihovih delovnih teles ugotovijo, katero gradivo velja za uradno tajnost.
Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki ga izvršni svet, drug državni organ oziroma predlagatelj pošlje skupščini in je označeno kot uradna tajnost, prav tako pa tudi podatki, ki jih zve delegat na seji telesa skupščine v zvezi z zadevo, ki se na tej seji obravnava brez navzočnosti javnosti.
3.	Vprašanja delegatov
33.	člen
Delegat v zboru ima pravico postaviti izvršnemu svetu ali občinskim funkcionarjem, ki vodijo delo občinskih upravnih organov, vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
Vprašanja delegatov in odgovori nanje morajo biti kratki.
Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge in vprašanja delegatov in predviden čas za postavljanje vprašanj delegatov ter za dajanje odgovorov nanje. V ta namen lahko določi zbor tudi posebno sejo.
34.	člen
Delegat v zboru postavi vprašanje praviloma pismeno, lahko pa tudi ustno na seji zbora.
Pri oblikovanju besedila vprašanj pomaga delegatom sekretariat skupščine.
Predsednik zbora pošlje vprašanje delegata v zboru izvršnemu svetu, vprašanje, ki je postavljeno funkcionarju, ki vodi delo občinskega upravnega organa, pa tudi temu funkcionarju.
35.	člen
Na pismeno vprašanje dobi delegat odgovor na prvi naslednji seji zbora, če je vprašanje poslal najmanj osem dni pred sejo.
Na ustno vprašanje da odgovor član izvršnega sveta oziroma funkcionar, ki vodi občinski upravni organ, še na isti seji, na kateri je to
vprašanje postavljeno. Če ne da odgovora takoj, ga je dolžan dati na naslednji seji zbora.
36.	Člen
Delegat v zboru lahko zahteva pismen odgovor na svoje vprašanje.
Pismeni odgovor mora biti dan v 8 dneh od dneva, ko je delegat postavil vprašanje. Odgovor se pošlje sekretariatu skupščine.
Generalni sekretar skupščine pošlje odgovor delegatu, ki je postavil vprašanje, in delegatom v vseh zborih skupšCine.
37.	Člen
Na predlog izvršnega sveta oziroma funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ, lahko zbor podaljša rok, ki je doloCen v 35. in 36. Členu tega poslovnika.
38.	Člen
Na vprašanje, postavljeno izvršnemu svetu, da odgovor praviloma Clan izvršnega sveta; na vprašanje, postavljeno funkcionarju, ki vodi obCinski upravni organ, pa da odgovor praviloma ta funkcionar ali tisti, ki ga nadomešCa.
Izvršni svet lahko glede na naravo postavljenega vprašanja odloCi, da na vprašanje, ki mu je postavljeno, odgovori funkcionar, ki vodi obCinski upravni organ, kakor tudi na vprašanje, ki je bilo postavljeno funkcionarju, ki vodi obCinski upravni organ, odgovori izvršni svet. Za dajanje odgovorov na postavljeno vprašanje lahko izvršni svet doloCi tudi pooblaščence izmed funkcionarjev in strokovnih delavcev v izvršnem svetu ali v občinskih upravnih organih.
Če pomeni vprašanje uradno tajnost, lahko predlaga predstavnik izvršnega sveta oziroma funkcionar, ki vodi obCinski upravni organ, naj ne bo seja zbora, na kateri bo dal odgovor, javna. O takem predlogu odloCi zbor brez obravnave.
39.	Člen
Ko dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi delegat na seji zbora dopolnilno vprašanje.
Če je na vprašanje, postavljeno izvršnemu svetu, odgovoril funkcionar, ki vodi obCinski upravni organ, lahko delegat zahteva, da na njegovo vprašanje odgovori izvršni svet.
Vsak delegat v zboru lahko zahteva, potem ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem opravi razprava. Zbor odloCi, ali preide na naslednjo toCko dnevnega reda ali pa bo o tem razpravljal kot o posebni toCki dnevnega reda na tej ali na eni izmed naslednjih sej. Če zbor odloCi, da bo o tem razpravljal kot o posebni toCki dnevnega reda na naslednji seji, doloCi, kakšno gradivo je treba pripraviti, kdo ga pripravi ter naCin in Cas priprave.
40.	Člen
Delegat v zboru lahko postavlja vprašanje predsedniku skupšCine in predsednikom zborov kot tudi predsednikom delovnih teles, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo.
DoloCba prejšnjega odstavka tega Člena se nanaša tudi na skupšCine samoupravnih interesnih skupnosti za obmoCje obCine, kadar enakopravno odloCajo s pristojnimi zbori skupšCine.
Za postopek o postavljanju teh vprašanj se primerno uporabljajo doloCbe 33. do 40. Člena tega poslovnika.
4.	Pravica zahtevanja obvestil in pojasnil .st'	41. Člen
Delegat v zboru ima pravico zahtevati od funkcionarja, ki vodi obCinski upravni organ, pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu seje zbora in delovnega telesa ali ki so v pripravi za sejo zbora, kot tudi pojasnila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje delegatske funkcije in so v pristojnosti občinskega upravnega organa.
Pojasnilo zahteva delegat pismeno ali ustno in ga naslovi neposredno na funkcionarja, ki vodi obCinski upravni organ, v katerega podroCje spada zadeva, o kateri zahteva pojasnilo.
42.	Člen
Funkcionar, ki vodi obCinski upravni organ, oziroma tisti, ki ga nadomešCa, mora dati pojasnilo pismeno ali ustno, kakor to zahteva delegat, praviloma v 8 dneh. Ce v 8 dneh ne more dati zahtevanega pojasnila, mora v tem Času obvestiti delegata.
43.	Člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat v zboru pravico zahtevati od krajevnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v obCini podatke, ki so potrebni za njegovo delo v skupščini.
44.	Člen
Delegat v zboru ima pravico zahtevati obvestila in pojasnila od predsednika skupšCine, predsednikov zborov, predsednikov odborov in komisij in drugih delovnih teles, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo.
Delegat v zboru ima pravico zahtevati obvestila ali pojasnila tudi od generalnega sekretarja skupšCine, Ce se nanašajo na njegovo delo v skupščini in na delo služb skupšCine.
Pri postopku za zahtevanje teh obvestil in pojasnil se primerno uporabljajo doloCbe tega poslovnika o vprašanjih delegatov.
45.	Člen
Delegat v zboru ima pravico, da v okviru delovnega podroCja zbora predlaga, da zbori in delovna telesa skupšCine in zborov zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti obvestila o izvajanju politike, ki jo je doloCila skupščina, o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov skupšCine in o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena.
5.	Imunitetna pravica
46.	Člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru in delovnem telesu, v katerega je poslan oziroma izvoljen, in v skupščini.
To pravico uživajo tudi delegati skupšCine samoupravne interesne skupnosti za obmoCje obCine, kadar ta skupščina odloCa enakopravno s pristojnimi zbori skupšCine.
47.	Člen
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, v katerega je poslan oziroma izvoljen; prav tako se zoper njega, Ce se sklicuje na imuniteto, ne more zaCeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Imunitetno pravico po prejšnjem odstavku tega Člena ima delegat v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti od dneva, ko je doloCen za delegata v zboru oziroma v delovnem telesu, do dneva, ko mu ta dolžnost preneha; delegat v družbenopolitičnem zboru in delegat, ki je izvoljen v funkcijo v skupščini, pa od dneva izvolitve, do dneva, ko mu preneha mandat oziroma ko je razrešen funkcije. Delegatu v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti preneha dolžnost, ko je doloCen za delegata v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti drug delegat.
Delegat v zboru oziroma v delovnem telesu in delegat, ki je izvoljen v funkcijo v skupščini, ki se sklicuje na imunitetno pravico, se izkaže z ustreznim potrdilom, ki ga izda sekretariat obCinske skupšCine.
48.	Člen
Državni organ, ki namerava pripreti delegata ali zaCeti kazenski postopek zoper delegata, ki se sklicuje na imuniteto, mora dobiti najprej dovoljenje zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen.
Dovoljenje za pripor oziroma za kazenski postopek zoper delegata zahteva pristojni organ od predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen.
"Državni organ mora obvestiti predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen tudi, kadar zaCne kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto.
49.	Člen
Brez dovoljenja zbora, v katerega je poslan oziroma izvoljen, sme biti delegat priprt samo, Ce je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad 5 let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporoCiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloCi, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odloCba o odvzemu prostosti v veljavi.
50.	Člen
Zbor sem vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, Ce je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
51.	Člen
Predsednik zbora pošlje zahtevo, naj se dovoli pripor delegata oziroma kazenski postopek zoper njega in sporoCilo državnega organa, da je uvedel kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, komisiji zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja; ta prouCi zahtevo oziroma sporoCilo in nato poroCa o tem zboru na prvi naslednji seji zbora.
52.	Člen
O zahtevi, naj se dovoli pripor delegata oziroma uvedbo kazenskega postopka zoper njega, odloCi zbor po poroCilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, v zvezi s sporočilom o priporu delegata pa odloCi, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odloCba državnega organa o priporu obvelja ali pa neha veljati.
Ob sporočilu o uvedbi kazenskega postopka zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, lahko zbor vzpostavi njegovo imunitetno pravico, Ce je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor sklene, naj se kazenski postopek zoper delegata ustavi, se postopek takoj ustavi; Ce zbor razveljavi odločbo državnega organa o priporu, se delegat takoj izpusti na prostost.
Če zbor vzpostavi imunitetno pravico delegatu, ki se ni skliceval na imuniteto, se kazenski postopek zoper njega takoj ustavi.
53.	člen
Če zbor ni zbran, lahko da komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora, v katerega je delegat poslan ali izvoljen, dovoljenje za pripor oziroma kazenski postopek; prav tako lahko odloči, ali naj se postopek zoper delegata nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali neha veljati ali pa vzpostavi njegovo imunitetno pravico. Odločitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja je izvršljiva.
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja mora sporočiti svojo odločitev zboru na prvi njegovi seji. Po sporočilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja odloči zbor, ali njeno odločitev potrdi ali razveljavi.
Člani komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, v sestavi, v kateri jih je izvolil zbor, opravljajo svoje naloge do izvolitve novih članov komisije.
54.	člen
Kadar da zbor oziroma komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja dovoljenje za pripor oziroma za uvedbo kazenskega postopka, sme biti delegat priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanje, za katero je bilo dano dovoljenje.
6.	Prenehar je mandata
55.	člen
Delegatu v družbenopolitičnem zboru preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon. Predsednik družbenopolitičnega zbora obvesti o tem zbor.
Članu delovnega telesa ali drugemu funkcionarju skupščine ali zbora preneha funkcija, ko mu preneha mandat člana delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
56.	člen
Če delegat, član delovnega telesa in drug funkcionar skupščine ali zbora prevzame funkcijo oziroma delo, ki je po zakonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika skupščine. Predsednik skupščine pošlje obvestilo predsedniku pristojnega zbora oziroma predsednikom pristojnih zborov.
7.	Pravica do povračil in nadomestil
57.	člen
Funkcija delegata je častna družbena funkcija.
Pravice delegatov do povračil stroškov za delo v skupščini oziroma do nadomestila osebnega dohodka zagotavlja skupščina v skladu z odlokom in družbenim dogovorom.
III.	ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
1.	Splošne določbe
58.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno in zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji.
Določene zadeve opravljata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti tudi samostojno.
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tudi tako, da sprejema stališča v zadevah, določenih s statutom občine in s tem poslovnikom.
O zadevah iz pristojnosti skupščine, o katerih enakopravno odločajo na podlagi statuta občine in tega poslovnika skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen.
Podrobnejše določbe o delu zbora predpisuje v skladu z določbami tega poslovnika njegov poslovnik.
61.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja: sprejema odloke in druge splošne akte in daje obvezne razlage odlokov; obravnava zadeve s svojega delovnega področja in spremlja stanje in razvoj posameznih področij; zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje določene politike, predpisov in drugih splošnih aktov skupščine; obravnava in določa politiko izvrševanja odlokov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju; razvija sodelovanje in usklajuje odnose temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti ter daje organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o teh vprašanjih; obravnava mnenja in predloge sodišč za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti ter problematiko dela sodišč, tožilstva, družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca občine; opravlja družbeno nadzorstvo; opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, občinskih upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov; zahteva poročila in pojasnila od izvršnega sveta, od predstojnikov občinskih upravnih organov; obravnava poročila občinskih upravnih organov ter samoupravnih organizacij, za katere tako določa zakon ali odlok skupščine; obravnava samoupravne in druge akte samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje skupščina in daje h njim svoje soglasje; obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih; obravnava druge zadeve, ki jih določa statut občine, ta poslovnik in poslovnik zbora.
62.	člen
I.	Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
1.	Odločajo:
—	o spremembi statuta občine Ptuj;
—	o spremembi meja občine Ptuj;
—	o podelitvi občinskih priznanj;
2.	Sprejemajo poslovnik Skupščine občine Ptuj
II.	Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	temeljne cilje družbenoekonomskega razvoja občine in posameznih dejavnosti;
—	uresničevanje, razvoj in varstvo z ustavo in statutom določenega socialističnega samoupravnega sistema;
—	uresničevanje temeljnih skupnih interesov krajevnih skupnosti;
—	temeljna vprašanja s področja kadrovske politike;
—	sistem informiranja in javnega obveščanja;
—	medobčinsko sodelovanje in regionalno povezovanje;
—	ljudsko obrambo, javno varnost in družbeno samozaščito v občini;
—	ustanavljanje in organizacijo občinskih upravnih organov in upravnih služb;
—	ustanavljanje in organizacijo drugih občinskih organov.
III.	Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	volijo in razrešujejo predsednika skupščine, podpredsednika skupščine ter imenujejo m razrešujejo generalnega sekretarja skupščine;
—- volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika ter člane izvršnega sveta;
—	imenujejo in razrešujejo predstojnike občinskih upravnih organov;
—	volijo in razrešujejo predsednike, podpredsednike in člane komisij skupščine in drugih delovnih teles skupščine;
—	volijo in razrešujejo predsednika in sodnike občinskega (temeljnega) sodišča, sodnike porotnike, predsednika in sodnike splošnega sodišča združenega dela ter sodnike za prekrške;
—	imenujejo in razrešujejo družbenega pravobranilca samoupravljanja, občinskega javnega pravobranilca, občinskega javnega tožilca, komandirja postaje milice ter njihove namestnike;
—	volijo oziroma imenujejo in razrešujejo druge občinske funkcionarje, ki jih določa zakon, odlok ali drug akt skupščine;
—	dajejo soglasja k imenovanju drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon;
—	imenujejo in razrešujejo člane organov upravljanja in individualne poslovodne organe samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno z zakonom, odlokom ali drugim aktom skupščine.
2.	Delovno področje zborov 60. člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira.
V ta namen zbor samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora;
—	odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru;
—	voli izmed delegatov v zboru predsednika in podpredsednika zbora in ju razreši;
—	imenuje in razreši sekretarja zbora;
—	ustanavlja svoje odbore, komisije in druga delovna telesa, jim določa področja dela in odloča o sestavi teh teles;
—	sprejema program svojega dela;
—	sprejema svoj poslovnik.
63.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	družbenoekonomski razvoj občine, na srednjeročni in dolgoročni družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki občine;
—	uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje- delitve dohodka;
—	občinski proračun In zaključni račun;
—	uvajanje davkov, taks in drugih dajatev;
—	družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev;
—	zadolževanje občine;
—	javna posojila in uvedbo samoprispevka za območje več krajevnih skupnosti ali za območje občine;
—	na politiko razvoja na vseh področjih družbene dejavnosti in na področjih dejavnosti posebnega družbenega pomena v gospodarstvu;
—	obveznost ustanavljanja oziroma ustanovitev, načela za organizacijo, medsebojna razmerja delavcev ter obveznost plačevanja prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim;
—	potrditev samoupravnih sporazumov o ustanovitvi in statutov samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine in soglasja k odločitvam, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih za območje občine, če je z zakonom tako določeno;
—	soglasja oziroma potrditev samoupravnih in drugih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti, če je z zakonom tako določeno;
—	odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih sama ne odloči;
—	začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije;
—	ustanavljanje organizacij združenega dela ter drugih organizacij, kadar je ustanovitelj skupščina;
—	stanovanjsko politiko in usmerjanje razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini;
—	gospodarjenje s prostorom, prostorsko in urbanistično planiranje, ukrepe za uresničevanje s prostorskim in urbanističnim planom začrtane razvojne politike občine;
—	področja komunalnega gospodarstva;
—	gospodarjenje s stavbami in kmetijskimi zemljišči ter na urejanje in izkoriščanje zemljišč v splošni rabi;
—	na premoženjska in druga materialno pravna razmerja, katerih nosilec pravic je občina;
—	varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi;
—	varstvo živali in rastlin pred kužnimi boleznimi;
—	varsto narave, človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov in naravnih znamenitosti;
—	varnost prometa, varstvo pred požari in naravnimi nesrečami;
—	občinski referendum;
—	občinski praznik;
—	druge zadeve skupnega pomena za delovne ljudi v združenem delu in v krajevnih skupnostih;
64.	člen
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v zadevah, v katerih te enakopravno odločajo s pristojnima zboroma skupščine.
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tako, da sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na:
—	temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega razvoja občine, ki jih vsebuje srednjeročni in dolgoročni družbeni plan občine;
—	na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in na varstvo svoboščin in pravic človeka in občana;
—	družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ne moreta sprejeti
odloka ali drugega splošnega akta iz navedenih področij v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora.
65.	člen
Zbor združenega dela samostojno:
—	določa politiko in sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe iz pristojnosti občinske skupščine, s katerimi se urejajo stanje in razvoj posameznih področij združenega dela in druga vprašanja, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu;
—	spremlja in obravnava medsebojna razmerja v združenem delu, samoupravne družbeno-ekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih;
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo	na uresničevanje
samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu v občini in odloča o teh vprašanjih;
—	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov in odloča o teh vprašanjih;
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju;
—	daje temeljnim organizacijam združenega dela ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so splošnega pomena za občino;
—	zadrži do odločitve ustavnega sodišča izvrševanje splošnega akta organizacije združenega dela, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in predlaga uvedbo postopka za oceno ustavnosti ali zakonitosti tega akta;
—	razpravlja o vprašanjih, ki jih predloži v razpravo družbeni pravobranilec samoupravljanja in sprejema z ustavo in zakoni predvidene ukrepe za zaščito samoupravljanja in sredstev v družbeni lastnini na področju združenega dela;
—	obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih;
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
66.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki se nanašajo na državljanska stanja in ki urejajo življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih;
—	obravnava samoupravljanje v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in uspešnejše delovanje posameznih oblik samoupravljanja;
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter možnosti njihovega financiranja;
—	v imenu občine sodeluje pri družbenem dogovarjanju za področje krajevnih skupnosti in spodbuja oziroma sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti;
—	odloča o imenovanju naselij, ulic in trgov ter o načinu urejanja, vzdrževanja in varstva zelenih površin v občini;
—	odloča o kriterijih za delitev proračunskih sredstev za redno delo krajevnih skupnosti ter daje drugim zborom in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti mnenja in stališča glede problematike krajevnih skupnosti in glede vprašanj, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skupnosti v občini;
—	obravnava pripombe, mnenja in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, do njih v okviru svoje pristojnosti zavezma stališča in jih obvešča v svojih stališčih in sklepih;
—	zadrži izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti do odločitve ustavnega sodišča, če meni, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in predlaga uvedbo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti takega akta;
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, za katere je pooblaščen.
67.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	razglasijo spremembo statuta občine;
—	volijo in odpokličejo s tajnim glasovanjem člane Predsedstva SR Slovenije;
—	volijo in odpokličejo s tajnim glasovanjem delegate za Zvezni zbor Skupščine SFRJ:
—	volijo delegate oziroma skupino delegatov, ki delegira delegate v Zbor občin Skupščine SR Slovenije;
—	odločajo v drugih zadevah, o katerih tako določa zakon, statut občine ali ta poslovnik.
3.	Enakopravno odločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine s pristojnimi zbori skupščine
68.	člen
Skupščina izobraževalne skupnosti Ptuj enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti odloča:
—	o politiki na področju vzgoje in izobraževanja,
—	o razvojnem programu izobraževalne skupnosti,
—	o drugih vprašanjih, ki se na podlagi ustave in zakona urejujejo z zakoni, odloki ali drugimi splošnimi akti družbenopolitične skupnosti.
69.	člen
Skupščina kulturne skupnosti Ptuj enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti odloča:
—	o razvojnem programu kulturnih dejavnosti;
—	o družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki vplivajo na razvoj kulturnih dejavnosti;
—	o razvojnem programu kulturne skupnosti;
—	o drugih vprašanjih, ki se na podlagi ustave ih zakona urejajo z zakoni, odloki oziroma drugimi splošnimi akti družbenopolitične skupnosti.
70.	člen
Skupščina raziskovalne skupnosti občine Ptuj enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti odloča:
—	o politiki raziskovalne dejavnosti v občini;
—	o razvojnih in letnih programih raziskovalne skupnosti;
—	o drugih vprašanjih, ki se na podlagi ustave, zakona urejajo z zakoni, odloki oziroma drugimi splošnimi akti družbenopolitične skupnosti.
71.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti občine Ptuj enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti odloča:
—	o splošni politiki na področju zdravstvenega varstva;
—	o politiki razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter o načrtih in programih njenega razvoja v občini;
— o drugih vprašanjih, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z zakoni, odloki, oziroma drugimi splošnimi akti družbenopolitične skupnosti.
72.	Člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva obCine Ptuj enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti odloča:
—	o politiki socialnega varstva;
—	o razvojnem programu socialnega varstva;
—	o drugih vprašanjih socialnega varstva, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z zakoni, odloki oziroma drugimi splošnimi akti družbenopolitične skupnosti.
IV.	MEDSEBOJNA RAZMERJA ZBOROV IN NJIHOVO SODELOVANJE
1. Medsebojno sodelovanje zborov
\
73.	člen
Zbori skupščine sodelujejo med seboj.
Zaradi usklajevanja dela zborov obvešCajo predsedniki zborov vnaprej predsednika skupščine in generalnega sekretarja skupščine o sklicu seje zbora in o dnevnem redu, ki ga predlagajo za sejo.
Predsedniki zborov se sporazumevajo o načinu in rokih za obravnavo posameznih zadev, o katerih zbori odločajo enakopravno, kot tudi o opravljanju drugih zadev, ki imajo pomen za zbore.
74.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma drug akt obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju.
Zbori lahko sklenejo, da bodo skupaj poslušali obrazložitve, poročila ali skupaj obravnavali druga vprašanja, ki so skupnega pomena.
75.	člen
Zbore skličejo na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali po sklepu zborov njihovi predsedniki.
Skupno zasedanje vodi eden izmed predsednikov zborov.
76.	člen
Potek skupnega zasedanja.
Če zbori zasedajo skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
V zapisnik vsakega zbora, ki sodeluje pri skupnem zasedanju, se zapiše
zborom poročilo s predlogom za njegovo rešitev. V primeru, če se sestavi skupna komisija za proučitev spornega vprašanja, sodelujejo predstavniki zainteresiranega zbora v tej komisiji kot člani.
Pristojni zbor oziroma pristojni zbori odločijo, potem ko je bil izveden postopek v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, o predlogu zainteresiranega zbora za spremembe in dopolnitve predloga akta.
3.	Reševanje vprašanj, ki se nanašajo na pristojni zbor
84.	člen
Če nastane vprašanje o pristojnosti zborov v posamezni zadevi, odloči o tem predsedstvo skupščine.
4.	Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine
85.	člen
Določbe tega poglavja o medsebojnem razmerju zborov in njihovem sodelovanju, o obravnavanju zadev z delovnega področja drugega zbora in reševanju vprašanj, ki se nanašajo na pristojnost zborov, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
V.	SEJE ZBOROV
1.	Prve seje zborov
86.	člen
Zbori se konstituirajo v skladu s poslovniki zborov.
Zbori volijo na ločenih sejah ali na skupnem zasedanju predsednika skupščine, podpredsednika skupščine, imenujejo generalnega sekretarja skupščine, izvolijo izvršni svet skupščine in delovna telesa skupščine.
2.	Sklicanje seje
87.	člen
Sejo zbora skliče predsednik zbora na lastno pobudo, na pobudo delegacij, delegatov v zboru, ali na podlagi sklepa zbora.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine, izvršni svet ali najmanj ena četrtina delegatov v zboru.
Če predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče skupina desetih delegatov v zboru ali predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo skupščini gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja.
77.	člen
Določbe tega poslovnika o poslovnem redu na sejah zborov se smiselno uporabljajo tudi za skupno zasedanje zborov.
2. Obravnavanje zadev z delovnega področja drugega zbora.
78.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje pred-joge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
79.	člen
Med postopkom za izdajo akta lahko pristojni zbor zahteva, naj drugi zbor obravnava ta akt in mu da mnenje.
Zbor, ki je bil vprašan za mnenje, obravnava predloženi akt in pošlje svoje mnenje pristojnemu zboru.
80.	člen
Zbor na seji najprej odloči, ali se da na dnevni red seje zbora predloženi akt, za katerega sprejem ni pristojen.
Zbor lahko po obravnavi predloženega akta, za katerega sprejem ni pristojen, pošlje pristojnim zborom svoja stališča in predloge.
Pristojen zbor oziroma pristojni zbori lahko odločajo o aktu šele, ko so zainteresirani zbori, ki niso pristojni za sprejem akta, o njem razpravljali.
81.	člen
Zbor, ki je dal pristojnemu zboru stališče ali predloge k predloženemu uktu z njegovega delovnega področja, lahko določi svojega predstavnika, ki bo na seji pristojnega zbora obrazložil stališče in predloge zbora.
v	82. člen
Stališče in predloge za spremembe in dopolnitve predloga akta, ki jih je ual zainteresirani zbor, obravnava pristojni zbor in o njih z glasovanjem zavorna stališče.
3.	Dnevni red seje
88.	člen
Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda sej zborov, lahko predlagajo delegacije, delegati v zboru, občinski izvršni svet, predstojniki občinskih upravnih organov, delovna telesa skupščine, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, družbeno-politične organizacije v občini in drugi predlagatelji, določeni s tem poslovnikom.
Dnevni redi sej zborov obsegajo praviloma zadeve sorodnih področij iz pristojnosti zbora.
Dnevni red za sejo zbora predlaga predsednik pristojnega zbora.
89.	člen
Gradivo o vprašanjih, ki so v predlogu dnevnega reda seje zbora, mora biti poslano najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo zbora, vsem prejemnikom iz 17. člena tega poslovnika.
Seja zbora se skliče najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo zbora.
Sklic seje s predlogom dnevnega reda se da v 'razpravo tako, da se hkrati objavi v sredstvih javnega obveščanja — Tednik — Radio Ptuj, v katerih se kot priloga objavi tudi gradivo za sejo.
Predsednik zbora lahko izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku, kot je določen v drugem odstavku tega člena; razlogi za sklic morajo biti obrazloženi.
Na sejo zbora ali k obravnavi posamezne zadeve se lahko povabijo tudi predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti družbenopolitičnih organizacij in društev, katerim se pošlje vabilo za sejo z ustreznim gradivom.
90.	člen
V nujnih primerih lahko predsednik zbora, komisija skupščine, delovno telo zbora, pet delegatov v zboru in izvršni svet na seji zbora predlagajo, da se da določeno vprašanje na dnevni red seje, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga.
Zbor odloča na seji najprej o nujnosti predloga.
83. člen
Ce pristojni zbor oziroma pristojni zbori ne sprejmejo stališča in predlo-8°v zainteresiranega zbora za spremembe in dopolnitve predloga odloka ali drugega akta, sklenejo v soglasju z zborom, ki je dal predloge za spremembe d« dopolnitve, da bodo imeli skupno zasedanje z zainteresiranim zborom ali da se sestavi skupna komisija z nalogo, da prouči sporno vprašanje in da
v	91. člen
Dnevni red seje določi zbor na začetku seje, pri čemer upošteva nujnost odločanja o zadevi, čas, ki je bil na voljo za oblikovanje stališč in sporazumevanje in ali je zadeva dovolj proučena za razpravo in odločitev v zboru.
4.	Predsedovanje in udeležba na seji
92.	člen
Seji zbora predseduje predsednik zbora.
Če je predsednik zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo zbora podpredsednik zbora.
Če je tudi podpredsednik zbora zadržan ali odsoten, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zboru, da bo vodil sejo. V Jem primeru začne sejo delegat, ki je v zboru najstarejSi po letih, in jo vodi do izvolitve delegata, ki bo predsedoval seji.
93.	člen
Vsi delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri delu na seji zbora.
O udeležbi delegatov na seji zbora se vodi evidenca. Predsednik zbora ugotovi, če je zbor sklepčen.
101.	člen
Predsednik zbora obvesti delegacijo oziroma konferenco delegacij oziroma občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva o delegatu, zoper katerega je bil izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil ukrep izrečen.
102.	člen
Če predsednik zbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji zbora, odredi prekinitev seje.
103.	člen
Predsednik zbora odredi, da se odstrani iz dvorane, v kateri je seja, vsak poslušalec in drug udeleženec, ki krši red na seji zbora.
Če je red zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
94.	člen
Na seji zbora ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsednika zbora.
Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca obravnave. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik.
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru.
95.	člen
Predsednik daje delegatom v zboru besedo po vrsti, kakor so se prijavili.
Delegatu v zboru, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut. Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči zbor o vprašanju brez obravnave.
Če zahteva delegat v zboru besedo, da bi popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzročil popravek. Delegat v zboru se mora v svojem govoru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
6. Potek seje
104.	člen
Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji.
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pregledata pooblastila delegatov na seji zbora; komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora pa obravnava poročilo občinske volilne komisije in da zboru ustrezen predlog.
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja sestavi poročilo za zbor.
O spornem pooblastilu odloča zbor posebej.
Predsednik obvesti zbor o tem, kateri delegati se ne morejo udeležiti seje in kdo vse je povabljen na sejo zbora.
105.	člen
Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu.
Med sejo lahko zbor spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev, ki so na dnevnem redu.
96.	člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni.
Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede delegat lahko ugovarja.
O ugovoru odloči zbor brez obravnave.
106.	člen
Kdor predlaga obravnavo določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku obravnave podrobno oziroma dopolnilno obrazložitev.
Zatem dobijo besedo delegati v zboru in drugi udeleženci na seji zbora, ki so se prijavili k besedi.
Ko predsednik zbora ugotovi, da ni več govornikov, zaključi obravnavo.
97.	člen
Razprave delegatov v zboru in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Zbor lahko na predlog predsednika ali na zahtevo delegata v zboru, katerega zahtevo podprejo štirje delegati, odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa določi tudi čas trajanja govora.
5.	Vzdrževanje reda
98.	člen
Za red na seji skrbi predsednik zbora.
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi:
,r- opomin,
—	odvzem besede in
—	odstranitev s seje.
99.	člen
Opomin se izreče delegatu v zboru, ki govori, čeprav mu predsednik zbora ni dal besede, ki seže govorniku v besedo ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Opomin in odvzem besede izreče predsednik zbora.
100.	člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino ali delegate v zboru ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Delegat v zbore sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red.
Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru na seji na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru, katerega predlog podprejo štirje delegati.
Delegat v zboru, za katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut.
Odstranitev s seje izreče zbor brez obravnave. Delegat v zboru, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji.
107.	člen
Predsednik zbora lahko med sejo prekine dela zbora in določi, kdaj se bo nadaljevalo.
Predsednik prekine delo zbora, če seja ni sklepčna, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja in če je treba dobiti mnenja ter v drugih primerih, če to predlagajo delegati v zboru.
Ce je delo seje prekinjeno, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsednik sejo zaključi.
108.	člen
Če zadeva, ki se obravnava, ne zahteva izdaje akta ali če zbor o zadevi ne želi odločiti, zaključi obravnavo in preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Če zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni zaključil obravnave ali če ne Želi odločati na isti seji, se obravnava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih Isej.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zbora zaključi sejo. Delegati pa morajo počakati na zaključek seje ostalih dveh zborov skupščine zaradi eventuelnega usklajevalnega postopka.
7. Odločanje
109.	člen
Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora ugotovi sklepčnost seje zbora s poimenskim klicanjem delegatov, če smatra, da na seji ni več navzoča večina vseh delegatov v zboru ali če predlaga delegat v zboru, naj se ponovno ugotovi sklepčnost zbora.
Ko je poimensko klicanje končano, se zaradi preverjanja ponovno kličejo delegati, za katere je označeno, da niso navzoči.
Poimensko klicanje na seji zbora opravlja sekretar zbora.
110.	člen
Delegat v zboru ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem.
Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet minut.
111.	člen
Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora.
Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom dolofeno tajno glasovanje.
Delegati v zboru glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu ali pa se vzdržijo glasovanja.
Glasuje se hkrati, in sicer z dviganjem rok ali posamičnim izjavljanjem.
112.	člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora pokliče delegate v zboru, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato, kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja.
Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako določi predsednik zbora, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja, ali če to zahteva delegat v zboru, katerega zahtevo podprejo najmanj 5e štirje delegati.
Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani delegat v zboru izjavi ,,za” ali,,proti” ali pa se ,,vzdrži” glasovanja.
Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati v zboru, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali.
Klicanje delegatov v zboru opravlja sekretar zbora.
113.	člen
Zbor veljavno sprejme odlok, splošni akt in drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s statutom občine ne zahteva višja stopnja soglasja. Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem so glasovali, sprejet ali zavrnjen.
8.	Zapisnik
114.	člen
O delu na seji zbora se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani, in o sklepih, ki so bili rta seji sprejeti.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih zadevah.
Delegat v zboru, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, da naj se bistveni deli njegove izjave vpišejo v zapisnik.
Za zapisnik skrbi sekretar zbora.
115.	člen
Na dnevnem redu vsake seje mora biti kot prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje. Vsak delegat v zboru ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči zbor na seji brez obravnave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Predsednik zbora ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu niso bile (fané pripombe oziroma zapisnik, v katerem so bile po sprejetih pripombah vpisane spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in sekretar zbora.
Za hrambo izvirnih zapisnikov s sej zbora skrbi sekretar zbora.
O delu na seji zbora se vodijo tudi dobesedni zapisniki. Dobesedni zapisniki se priložijo k izvirnim zapisnikom.
9.	Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine
116.	člen
Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na sklicanje seje in odločanje, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
VI.	SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV
117.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	začnejo postopek za spremembo statuta občine in razglasijo spremembo statuta občine;
—	izvolijo skupino delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije;
—	volijo in odpokličejo s tajnim glasovanjem z liste kandidatov delegate za Zvezni zbor Skupščine SFRJ;
—	volijo in odpokličejo s tajnim glasovanjem člane Predsedstva SR Slovenije.
Zbori obravnavajo na skupni seji tudi predlog skupne komisije za uskladitev spornih vprašanj, če se skupna komisija ne sporazume o spremembi statuta.
118.	člen	\
• Skupno sejo skliče predsednik skupščine in ji predseduje.
Predsednika, ki je zadržan ali odsoten, nadomestuje podpredsednik.
119.	člen
Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vseh delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora.
Kadar pa zbori odločajo o spremembi statuta občine, je sprememba statuta sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora.
Predsednik skupščine ugotovi sklepčnost skupne seje s poimenskim klicanjem delegatov vsakega zbora.
Poimensko klicanje na skupni seji opravlja generalni sekretar skupščine.
120.	člen x
Določbe tega poslovnika o sejah zborov in o poslovnem redu na sejah se smiselno uporabljajo tudi za skupno sejo, kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno.
VII.	PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE,' PREDSEDNIK ZBOROV, GENERALNI SEKRETAR SKUPŠČINE IN SEKRETARJI ZBOROV
121.	člen
Skupščina ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine.
Predsednik skupščine sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine, daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela.
Predsednik skrbi za izvajanje tega poslovnika, dodeljuje predsednikom pristojnih zborov v obravnavo odloke in druge splošne akte, skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini, izpolnjuje druge pravice in dolžnosti, ki jih določajo statut, ta poslovnik in posebni predpisi.
Predsednik podpisuje odloke in druge akte, določene s tem poslovnikom.
122.	člen
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
123.	člen
Skupščina ima podpredsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine.
Podpredsednik pomaga predsedniku pri delu in opravlja po dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Če je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
124.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine se volita za štiri leta.
Predsedniku in podpredsedniku skupščine preneha funkcija, če jima pred potekom časa, za katerega sta bila izvoljena, preneha mandat.
125.	člen
Predsednik skupščine skupno s podpredsednikom skupščine in s predsedniki zborov sestavlja predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje predsednik izvršnega sveta skupščine.
126.	člen
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje tudi generalni sekretar skupščine.
Pri delu predsedstva lahko sodelujejo tudi funkcionarji v skupščini in zborih, ki jih določi predsedstvo skupščine.
Na sejo predsedstva skupščine se lahko povabijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini.
127.	člen
Predsedstvo skupščine:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti;
—	skrbi za sodelovanje skupščine s Skupščino SR Slovenije, svetom Skupnosti podravskih občin ter skupščinami drugih občin;
—	skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	skrbi za izvajanje tega poslovnika;
—	skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnavajo v zborih in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov;
—	razlaga določbe tega poslovnika in zborov glede pristojnosti zborov in teles skupščine;
—	sprejema stališča o drugih, s poslovnikom skupščine določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov;
—	odloča o natisku odlokov in drugih aktov skupščine;
—	usklajuje delo zborov skupščine in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno, ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore;
—	predlaga zborom, katerim od predlogov in zadev, ki jih je treba hitro rešiti, naj dajo prednost;
—	spremlja delo delovnih teles skupščine in zborov in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh teles;
—	določa sredstva, ki naj bodo v predlogu občinskega proračuna zagotovljena za delo skupščine in sekretariata skupščine;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
128.	člen
Predsedstvo skupščine predlaga zborom akt o organizaciji sekretariata skupščine, odloča o spornih vprašanjih med delovno skupnostjo sekretariata skupščine in generalnim sekretarjem skupščine v primerih, določenih z aktom ter obravnava druge zadeve, določene s predpisi in tem poslovnikom, ki se nanašajo na delovno skupnost sekretariata skupščine.
129.	člen
Predsedstvo skupščine ima pravico predlagati telesom skupščine, da obravnavajo posamezne zadeve z njihovega delovnega področja; člani predsedstva pa lahko sodelujejo pri razpravljanju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu sej teh teles.
Ce posamezen predlog akta, poročilo, dokumentacija, povzetek akta ali drugo gradivo, ki je predloženo skupščini, ni pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, lahko predsedstvo skupščine tako gradivo zadrži in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni. Na ponovno zahtevo pooblaščenega predlagatelja predsedstvo skupščine dodeli gradivo v obravnavo zborom.
130.	člen
Predsedstvo skupščine dela na sejah.
Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine.
Generalni sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva skupščine, skrbi za zapisnike teh sej in za izvajanje sklepov predsedstva skupščine.
131.	člen
Predsedstvo skupščine opravlja naloge in zadeve s svojega delovnega področja na podlagi dogovarjanja z zavzemanjem stališč in s sprejemanjem sklepov o določenih zadevah.
132.	člen
Generalni sekretar skupščine organizira, vodi in usklajuje delo sekretariata skupščine pri opravljanju nalog in zadev za potrebe delegatov, zborov, delovnih teles skupščine in predsedstva skupščine ter skrbi za usklajeno delovanje sekretariata.
Pri izvajanju svojih nalog sodeluje generalni sekretar skupščine s sekretarji zborov.
Generalni sekretar skupščine skrbi za objavljanje odlokov in drugih aktov skupščine in njenih teles in opravlja druge zadeve, določene z odlokom in s tem poslovnikom.
Generalni sekretar skupščine pripravi predlog predračuna sredstev za delo sekretariata skupščine.
Za svoje delo je generalni sekretar skupščine odgovoren skupščini.
133.	člen
Sekretarji zborov sodelujejo pri pripravi sej zborov, pomagajo predsednikom pri vodenju sej, zagotavljajo in dajejo strokovna mnenja o zadevah z delovnega področja zborov, skrbijo za zapisnike sej zborov in opravljajo druge naloge za zbore, ki jim jih naložijo zbori ali predsedniki zborov.
Za svoje delo pri zborih odgovarjajo sejcretarji zborom in predsednikom zborov.
VIII.	DELOVNA TELESA SKUPŠČINE IN ZBOROV 1. Splošne določbe
134.	člen
Skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga delovna telesa.
Komisije skupščine se ustanovijo za proučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore skupščine. Ustanovijo se s tem poslovnikom, lahko pa se ustanovijo tudi s posebnim sklepom skupščine.
Odbori zborov se lahko ustanovijo za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj, ali za proučevanje posameznih zadev.
Odbor zbora se ustanovi s sklepom zbora; lahko pa se ustanovi tudi s poslovnikom zbora za proučevanje vprašanj, ki so trajnejšega pomena za delo zbora.
Dva ali vsi trije zbori lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa.
Skupna delovna telesa lahko ustanovijo tudi zbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine za zadeve, v katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Sklep o ustanovitvi delovnih teles določa njihove naloge, pooblastila in njihovo sestavo.
Delovna telesa morajo biti sestavljena tako, da bodo lahko opravila naloge, za katere so bila ustanovljena.
Ko odbor, ki se ustanovi s sklepom zbora, opravi nalogo, za katero je bil ustanovljen, preneha delati.
135.	člen
Delovna telesa, ki spremljajo stanje na posameznih področjih, v okviru svoje pristojnosti sodelujejo z izvršnim svetom in njegovimi telesi ter občinskimi upravnimi organi in organizacijami pri obravnavanju zadev in pripravljanju rešitev v zvezi s pobudami in predlogi delegacij še pred oblikovanjem takih zadev in rešitev na sejah izvršnega sveta in njegovih teles oziroma v občinskih upravnih organih in organizacijah oziroma še pred njihovo predložitvijo skupščini. V ta namen je treba zagotoviti medsebojno izmenjavo mnenj in druge oblike medsebojnega obveščanja.
136.	člen
Delovno telo ima predsednika, podpredsednika in določeno število članov.
Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo takega telesa.
Predsednik daje pobudo za obravnavanje zadev, za katere je pristojno delovno telo; skrbi za obveščanje članov delovnega telesa o zadevah, za katere je pristojno delovno telo; sodeluje s predsedniki zborov in predsedniki drugih delovnih teles, s funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe in organizacije ter s predstavniki drugih ustreznih organov in organizacij pri pripravljanju vprašanj, ki jih bo delovno telo obravnavalo; pripravlja in sklicuje seje, predlaga dnevni red sej in jim predseduje; opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik, poslovnik zbora ali sklep o ustanovitvi delovnega telesa.
137.	člen
Delovno telo dela na sejah.
Seje sklicuje predsednik na pobudo delegacij, na lastno pobudo, na pobudo članov delovnega telesa oziroma delegatov v zboru. Predsednik pa je dolžan sklicati sejo, če to zahteva predsednik skupščine, predsedstvo skupščine, predsednik zbora, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa ali če to predlagajo zbor oziroma delegati v zboru.	....
V zahtevi oziroma predlogu za sklic seje se navedejo zadeve, ki jih je treba dati na dnevni red seje delovnega telesa.
Ce predsednik delovnega telesa ne skliče seje, ki jo je dolžan sklicati, jo skliče predsednik skupščine oziroma predsednik zbora.
Delovno telo lahko dela, če je na seji navzoča večina njegovih članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov.
138.	člen
Delovno telo obravnava zadeve, za katere je pristojno na lastno pobudo, mora pa obravnavati vsako zadevo, za katero je pristojno, če to zahtevajo predsednik skupščine, predsedstvo skupščine, predsednik zbora, če to predlaga zbor oziroma delegati v zboru ali če to predlaga tretjina članov delovnega telesa.
139.	člen
Delovno telo lahko zahteva od izvršnega sveta ali občinskega upravnega organa oziroma organizacije, da njegovi predstavniki obrazložijo stališča, kadar je na dnevnem redu njegove seje predlog izvršnega sveta oziroma kadar razpravljajo o zadevah z delovnega področja občinskega upravnega organa oziroma organizacije.
Predsednik izvršnega sveta ima na seji delovnega telesa pravico razpravljati in se opredeljevati v okviru svojih pooblastil. To pravico ima tudi, če izvršni svet ni predlagal akta.
Predstavnik občinskega upravnega organa oziroma organizacije ima na seji delovnega telesa pravico razpravljati o zadevi z delovnega področja tega organa oziroma organizacije.
Pravico do udeležbe in razpravljanja na seji delovnega telesa imajo tudi drugi predstavniki predlagatelja predloga, ki ga delovno telo obravnava na seji.
140.	člen
Delovno telo lahko zahteva od izvršnega sveta obvestila o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje delovnega telesa, če se nanašajo na delovno področje izvršnega sveta.
Delovno telo ima pravico zahtevati od občinskih upravnih organov oziroma organizacij obvestila in pojasnila ter druge podatke, ki jih potrebuje za
Delovno telo ima pravico zahtevati taka obvestila in podatke tudi od samoupravnih organizacij in skupnosti, ki na podlagi zakona izvršujejo javna pooblastila o zadevah, pomembnih za občino, če se nanašajo na njihovo delavnost ori izvrševanju javnih pooblastil.
141.	člen
Delovno telo lahko povabi na svoje seje člane delegacij, delegate skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, predstavnike družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela in drugi samoupravnih organzacij in skupnosti, društev ter tudi znanstvene, strokov ne in javne delavce, da bi dali svoje mnenje o zadevah, ki se obravnavajo na seji.
2.	Komisije skupščine
142.	člen
Predsednik, podpredsednik in člani komisije se volijo iz vrst delegatov iz zborov, tako da je v vsaki komisiji enako število delegatov iz vsakega zbora.
V sklepu o ustanovitvi komisije se lahko izjemoma določi, da je v komisiji število delegatov iz posameznih zborov različno, pri čemer pa mora biti najmanj en delegat iz vsakega zbora.
Člani posameznih komisij se lahko na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve imenujejo tudi izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev, vendar število teh ne more biti večje od števila delegatov iz zborov.
Če to določa ta poslovnik, so člani komisije tudi tisti, kijih delegira občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva.
143.	člen
Predsednika, podpredsednika in člane vseh komisij ali posamezne komisije volijo zbori enakopravno.
Predsednik, podpredsednik in člani komisije se volijo za štiri leta, razen če ni v sklepu o ustanovitvi komisije določeno, da se volijo za krajši čas.
144.	člen
Predsednik, podpredsednik in vsi ali posamezni člani komisije so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
Vsak zbor lahko razreši še pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, člana komisije, ki je bil izvoljen izmed delegatov v zboru; vsi trije zbori enakopravno pa tudi posameznega člana komisije, ki je bil imenovan v komisijo izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
Vsak zbor lahko izvoli namesto člana komisije, ki je bil izvoljen izmed delegatov v tem zboru in mu je prenehala funkcija, novega člana; vsi trije zbori enakopravno pa lahko imenujejo namesto člana komisije, ki je bil imenovan v komisijo, izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev in mu je prenehala funkcija, novega člana.
O novih članih komisije, ki jih izvoli zbor, obvesti predsednik zbora predsednika skupščine in predsednika ustrezne komisije.
145.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj s svojega področja lahko ustanovi komisija delovne skupine ali druga delovna telesa.
Člani delovnih skupin in drugih delovnih teles, ki jih ustanovijo komisije skupščine, se imenujejo izmed članov teh komisij in delegatov ter znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
146.	člen
Za zbiranje podatkov v zvezi z zadevami, ki jih obravnava, lahko opravlja komisija ankete in poizvedbe ter v ta namen zahteva od državnih organov in organizacij potrebne podatke, spise in druge listine ter stališča in mnenja.
Komisije ne morejo imeti preiskovalnih ali drugih sodnih funkcij.
147.	člen
Komisija sodeluje z drugimi komisijami skupščine ter z delovnimi telesi zborov v zadevah skupnega pomena in ima lahko s temi telesi skupne seje.
148.	člen
Skupščina ima naslednje komisije:
— Komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve;
— Statutarno pravno komisijo;
— Komisijo za vprašanja borcev NOV;
— Komisijo za odlikovanja in priznanja;
— Komisijo za vloge in pritožbe;
— Komisijo za družbeno nadzorstvo.
a)	Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve
149.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja iz pristojnosti skupščine, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami.
Pri izpolnjevanju svojih nalog pripravlja komisija v sodelovanju z organi in organizacijami, zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj, predloge in mnenja in jih daje pristojnim zborom»
150.	člen
V	mejah nalog s področja temeljnih vprašanj in kadrovske politike skrbi komisija, da se izvajajo ustavna načela in družbene norme, ki se nanašajo na kadrovsko politiko, predlaga ukrepe za njihov napredek ter spodbuja dejavnost organov in organizacij v zvezi z reševanjem vprašanj o stanju kadrov in o potrebah po njih.
151.	člen
V	mejah svojih nalog s področja volitev, imenovanj in razrešitev, ki so v pristojnosti skupščine, komisija zlasti:
—	opravlja razpisni oziroma kandidacijski postopek, če tako določa zakon, odlok ali drugi akt skupščine;
—	pripravlja in daje zborom predloge za izvolitev oziroma imenovanje], in razrešitev funkcionarjev skupščine, kolikor ni s tem poslovnikom in poslovniki zborov drugače določeno, in predloge za sestavo
delovnih teles skupščine; lahko pa pripravi predloge in predlaga sestavo delovnih teles zborov;
—	daje pristojnim zborom mnenja k predlogom za izvolitev in razrešitev podpredsednika in članov izvršnega sveta ter mnenja k predlogom za imenovanje in razrešitev predstojnikov občinskih upravnih organov;
—	daje zborom predloge za izvolitev, imenovanje in razrešitev predsednika in sodnikov občinskega (temeljnega) sodišča, predsednika in sodnikov splošnega sodišča združenega dela, sodnikov za prekrške ter sodnikov porotnikov; predloge za izvolitev, imenovanje in razrešitev drugih občinskih funkcionarjev in članov organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, če tako določa zakon, statut občine ali drug akt skupščine.
—	daje zborom predloge za imenovanje drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon;
—	sodeluje s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva;
—	obravnava in pripravi predloge ustreznih aktov za zbore za izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarjev, glede katerih ni sama predlagatelj;
—	sodeluje pri sprejemanju družbenega dogovora in odloka o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem;
—	izdaja odločbe voljenim ali imenovanim funkcionarjem o višini mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov;
—	opravlja druge zadeve, ki jih določajo splošni akti in ta poslovnik.
152.	člen
V okviru svoje pristojnosti obravnava komisija predloge, ki jih dobi skupščina za izvolitev oziroma imenovanje funkcionarjev iz njene pristojnosti, s stališča, ali so izpolnjeni pogoji za posamezno funkcijo in ali je bil upoštevan postopek, po katerem se pripravijo predlogi za njihovo izvolitev, imenovanje oziroma razrešitev, in daje pristojnim zborom mnenje o takih predlogih.
153.	člen
Komisija ima 13 članov. Po trije člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine, štiri člane pa delegira občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva.
b)	Statutarno pravna komisija
154.	člen
Statutarno pravna komisija obravnava zaradi skladnosti z ustavo, zakoni in statutom in zaradi pravne obdelave:
—	odloke in druge akte, ki jih sprejema skupščina in njeni zbori in daje pristojnim zborom o tem poročila s svojimi mnenji in predlogi;
—	amandmaje k predlogu odloka ali drugega splošnega akta skupščine;
—	splošne akte samoupravnih organizacij, ki jih potrjuje ali h katerim daje svoje soglasje skupščina in daje mnenje, pripombe in predloge pristojnim zborom;
—	zahtevo za izdajo odloka, ki je ne vložijo organi in organizacije iz 225. člena tega poslovnika in daje o tem pristojnim zborom svoje mnenje;
—	poročila delovnih teles skupščine zborov;
—	o predlogu, ali naj bo odlok izdan po hitrem postopku in da o tem svoje mnenje;
—	o ukrepih, ki jih naj skupščina sprejme v zvezi z izvrševanjem pravice nadzorstva nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela;
—	predlog oziroma zahtevo za obvezno razlago odloka;
—	izvršuje redakcijsko obdelavo aktov skupščine.
Statutarno pravna komisija:
—	opozarja na potrebo po izdaji ali spremembi odlokov in drugih splošnih aktov;
—	daje mnenje in predloge pristojnim zborom skupščine o besedilu družbenega dogovora, kadar skupščina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora in pri prevzemanju obveznosti;
—	daje predsedstvu skupščine na njegovo zahtevo mnenja v zvezi s pristojnostmi zborov skupščine in menja v zvezi z razlago poslovnika skupščine;
—	sodeluje pri pripravljanju programov zakonodajne dejavnosti skupščine;
—	določa prečiščena besedila odlokov in drugih aktov skupščine, če je z odlokom ali drugim aktom za to pooblaščena;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
155.	člen
Komisija ima 9 članov. Po dva člana se izvolita izmed delegatov vsakem zboru skupščine, trije člani komisije pa se imenujejo izmed strokovnih in javnih delavcev s področja pravnih znanosti.
V komisiji sodelujeta kot člana tudi po dva delegata ustrezne skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje občine, kadar ta odloča enakopravno s pristojnimi zbori skupščine.
c)	Komisija za vprašanja borcev NOV
156.	člen
Komisija za vprašanja borcev NOV:
—	spremlja in proučuje problematiko borcev NOV, vojaških invalidov, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih do-brovoljcev, žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala;
—	predlaga ukrepe za izpopolnitev sistema družbene skrbi za te osebe;
—	spremlja, proučuje in obravnava položaj in probleme borcev NOV, vojaških invalidov, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev, žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala in daje predloge za njihovo reševanje;
—	obravnava predloge odlokov in drugih aktov s tega področja;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
157.	člen
Komisija ima 9 članov. Po trije člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine.
č) Komisija za odlikovanja in priznanja
nimi sredstvi in jim predlaga ukrepe za izvrševanje funkcije družbenega nadzorstva;
—	predlaga zborom obravnavanje posameznih vprašanj in sprejem ukrepov za preprečevanje pojavov v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki imajo lahko škodljive posledice za splošne družbene interese;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
166.	člen
Delovna telesa, ki spremljajo izvajanje politike in izvrševanje aktov skupščine glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, opozarjajo komisijo na pojave, ki bi jih bilo treba obravnavati pri opravljanju nadzorstva.
Komisija opravlja zadeve iz svoje pristojnosti tudi na podlagi opozoril občanov in samoupravnih organizacij, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
167.	člen
Komisija ima 9 članov. Po trije člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine.
158.	člen
Komisija za odlikovanja zbira predloge o zaslužnih občanih in organizacijah ter daje predloge za podelitev odlikovanj in priznanj.
159.	člen
Komisija ima 9 članov. Komisijo sestavljajo delegati skupščine in predstavniki organizacij, ki jih določi skupščina.
d)	Komisija za vloge in pritožbe
160.	člen
Komisija za vloge in pritožbe:
—	obravnava vloge, predloge in zahteve, v katerih občani in organizacije predlagajo izdajo ali spremembo odloka ali drugega splošnega akta za ureditev vprašanj splošnega pomena, kolikor ni drugače določeno glede predlogov in zahtev, ki jih dajo nekateri organi in organizacije; po lastni presoji pošilja predloge in zahteve pristojnim telesom skupščine;
—	obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih, ukrepa pri pristojnih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih in obvešča o tem vlagatelje oziroma pritožnike;
—	proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani in organizacije skupščini in njenim telesom in ugotavlja vzroke zanje;
—	obvešča pristojna telesa skupščine o pojavih, ki nastajajo pri uporabi odlokov in jim predlaga ustrezne ukrepe;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
161.	člen
Komisija daje pristojnemu zboru oziroma zborom poročila o svojih ugotovitvah s predlogi, kaj bi bilo treba ukreniti.
Če ugotovi komisija pri obravnavanju vloge, da je bilo delo državnega organa ali delo organizacije nezakonito ali očitno nepravilno, obvesti o ugotovitvah pristojni zbor oziroma zbore ter izvršni svet.
162.	člen
Komisija ima 9 članov. Po trije člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine.
163.	člen
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja posebna strokovna služba, ki je v sestavi sekretariata skupščine; vodja službe je sekretar komisije.
164.	člen
Služba za vloge in pritožbe opravlja tudi strokovne zadeve v zvezi s preizkušanjem vlog, prošenj in pritožb, ki jih skupščini pošiljajo ali odstopajo zvezni ali republiški organi ter družbeno-politične organizacije in druga telesa, pristojna za reševanje vlog, prošenj in pritožb.
e)	Komisija za družbeno nadzorstvo
165.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo:
—	obravnava splošna vprašanja v zvezi z izvajanjem politike, izvrševanjem odlokov in drugih splošnih aktov skupščine glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitve dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	sodeluje s samoupravnimi organi in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, z družbenim pravobranilcem samoupravljanja ter z drugimi organi družbene skupnosti;
—	obvešča zbore o svojih ugotovitvah in predlaga določene ukrepe oziroma sprejem aktov, ki se nanašajo na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbe-
3.	Druga telesa skupščine
168.	člen
Skupščina ima poleg stalnih komisij tudi druga telesa, ki jih ustanovi po posebnih predpisih, s tem poslovnikom ali sklepom kot posebna telesa.
Za ta telesa se primerno uporabljajo splošne določbe tega poslovnika o delovnih telesih skupščine in zborov; njih naziv, naloge, pooblastila in sestavo določa predpis, na podlagi katerega se ustanovijo.
a)	Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito
169.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah, skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče in v okviru svoje redne dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja v mejah svoje pristojnosti na področju ljudske obrambe naloge, ki jih določa zakon.
170.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ima predsednika, podpredsednika in člane, katerih število določi skupščina hkrati z imenovanjem.
Predsednik skupščine je po svojem položaju predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Člani sveta so po svojem položaju: predsednik izvršnega sveta skupščine, sekretar Občinskega komiteja zveze komunistov, predsedniki Občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva, Občinskega odbora zveze združenj borcev NOV, Občinskega sveta zveze sindikatov, Občinske konference zveze socialistične mladine, Občinskega odbora zveze rezervnih vojaških starešin, predstojnik občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo, komandant teritorialne obrambe, poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito in člani, ki jih določi poseben zakon.
b)	Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
171.	člen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skrbi za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu, opravlja pa zlasti tele naloge:
—	proučuje in obravnava cestno problematiko v zvezi s preventivo in vzgojo;
—	pospešuje prometno vzgojo, izobrazbo in etiko udeležencev v cestnem prometu;
—	sodeluje pri delu organov in organizacij, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo in preventivno dejavnostjo v cestnem prometu;
—	razvija in pospešuje varnost cestnega prometa s sredstvi javnega obveščanja;
—	predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo s vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti;
—	razvija in pospešuje organizacijo in aktivnost šolske prometne službe.
172.	člen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima predsednika, podpredsednika in enajst članov, ki jih imenuje skupščina.
Svet sestavljajo delegati skupščine in predstavniki organov in organizacij, katerih dejavnost je pomembna za preventivno in vzgojno delovanje v cestnem prometu.
Člani sveta so lahko tudi strokovnjaki s področja cestnega prometa.
zadevah, s katerimi se je ukvarjal ter o problemih, ki jih je pri tem ugotovil.
Predsedstvo skupščine lahko zahteva, naj izvršni svet poroča skupščini o vseh ali o posameznih vprašanjih iz prejšnjega odstavka tega člena.
IX.	IZVRŠNI SVET, OBČINSKI UPRAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1. Izvršni svet
a) Sodelovanje izvršnega sveta pri delu skupščine
173.	člen
Pri izvrševanju svojih, s statutom občine Ptuj in odlokom določenih funkcij, izvršni svet:
—	predlaga skupščini določanje politike ter izdajo odlokov in drugih splošnih aktov;
—	daje skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih pošljejo skupščini pooblaščeni predlagatelji, in lahko predlaga amandmaje k predlogom teh aktov;
—	predlaga pristojnim zborom obravnavanje stanja, pojavov in problemov v zvezi z izvajanjem politike, ki jo je določila skupščina in izvrševanjem odlokov in drugih predpisov in splošnih aktov skupščine in lahko predlaga pristojnim zborom, da sprejmejo stališče o teh vprašanjih;
—	daje skupščini mnenja in predloge o samoupravnih in drugih aktih samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje oziroma daje k njim svoje soglasje skupščina;
—	lahko zahteva, da pristojni zbor prouči določena vprašanja in mu predlaga, da sprejme o teh vprašanjih stališča;
—	ima pravico in dolžnost sodelovati na sejah skupščinskih teles in preko predstavnikov pojasnjevati svoja stališča o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu teh sej;
—	daje odgovore na vprašanja delegatov in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori, delovna telesa in delegati v zborih;
—	lahko predlaga pristojnemu zboru, da se odloži obravnava predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine, ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora, na kateri bi razložil svoja stališča.
174.	člen
Izvršni svet omogoča delovnim telesom skupščine sodelovanje pri pripravah odlokov in drugih splošnih aktov v izvršnem svetu in v občinskih upravnih organih in organizacijah ter o poteku teh priprav obvešča skupščino in njene zbore.
175.	člen
Izvršni svet seznanja skupščino z aktualnimi problemi izvajanja politike in izvrševanja zakonov in odlokov in z drugimi vprašanji iz svoje pristojnosti.
176.	člen
Izvršni svet sodeluje po svojem predstavniku pri delu delovnih teles, kadar ta obravnavajo predlog za izdajo odloka, osnutek ali predlog odloka ali drug akt skupščine, ki ga je sam predlagal oziroma, ki ga je dal drug predlagatelj. Predstavnik izvršnega sveta pojasni na seji teh teles stališče izvršnega sveta.
177.	člen
Da se zagotovi sodelovanje skupščine in zborov ter drugih teles z izvršnim svetom, obveščajo ta telesa izvršni svet o svojih sejah, njihovem dnevnem redu ter o sprejetih sklepih in mu pošiljajo potrebna gradiva.
181.	člen
Izvršni svet poroča skupščini o svojem delu in o drugih vprašanjih po svojem predstavniku na seji tistega zbora, v katerega področje sodi vprašanje, ati pa s pismenim sporočilom, ki ga pošlje predsedniku skupščine. Predsednik skupščine pošlje to poročilo predsednikom pristojnih zborov.'
182.	člen
Poročilo izvršnega sveta skupščine obravnava na seji zbor, v katerega področje sodijo vprašanja, o katerih izvršni svet poroča.
Ko je obravnava končana, lahko zavzamejo pristojni zbori stališče o delu izvršnega sveta in o drugih vprašanjih, ki so jih obravnavali ter določijo delovnim telesom in izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov ter nove naloge in smernice za nadaljnje delo.
b) Odgovornost izvršnega sveta
183.	člen
Vsak zbor lahko s svojega delovnega področja obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, zlasti na izvajanje politike, zakonov, odlokov in drugih aktov skupščine, kot tudi na usmeritev in uskladitev dela občinskih upravnih organov in organizacij, za kar je izvršni svet odgovoren.
Razprava o teh vprašanjih se lahko začne ob obravnavanju predlogov skupščinskih aktov, poročil o delu izvršnega sveta, predlagane interpelacije in tudi ob obravnavanju drugih zadev o kateri razpravlja zbor.
184.	člen
Po obravnavi lahko zbor sprejme stališča o delu izvršnega sveta in o njegovi odgovornosti; sprejme sklepe, s katerimi se določajo obveznosti izvršnega sveta in mu da smernice v zvezi ž izvajanjem politike in z izvrševanjem zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine; postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu; določi s sklepi obveznosti izvršnega sveta za sprejem določenih ukrepov, za predložitev poročil ali predlogov aktov ali za pošiljanje informativnih in drugih gradiv oziroma razveljavi in odpravi predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti prepisi in splošni akti v nasprotju z zakonom ali statutom občine Ptuj.
185.	člen
Vsak zbor skupščine lahko postavi na predlog najmanj petih delegatov v zboru vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Predlog zaupnice mora biti obrazložen.
Zbor najprej odloči o tem, ali se uvede postopek o vprašanju zaupnice.
Če je v zboru sprejeta odločitev, da se začne postopek o vprašanju zaupnice, obvesti predsednik zbora o tem predsednika drugih dveh zborov.
Predsednik zbora, v katerem je bila dana pobuda za vprašanje zaupnice, navede v obvestilu iz prejšnjega odstavka tega člena razloge, zaradi katerih je bilo predlagano vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
186.	člen
O vprašanju zaupnice, ki jo postavi zbor skupščine, odločajo zbori na skupnem zasedanju.
Po razpravi na skupnem zasedanju glasujejo zbori o vprašanju zaupnice.
Če je na skupnem zasedanju izglasovana nezaupnica izvršnemu svetu, je izvršni svet dolžan odstopiti.
178.	člen
Splošno pravico predstavljati izvršni svet v skupščini in njenih telesih ima predsednik izvršnega sveta.
Za svoje predstavnike na sejah zborov lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe in organizacije ter njihove namestnike.
Za predstavnike na sejah delovnih teles lahko določi izvršni svet tudi druge funkcionarje in strokovne delavce v izvršnem svetu ali v občinskih upravnih organih in organizacijah.
187.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošen akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vprašanje zaupnice postavi v imenu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta.
O vprašanju zaupnice, ki jo postavi izvršni svet, odločajo zbori na skupnem zasedanju.
179.	člen
Izvršni svet sporoči hkrati z vsakim predlogom za izdajo odloka ali drugega akta skupščine ali z osnutkom ali predlogom takega akta, ki ga predloži skupščini, katere svoje predstavnike in pooblaščence je določil za posamezne pristojne zbore in delovna telesa.
180.	člen
Izvršni svet poroča skupščini na lastno pobudo ali na zahtevo zbora o svojem delu, o izvajanju politike skupščine, bodisi v celoti ali o posameznih vprašanjih; o stanju, razvoju in družbenih odnosih na vseh področjih družbenega življenja; o izvrševanju zakonov kakor tudi o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina; o drugih
188.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali njegov član. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
O odstopu predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obvesti predsednik izvršnega sveta predsednika skupščine, ki o tem obvesti predsednike zborov. Predsedniki zborov dajo odstop predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta na dnevni red sej zborov.
Odstop predsednika, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obravnavajo vsi zbori.
Izvršni svet, predsednik izvršnega sveta oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
189.	člen
Če odstopi predsednik ali večina članov izvršnega sveta, razrešijo zbori dolžnosti vse člane izvršnega sveta.
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
190.	člen
Najmanj pet delegatov v kateremkoli zboru lahko vloži v svojem zboru interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
Interpelacijo vložijo pismeno. V njej morajo obrazložiti vprašanje, ki naj se obravnava na seji zbora. Interpelacijo podpišejo delegati v zboru, ki so jo vložili.
Delegati v zboru pošljejo interpelacijo predsedniku zbora.
Predsednik zbora pošlje interpelacijo takoj predsedniku izvršnega sveta, delegatom v zboru in predsedniku skupščine.
191.	člen
Izvršni svet mora poslati predsedniku pristojnega zbora pismeno sporočilo s svojimi mnenji in stališči v roku 15 dni po prejemu sporočila, da bo zbor obravnaval interpelacijo.
Interpelacija in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red prve prihodnje seje zbora kot posebna točka dnevnega reda.
Če izvršni svet ne pošlje poročila v roku 15 dni, se da interpelacija na dnevni red prve seje po preteku tega roka, tudi če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo.
192.	člen
Predstavnik delegatov, ki so vložili interpelacijo, ima pravico na seji zbora obrazložiti interpelacijo.
Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji zbora obrazloži poročilo izvršnega sveta oziroma lahko da na seji zbora poročilo v zvezi z interpelacijo.
193.	člen
Razprave o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavnega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo.
Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka tega člena lahko dajo predlagatelji interpelacije ali skupina delegatov zboru, ki jo za pripravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji.
194.	člen
Delegati v zboru, ki so vložili interpelacijo, jo lahko umaknejo vse do konca obravnave.
2. Občinski upravni organi in organizacije
195.	člen
Skupščina in njeni zbori lahko v okviru svoje pristojnosti oziroma delovnega področja zahtevajo od občinskih upravnih organov in organizacij:
—	da proučijo posamezna vprašanja s svojega delovnega področja in da o tem poročajo;
—	da jih obvestijo o stanju in pojavih s svojega delovnega področja;
—	da pripravijo odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina;
—	da opravijo strokovna in druga opravila za potrebe skupščine, zborov in njihovih delovnih teles;
—	da jim poročajo o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja;
—	da jim posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo ali ki so jih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati in spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo zborov in delovnih teles.
196.	člen
Delovna telesa obveščajo občinske upravne organe in organizacije o sejah, na katerih bodo obravnavala vprašanja z njihovih delovnih področij, zaradi sodelovanja njihovih predstavnikov na teh sejah.
197.	člen
Funkcionarji, ki vodijo delo občinskih upravnih organov in organizacij, imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji zbora oziroma delovnega telesa, kadar se razpravlja o predlogu akta, s katerimi se urejajo vprašanja in razmerja delovnega področja občinskega upravnega organa oziroma organizacije.
Funkcionarji iz prejšnjega odstavka tega člena lahko sodelujejo na lastno pobudo ali na zahtevo zbora oziroma delovnega telesa na njihovih sejah, kadar se na seji obravnava predlog akta, s katerim se urejajo vprašanja z delovnega področja občinskega upravnega organa oziroma
organizacije, ki jo vodijo ali drugo vprašanje z njihovega delovnega področja.
Na seji zbora in delovnega telesa dajejo ti funkcionarji obvestila in pojasnila o vprašanjih, ki se obravnavajo. Na zahtevo so dolžni dati tako obvestilo in pojasnilo tudi pismeno.
Ce se funkcionar, ki vodi delo občinskega upravnega organa in organizacije, ne more udeležiti seje zbora ali delovnega telesa, lahko določi, da se za dajanje obvestil in pojasnil glede določenih vprašanj z delovnega področja občinskega upravnega organa oziroma organizacije, ki se obravnavajo na seji, udeleži seje drug funkcionar ali strokovni delavec v tem upravnem organu oziroma organizaciji.
198.	člen
Funkcionarji, ki vodijo delo občinskih upravnih organov in organizacij, poročajo na zahtevo zborov ali na lastno pobudo skupščini o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju zakonov in splošnih aktov in o drugih vprašanjih s svojega delovnega področja ter o delu občinskih upravnih organov oziroma organizacij, ki jih vodijo.
Za poročanje o zadevah iz prejšnjega odstavka tega člena lahko sodeluje na sejah zborov in na sejah delovnih teles kot predstavnik občinskega upravnega organa oziroma organizacije tudi drug funkcionar v tem organu oziroma organizaciji, če je za to posebej določen.
X.	PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE IN NJENIH TELES
1.	Splošne določbe
199.	člen
Skupščina oziroma njeni zbori sprejmejo za izvajanje nalog s svojega delovnega področja delovni program, ki izhaja iz statuta občine, družbenih planov, drugih splošnih aktov in iz že določene politike skupščine ter iz politike in dokumentov družbenopolitičnih organizacij.
Delovni program skupščine kot celote sestavljajo delovni programi zborov.
200.	člen
Vsak zbor sprejme delovni program.
Delovne programe oziroma delovne načrte v okviru svojega delovnega področja sprejmejo tudi delovna telesa.
Zadeve iz programov zborov, o katerih enakopravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, so sestavni del programov teh skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
201.	člen
Skupščina oziroma zbori sprejemajo delovne programe za obdobje enega leta, lahko pa tudi za daljše obdobje.
Na podlagi delovnega programa določi vsak zbor tudi periodični delovni načrt svojega dela.
Periodični delovni načrt določa naloge in zadeve, ki jih bo zbor opravil v polletnem obdobju in ki se uskladijo s predlogi dnevnih redov posameznih sej zbora v tem obdobju v skladu s pravico delegacij iz 23. člena tega poslovnika.
202.	člen
Pri sestavljanju delovnega programa se upoštevajo predlogi delegacij temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti, konference delegacij, delovnih teles skupščine in zborov, predsedstva skupščine, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti ter samoupravnih organizacij in skupnosti.
203.	člen
Delovni program zbora mora biti sestavljen tako:
—	da omogoča pogoje za dolgoročno delo in dolgoročno usmerjanje razvoja;
—	da so v njem razvidne prednostne naloge;
—	da omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izvajanje politike in aktov, ki jih je sprejela skupščina.
204.
Pri pripravah za oblikovanje delovnega programa sodelujejo zbori, delovna telesa in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine zaradi usklajevanja svojih programov in delovnih načrtov.
2. Postopek za določanje delovnega programa
205.	člen
Delovni program zbora vsebuje poleg tematskega dela tudi program predpisov, ki jih namerava sprejeti zbor.
Vsaka zadeva se v programu vsebinsko opredeli, določi njen predlagatelj ter okvirni roki obravnave v skupščini.
206.	člen
Na podlagi zbranih predlogov se pripravi osnutek oziroma predlog delovnega programa.
Osnutek oziroma predlog delovnega programa sprejmejo zbori na način in po postopku, ki ga določijo sami.
207.	člen
Predlagatelji odlokov ali drugih aktov ter nosilci drugih nalog, ki so določeni v delovnem programu skupščine, predložijo skupščini te akte oziroma gradiva v rokih, določenih s programom.
Ce zaradi opravičenih razlogov predlagatelj ne predloži pravočasno teh aktov, obvesti o tem skupščino in navede razloge, zaradi katerih ni mogel izvesti programirane naloge v predvidenem roku.
XI.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE
1.	Splošne določbe
208.	člen
Skupščina sprejema odloke, družbeni plan občine, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna, resolucije, priporočila, sklepe in stališča in daje obvezne razlage odlokov.
Skupščina sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
209.	člen
Odloke in druge splošne akte sprejemajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. Družbenopolitični zbor v okviru svoje pristojnosti sodeluje pri sprejemanju odlokov in drugih splošnih aktov s pristojnim zborom tudi tako, da sprejema stališča.
• Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno s pristojnim zborom sprejemajo odloke in druge splošne akte skupščine, ki jih na podlagi ustave SR Slovenije, statuta občine in zakona določa ta poslovnik.
Obvezne razlage odlokov dajejo zbori skupščine oziroma zbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki so sodelovali pri sprejemanju odloka.
210.	člen
S priporočilom opozarja skupščina na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na določenem področju.
S priporočilom se izraža stališče skupščine glede razvijanja samoupravnih odnosov in medsebojnega sodelovanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih organizacij, in skupnosti glede vprašanj splošnega pomena. S priporočilom skupščina tudi spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje.
S priporočilom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter upravni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami.
Z resolucijo opozarja skupščina na stanje, probleme in potrebe na področju družbenega življenja, ki so skupnega pomena za občino, določa politiko, ki jo je treba izvajati na teh področjih in ukrepe, ki so za to potrebni.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi, katerim je priporočilo namenjeno, zavzemajo stališča k vprašanjem, na katere se priporočilo nanaša.
211.	člen
Sklepe sprejema skupščina kot akte, s katerimi izvršuje svoje pravice; ali kot akte, s katerimi ureja notranjo organizacijo in odnose v skupščini.
S sklepom kot aktom, s katerim skupščina izvršuje svoje pravice, odločajo pristojni zbori o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi, potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima skupščina po statutu, po zakonu in tem poslovniku.
Sklepe, s katerimi urejajo svojo notranjo organizacijo in odnose v skupščini, in sklepe o svojem delu, sprejemajo zbori in delovna telesa skupščine in zborov.
212.	člen
Skupščina s sklepi nalaga obveznosti izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom in organizacijam glede priprave oziroma spremembe odlokov in drugih aktov ali opravljanja drugih zadev z njihovega delovnega področja.
213.	člen
Sklepi, s katerimi občina izvršuje svoje pravice, se objavijo, ostali sklepi pa se predložijo organom, na katere se nanašajo.
214.	člen
S stališči skupščina oziroma njeni zbori opredeljujejo politiko do obrav-
navanih zadev in dajejo pobude za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine.
215.	člen
Skupščina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora, če je to z zakonom ali odlokom določeno ali če to sklenejo zbori skupščine, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovarjanja. Zbori, v katerih enakopravno oziroma samostojno pristojnost spadajo zadeve, ki so predmet družbenega dogovora, določijo delovno telo, ki bo sodelovalo pri pripravi družbenega dogovora in bo potem, ko bo s podpisniki doseženo soglasje glede vsebine družbenega dogovora, predložilo besedilo družbenega dogovora v odločanju pristojnim zborom.
Družbeni dogovor podpiše v imenu skupščine predsednik skupščine ali funkcionar skupščine po pooblastilu predsednika skupščine.
216.	člen
Odloke in druge akte, ki jih sprejema skupščina, podpisuje predsednik skupščine.
Sklepe, stališča in priporočila, ki jih sprejema posamezen zbor, podpisuje predsednik zbora.
Sklepe delovnih teles, ki jih sprejemajo o svojem delu, podpisujejo predsedniki teh teles.
217.	člen
Na izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter na obvezne razlage odlokov se da pečat skupščine.
Z izvirnikom odloka oziroma drugega akta skupščine ali obvezne razlage odloka je mišljeno besedilo odloka oziroma akta ali obvezne razlage, ki je bilo sprejeto na sejah pristojnih zborov.
Izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter obveznih razlag odlokov hrani skupščina.
Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in za evidenco o njih skrbi generalni sekretar skupščine.
Za redakcijsko obdelavo aktov skupščine je pristojna statutarno pravna komisija skupščine.
218.	člen
Odloki in drugi akti skupščine ter obvezne razlage odlokov se objavljajo v občinskem uradnem vestniku.
Odloke in druge akte skupščine ter obvezne razlage odlokov pošilja v objavo generalni sekretar skupščine.
Generalni sekretar skupščine daje na podlagi izvirnega besedila sprejetega odloka ali drugega akta skupščine ali obvezne razlage odloka popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka, akta oziroma obvezne razlage.
Akti skupščine s področja ljudske obrambe, za katere je določeno, da so tajni, se objavljajo na način, ki je določen v teh aktih.
2.	Postopek za izdajo odloka
a)	Splošne določbe
219.	člen
Odlok se sprejema praviloma v treh fazah in sicer kot predlog za izdajo odloka, osnutek odloka in predlog odloka.
Na predlog predlagatelja odloka, delegata v zboru, delovnega telesa skupščine in skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje občine se lahko prva in druga faza združita, tako da se hkrati obravnava in sprejema predlog za izdajo odloka in osnutek odloka.
Kadar Zbor obravnava predlog za izdajo odloka in osnutek odloka hkrati, lahko sklene po končani razpravi na predlog predlagateljev iz prejšnjega odstavka tega člena, da se odlok ponovno obravnava kot osnutek odloka oziroma da ga predlagatelj izdela kot predlog odloka.
. Kadar se predlog za izdajo odloka obravnava skupaj z osnutkom odloka, ki je predložen v obliki pravnih določb, ali tez, lahko zbor sklene, koliko časa mora najmanj biti predlog za izdajo odloka skupaj z osnutkom odloka v razpravi v delegacijah.
220.	člen
Odlok lahko predlaga: vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet skupščine, skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje občine, ki sodeluje v delu skupščine in komisija, odbor skupščine oziroma zbora (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji).
Vsak zbor lahko predlaga izdajo odloka tudi o zadevah, ki spadajo v delovno področje drugega zbora.
221.	člen
Predlog za izdajo odloka, osnutek odloka oziroma predlog odloka se pošlje predsedniku skupščine.
Predsednik skupščine skupaj s predsedniki zborov določi, kateri zbori so za obravnavo in sklepanje o predloženem odloku pristojni.
Predlog za izdajo odloka, osnutek odloka oziroma predlog odloka prejmejo poleg predsednikov pristojnih zborov tudi predsedniki drugih zborov. Predsedniki teh zborov lahko predlagajo na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine, izvršnega sveta ali petih delegatov v zboru, da se
predlog za izdajo odloka, osnutek odloka oziroma predlog odloka uvrsti na dnevni red sej teh zborov, £e se predlog za izdajo odloka, osnutek odloka oziroma predlog odloka nanaša tudi na vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje nalog teh zborov.
Predlog za izdajo odloka, osnutek odloka oziroma predlog odloka se pošlje delegacijam, delegatom v zboru in drugim prejemnikom, ki se jim pošiljajo gradiva za seje zborov skupščine občine, najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo zbora.
Če predlog za izdajo odloka, osnutek odloka oziroma predlog odloka ni predlagal izvršni svet, pošlje predsednik skupščine predlog za izdajo odloka, osnutek odloka oziroma predlog odloka tudi njemu, da da mnenje o njem. Izvršni svet da mnenje pred obravnavo v zboru.
222.	člen
Predlog za izdajo odloka, osnutek odloka oziroma predlog odloka obravnavajo komisije in delovna telesa skupščine in zborov, ki so pristojna za zadeve, ki jih ureja odlok.
Ko delovna telesa skupščine in zborov ugotovijo na podlagi vseh razprav, kako so usklajena različna stališča glede predloga za izdajo odloka, osnutek odloka oziroma predlog odloka, ki je na dnevnem redu seje zborov, poročajo o tem zborom s poročilom, v katerega vključijo tudi svoja stališča, mnenja, pripombe, predloge oziroma amandmaje.
Če vsebuje predlog za izdajo odloka, osnutek odloka oziroma predlog odloka določbe, ki zahtevajo finančna sredstva, obravnava tak odlok tudi delovno telo skupščine oziroma zbora, ki je pristojno za vprašanja sredstev in razpolaganje s sredstvi, da prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in možne vire za financiranje predlagane rešitve.
Predlog za izdajo odloka, osnutek odloka oziroma predlog odloka obravnava v okviru svoje pristojnosti tudi statutarno pravna komisija skupščine.	•
Poročila delovnih teles skupščine in zborov se pošljejo predsednikom zborov, statutarno pravni komisiji in predlagatelju za izdajo odloka, osnutka odloka oziroma predloga odloka ter vsem prejemnikom, ki se jim pošilja gradivo za seje zborov skupščine najmanj 6 dni pred dnem, določenim za sejo zbora, na kateri bo obravnavan predlog za izdajo odloka, osnutek odloka oziroma predlog odloka.
223.	člen
Delovno telo skupščine oziroma zborov določi izmed svojih članov poročevalca, ki lahko na seji zbora obrazloži stališča, mnenja, pripombe, predloge oziroma amandmaje delovnega telesa; kolikor je bila opravljena javna obravnava, pa tudi mnenja delovnih teles skupščine ali zbora o stališčih, ki so se izoblikovala v javni obravnavi.
224.	člen
Predlagatelj predloga za izdajo odloka, osnutka odloka oziroma predloga odloka je povabljen na sejo zbora.
Predstavnik predlagatelja lahko da na začetku obravnave dopolnilno obrazložitev k predlogu za izdajo odloka, osnutku oziroma predlogu odloka. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo, dajati pojasnila, mnenja in predloge.
Predstavnik izvršnega sveta sodeluje med vso obravnavo predloga za izdajo odloka, osnutka odloka oziroma predloga odloka, tudi če izvršni svet ni predlagatelj odloka.
b)	Zahteva za izdajo odloka
225.	člen
Delegacije, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, občinsko sodišče, sodišče združenega dela, družbeni pravobranilec samoupravljanja, društva in občani se lahko obračajo z zahtevo za izdajo odloka na skupščino ali na kateregakoli predlagatelja.
226.	člen
Predlogi, ki jih dajo predlagatelji po prejšnjem členu, se pošljejo neposredno predsedniku skupščine. O tem, kateri zbori so pristojni, odloči predsednik skupščine skupaj s predsedniki zborov.
Če zbor sprejme zahtevo za izdajo odloka, s sklepom določi način, kako naj se v smislu te zahteve izdela osnutek oziroma predlog odloka. Sestavlja-lec osnutka oziroma predloga odloka je v nadaljnjem postopku predlagatelj odloka.
Na sejo, na kateri se odloča o zahtevi za izdajo odloka, se povabi predstavnik predlagatelja zahteve, ki lahko na seji zahtevo obrazloži. Pristojni zbor mora obvestiti predlagatelja zahteve oziroma predloga o stališču, ki ga je v zvezi z zahtevo oziroma predlogom zavzel.
227.	člen t <
Zahteva za izdajo odloka, ki je ne vložijo organi in organizacije iz 225. člena tega poslovnika, se pošlje statutarno pravni komisiji skupščine.
Preden komisija obravnava zahtevo, lahko zahteva mnenja ustreznih teles skupščine oziroma zborov ter drugih organov o tej-zahtevi.
Če komisija meni, da bi bilo treba v skladu z vloženo zahtevo sprejeti odlok, lahko na predlog sama ali pa predlaga pristojnemu zboru, da zahtevo prouči in določi, kako naj se izdela in vloži predlog za izdajo odloka in kdo naj ga izdela.
Komisija obvesti vlagatelja o stališču, ki ga je zavzela o njegovi zahtevi.
c)	Predlog za izdajo odloka
228.	člen
Postopek za izdajo odloka se začne s predlogom za izdajo odloka. Hkrati s predlogom za izdajo odloka se lahko vloži osnutek odloka, ki je sestavljen v obliki pravnih določb ali tez.
229.	člen
Predlog za izdajo odloka mora vsebovati: zakonsko podlago za izdajo odloka; oceno stanja na področju, ki ga je treba urediti z odlokom; razloge, ki utemeljujejo potrebo po novih predpisih ali po spremembi predpisov in probleme, ki jih bo odlok reševal; načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne rešitve z različnimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev; finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev, materialne obveze, ki bodo nastale za občino, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za občane in druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja odlok.
Predlogu za izdajo odloka mora biti priložena potrebna dokumenta-tacija in povzetek vsebine predloga za izdajo odloka.
230.	člen
Na podlagi stališč, ki so se izoblikovala v delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah h predlogu za izdajo odloka, zavzemajo pristojni zbori skupščine stališča o tem, ali je odlok potreben.
Ce pristojni zbori spoznajo, da je predlagani odlok potreben, sprejmejo s sklepom predlog za izdajo odloka.
Če pristojni zbori spoznajo, da predlagani odlok ni potreben, predlog za izdajo odloka s sklepom zavrnejo.
Zbori obvestijo predlagatelja o svojem sklepu.
Če med pristojnimi zbori ni soglasja o tem, ali je odlok potreben, se opravi usklajevalni postopek, določen s tem poslovnikom.
231.	člen
S sklepom, s katerim sprejmejo predlog za izdajo odloka, pristojni zbori določijo stališča, mnenja in predloge, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi osnutka odloka, lahko pa tudi določijo organe in organizacije, ki naj bodo vprašani za mnenje pri pripravljanju osnutka odloka, posebna posvetovanja in druge oblike sodelovanja, ki lahko pripomorejo, da se osnutek odloka bolje pripravi.
232.	člen
Na podlagi sklepa, s katerim pristojni zbori sprejmejo predlog za izdajo odloka, pripravi osnutek odloka praviloma predlagatelj. Če se predlagatelj ne strinja s takim sklepom, določi pristojni zbor, kdo bo pripravil osnutek odloka.
č) Osnutek odloka
223. člen
Osnutek odloka vsebuje rešitve, ki se predlagajo v obliki pravnih določb ali tez.
Osnutek odloka mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne rešitve z različnimi rešitvami in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev; finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev; kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k predlogu za izdajo odloka; katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel in rešitve, ki odstopajo od predloga za izdajo odloka; besedilo tistih določb odloka, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve.
K osnutku odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija in povzetek vsebine osnutka odloka.
234.	člen
Na seji obravnavajo pristojni zbori osnutek odloka najprej načelno, tako da izražajo delegati svoje mnenje o tem, ali so od pristojnih zborov določena načela, na katerih naj temelji odlok, v osnutku odloka pravilno in dosledno izvedena in kako so v osnutku odloka upoštevana stališča, mnenja in predlogi, ki so jih zbori določili in druga načelna vprašanja.
235.	člen
Ce pristojni zbor v načelu sprejme osnutek odloka, preide k obravnavi posameznih členov ali tez.
Po končani obravnavi zbor s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k osnutku odloka in ga pošlje predlagatelju odloka, da pripravi predlog odloka. Hkrati zbor v sklepu določi, ali je treba za obravnavanje in proučevanje predloga odloka ustanoviti poseben odbor oziroma drugo delovno telo zbora.
Če pristojni zbori v načelu ne sprejmejo osnutka odloka, ga vrnejo predlagatelju in določijo s sklepom, v katerem pogledu je treba osnutek spremeniti ali dopolniti. Hkrati pa lahko določijo tudi rok, v katerem mora
predlagatelj osnutka odloka poslati zborom spremenjeni oziroma dopolnjeni osnutek.
Če med pristojnimi zbori ni soglasja o tem, ali se sprejme osnutek odloka, zbori sporazumno določijo nadaljnji postopek.
Zbor lahko določi tudi rok za obravnavo osnutka odloka v delegacijah, ki ne sme biti krajši kot 30 dni; lahko pa tudi določi, da se osnutek odloka da v javno obravnavo in določi rok za javno obravnavo.
244.	člen
Amandma k predlogu odloka je treba poslati predsedniku zbora najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka.
Amandmaje k predlogu odloka pošljejo predsedniki pristojnih zborov predsednikom pristojnih delovnih teles skupščine in zborov, predlagatelju predloga odloka, izvršnemu svetu in statutarno pravni komisiji ter vsem tistim, ki se jim pošiljajo gradiva za seje zborov skupščine.
d)	Predlog odloka
236.	člen
Predlog odloka ima obliko, v kateri se sprejemajo zakonski predpisi.
Predlog odloka mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti naslednje: kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka; katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel in rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka, besedilo tistih določb odloka, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev.
Predlogu odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija.
e)	Obravnava predloga odloka v delovnih telesih
237.	člen
Po obravnavi predloga odloka dajo delovna telesa in statutarno-pravna komisija zboru svoja poročila z mnenji o amandmajih in predlogih, ki so bili dani med obravnavanjem v delegacijah, in s svojimi predlogi k temu predlogu odloka.
Predloge, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti predlog odloka, dajo delovna telesa in statutarno-pravna komisija v obliki amandmajev.
Delovna telesa in statutarno-pravna komisija med seboj sodelujejo in se obveščajo ter lahko obravnavajo tudi stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje drugih teles.
245.	člen
Delovna telesa in statutarno pravna komisija poslani amandma čimprej proučijo in predložijo zborom poročilo.
Na sejo delovnega telesa in statutarno pravne komisije ter na sejo zbora je lahko povabljen predlagatelj amandmaja.
246.	člen
Delegat, ki njegov predlog podpro še najmanj 4 delegati v zboru, sme izjemoma predlagati amandma k predlogu odloka na seji zbora med obravnavo. Tudi tak amandma mora biti pismen. Predlagatelj predloga odloka lahko daje amandmaje, vse dokler ni končana obravnava predloga. Tak amandma mora biti pismen.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji zbora do konca obravnave spremeniti, dopolniti oziroma umakniti amandma. Zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja predloga odloka sklene, da bo obravnaval amandma kot sestavni del predloga odloka.
Izvršni svet lahko daj«; amandmaje tudi k predlogu odloka, ki ga ni sam predlagal, vse dokler ni končana obravnava predloga.
Ce amandma ni vložen v roku iz prvega odstavka 244. člena tega poslovnika, se šteje, da je bil dan na seji zbora.
247.	člen
Predlagatelj odloka lahko pove svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka.
Izvršni svet lahko pove svoje mnenje o amandmaju tudi, če ni predlagatelj odloka.
f)	Obravnava predloga odloka v zboru
238.	člen
Obravnava predloga odloka na sejah pristojnih zborov obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila.
Preden zbor preide na načelno obravnavo, lahko obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje predstavnik predlagatelja odloka in poročevalci delovnih teles skupščine in zborov.
Med načelno obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki jih vsebuje predlog.
Med obravnavo besedila se razpravlja o predlogu odloka po delih, poglavjih oziroma oddelkih, če zbor tako sklene, pa tudi po členih.
239.	člen
Po končani načelni obravnavi zbor odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko začne obravnava le o predloženih amandmajih.
Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o predlogu odloka v celoti.
240.	člen
Zbor lahko med obravnavo o predlogu odloka oziroma o posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se obravnava in sklepanje odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje, oziroma če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga odloka.
Če zbor sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti, kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo.
241.	člen
Zbor, ki ne odloča o odloku, je pa predlog odloka obravnaval in dal pristojnemu zboru svoje mnenje ali predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na sejah pristojnih zborov obrazloži svoje stališče.
g)	Amandmaji
242.	člen
Predlog za dopolnitev ali spremembo predloga odloka (v nadaljnjem besedilu: amandma) mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po 220. členu tega Poslovnika pravico predlagati odlok.
243.	člen
Če vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, Predlagatelj amandmaja hkrati opozori na možnosti za zagotovitev teh sredstev. Zbor lahko sklene, naj se pred odločitvijo o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve. Do amandmaja se mora opredeliti tudi izvršni svet.
248.	člen
O vsakem amandmaju k predlogu odloka se glasuje praviloma posebej.
Če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od rešitve, predlagane v predlogu odloka, in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih.
Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej odloča o amandmaju, ki je dan k amandmaju.
h)	Odločanje pri sprejemanju odloka
249.	člen
Vsak zbor odloča o osnutku oziroma predlogu odloka na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov z zboru.
O tem, kdaj se da predlog za izdajo odloka, osnutek oziroma predlog odloka na glasovanje, odloči predsednik zbora.
250.	člen
Da bi za odločitev o predlogu dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji.
Delegati lahko prevenajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji tudi o amandmajih, predloženih k predlogu odloka. O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik zbora.
''Šilf ,1.’
;,uib	j 251. člen
Zbor odloča o amahdmaju in sprejema odlok z večino glasov vseh delegatov v zboru. če se s statutom občine ne zahteva višja stopnja soglasja.
Sklep o sprejemu predloga za izdajo odloka, osnutka odloka in vse druge odločitve pri sprejemanju odloka sprejme zbor z večino glasov navzočih delegatov.	: ! ' .
i)	Skrajšanje rokov in združevanje faz
v postopku za izdajo odloka
252. člen
Če ne gre za obsežne in zahtevne odloke lahko na obrazložen predlog predlagatelja ali delovnega telesa skupščina ali zbora ali na pobudo predsedstva skupščine zbor skrajša roke v posameznih fazah postopka za izdajo odloka oziroma obravnava in odloča o odloku tako, da združi prvi dve fazi sprejemanja odloka.
j)	Hitri postopek za izdajo odloka
.dnc io li inns iu;i l ižimo)! 1	253. člen
11, ina mn «vaji.
Odlok se .lahko: izjemoma izda po hitrem postopku. Po hitrem postopku se lahko izda odlaKfjtarmo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja! večjih : motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, dttžavne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe.
254.	(len
Predlog, naj se odlok izda po hitrem postopku, mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga izdajo odloka po hitrem postopku, in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil izdan po tem postopku.
Skupaj s predlogom, naj se odlok izda po hitrem postopku, se da tudi predlog tega odloka z obrazložitvijo.
255.	člen
Če pristojni zbor sprejme predlog, naj bo odlok izdan po hitrem postopku, začne takoj na seji zbora obravnavati predlog; vendar pa lahko pred obravnavo ali med obravnavo zahteva od statutarno pravne komisije, naj mu da svoje mnenje.
Če predloga odloka ni predlagal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu.
256.	člen
K predlogu odloka, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave.
257.	člen
Če zbor ne sprejme predloga, naj se odlok izda po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejemanje osnutka oziroma predloga odloka.
k)	Sprejem odloka
258.	člen
Odlok, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu po statutu občine in tem poslovniku družbenopolitični zbor daje stališča, je sprejet, če so ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
259.	člen
Potem, ko je zbor sprejel predlog odloka, obvesti predsednik zbora predsednika tistega zbora, ki enakopravno sodeluje pri sprejemanju odloka.
Predsedniki pristojnih zborov ugotovijo, ali je bil odlok izglasovan v zborih v enakem besedilu.
1)	Usklajevalni postopek
260.	člen
Če predsedniki zborov ugotovijo, da besedilo, v katerem je bil predlog odloka izglasovan v enem zboru, ni enako besedilu, v katerem je bil izglasovan v drugem zboru ali če predlog odloka ni bil sprejet v enem ali več zborih, ali če besedilo, v katerem je bil predlog izglasovan, ni v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, če je ta zbor stališča po statutu in tem poslovniku dolžan dati, obvestijo o tem svoj zbor.
Da bi se uskladilo besedilo predloga odloka med zbori oziroma s stališči družbenopolitičnega zbora, zbori ali skupščina samoupravne interesne skupnosti nadaljuje obravnavo predloga odloka in znova glasujejo o spornih vprašanjih, potem, ko so dobili mnenje delovnih teles, v katerih pristojnost spada odlok oziroma skupin delegatov, imenovanih na sejah zborov, statutarno-pravne komisije in predlagatelja odloka.
261.	člen 3'	’,n
Če se zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo o besedilu predloga odloka ali če predlog odloka ni bil sprejet v enem ali več zborih oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, se začne usklajevalni postopek. V ta namen zbori določijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov.
262.	člen	i
Predsedniki zborov obvestijo komisijo iz prejšnjega člena tega poslovnika o neusklajenih stališčih in o spornih vprašanjih v zvezi s temi stališči in sporazumno določijo čas za njeno delo.
263.	člen
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom.
Če se v skupni komisiji ne doseže soglasja večine predstavnikov vsakega zbora ali če zbori ne sprejmejo sporazumnega predloga komisije, se predlog odloka odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali izvršnega sveta.
m)	Postopek za sprejem drugih aktov
264.	člen
Drugi akti skupščine, ki niso odloki, se obravnavajo in sprejemajo praviloma po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek sprejemanja odloka, tako, da se združita prva in druga faza postopka.
Odločbe, sklepi, stališča se lahko obravnavajo in sprejemajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek obravnavanja in sprejemanja predloga odloka.
Obravnava drugih aktov skupščine, ki niso odloki, je enotna, razen če pristojni zbor ne sklene, da bo imel posebej načelno obravnavo in da bo posebej obravnaval besedilo.
n)	Postopek za obvezno razlago odloka
265.	člen
Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajo predlagatelji odloka, določeni s tem poslovnikom.
Zahtevo za obvezno razlago odloka lahko dajo skupščini samoupravne organizacije in skupnosti, sodišče, družbenopolitične organizacije in občani.
266.	člen
Predlog oziroma zahtevo za obvezno razlago odloka obravnava statutarno pravna komisija. Preden začne obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih teles skupščine in predlagatelja odloka.
Če statutarno pravna komisija ugotovi, da je predlog oziroma zahteva za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga pristojnim zborom v sprejem.
Če statutarno pravna komisija ugotovi, da zahteva za obvezno razlago odloka ni utemeljena, obvesti o tem predlagatelja.
267.	člen
Predlog za obvezno razlago odloka obravnavajo zbori po postopku, ki je določen v tem poslovniku za obravnavanje predloga odloka.
o)	Potrjevanje in dajanje soglasij k samoupravnim in drugim aktom
268.	člen
Samoupravni in drugi akti samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje skupščina ali da daje k njim svoje soglasje, obravnavajo pristojni zbori skupščine.
269.	člen
Samoupravni in drug akt ter obrazloženo mnenje izvršnega sveta k tem aktom obravnavajo delovna telesa skupščine in zborov in statutarno pravna komisija, ki dajo pristojnim zborom svoje predloge ter mnenja oziroma predlog sklepa o soglasju.
270.	člen
Pristojni zbori najprej obravnavajo samoupravni in drugi akt samoupravne organizacije in skupnosti in nato sklepajo o soglasju k temu aktu oziroma potrditvi tega akta, tako da sprejmemo sklep o soglasju oziroma potrditvi.
O odločitvi zborov se obvesti samoupravna organizacija oziroma skupnost.
Če so pristojni zbori zavrnili samoupravni ali drug akt samoupravne organizacije oziroma skupnosti, se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev soglasja oziroma potrditve.
p)	Javna obravnava odloka
271.	člen
Pristojni zbor lahko sklene, da se da predlog odloka v javno obravnavo, katere nosilec je Socialistična zveza delovnega ljudstva.
Če zbor odloči, da da odlok v javno obravnavo, s sklepom:
—	določi besedilo odloka, ki bo dano v javno razpravo;
—	določi delovno telo zbora, ki bo spremljalo javno obravnavo in poročalo zboru o javni obravnavi;
—	določi rok, v katerem je treba opraviti javno obravnavo.
272.	člen
Ko sprejme zbor poročilo Socialistične zveze delovnega ljudstva o poteku javne obravnave in poročilo delovnega telesa zbora, zavzame zbor stališče o mnenjih in prelogih iz javne obravnave.
XII.	POSTOPEK PRI VOLITVAH IN IMENOVANJIH, RAZREŠITVAH IN ODPOKLICU
a) Splošne določbe o volitvah funkcionarjev skupščine, občinskih funkcionarjev in drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon ali akt skupščine.
273.	člen
Volitve se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Glasuje se javno, razen če sklene posamezen zbor na predlog delegata v zboru, ki ga podprejo najmanj štirje delegati, da se glasuje tajno.
Če so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami.
Volitve vodi predsednik posameznega zbora, pri delu mu pomaga sekretar zbora in po potrebi dva na seji izvoljena delegata.
Delegat glasuje za kandidata na ta način, da obkroži številko pred njegovim imenom.
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, ni veljavna.
274.	člen
Kadar je en sam predlog kandidature za posamezno funkcijo, je kandidat izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v zboru.
Kadar je več predlogov kandidature za posamezno funkcijo, je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov izmed vseh delegatov v zboru.
275.	člen
Ce kandidat oziioma kandidati niso izvoljeni v enem zboru z večino, določeno po prejšnjem členu tega poslovnika, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja v vseh zborih, potem ko se predloži nov predlog kandidature.
b) Volitve, imenovanja in razrešitve v enakopravni pristojnosti zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora
1.	Volitve predsednika in podpredsednika skupščine
276.	člen
Kandidata za predsednika skupščine predlaga Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj.
Predlog kandidature se izroči pismeno predsedniku skupščine najmanj 10 dni pred pričetkom sej zborov, na katerih naj bo predsednik izvoljen.
Predstavnik občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj ima pravico na sejah zborov obrazložiti predlog kandidature.
277.	člen
Podpredsednik skupščine se voli po izvolitvi predsednika skupščine po istem postopku kot velja za izvolitev predsednika skupščine.
Za predlaganje kandidata za podpredsednika skupščine se primerno uporabljajo določbe prejšnjega člena tega poslovnika.
2.	Imenovanje generalnega sekretarja skupščine
278.	člen
Generalni sekretar skupščine se imenuje na sejah vseh zborov skupščine na prelog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi Socialistična zveza delovnega ljudstva.
3.	Volitve in imenovanja občinskih funkcionarjev in dajanje soglasij k imenovanju drugih funkcionarjev
279.	člen
Občinski funkcionarji in drugi funkcionarji, kijih določa zakon ali drug akt občinske skupščine in ki jih volijo, imenujejo oziroma dajejo soglasje k imenovanju v enakopravni pristojnosti vsi zbori skupščine, se volijo in imenujejo na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, kolikor ni z zakonom, drugimi predpisi ali s tem poslovnikom drugače določe-
4.	Imenovanje članov organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti
280.	člen
Člani organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno s statutom občine, zakonom ali drugim aktom občinske skupščine, se imenujejo na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
Člani organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih imenuje skupščina, so za svoje delo v teh organih odgovorni skupščini in ji poročajo o svojem delu.
5.	Volitve predsednika in sodnikov občinskega sodišča, sodnikov porotnikov, predsednika in sodnikov sodišča združenega dela, občinskih sodnikov za prekrške, imenovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja občinskega javnega tožilca in občinskega javnega pravobranilca
281.	člen
Volitve predsednika in sodnikov občinskega sodišča (temeljnega sodišča Ptuj) in sodnikov porotnikov se opravijo na predlog Socialistične zveze delovnega ljudstva po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga ta izvede; volitve predsednika in sodnikov sodišča združenega dela, občinskih sodnikov za prekrške se opravijo na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve po predhodnem mnenju koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Imenovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja se opravi na predlog Socialistične zveze delovnega ljudstva in Zveze sindikatov po opravljenem kandidacijskem postopku.
Imenovanje občinskega javnega tožilca se opravi na predlog republiškega javnega tožilca, imenovanje občinskega javnega pravobranilca pa na predlog izvršnega sveta skupščine po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi Socialistična zveza delovnega ljudstva.
6.	Izvolitev skupnih delovnih teles skupščine
282.	člen
Na sejah vseh zborov se volijo komisije skupščine v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in f>odpredsednika še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli.
Posamezni člani komisij skupščine se volijo po posamičnih predlogih.
283.	člen
Kandidatno listo predlaga komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, predlaga pa jo lahko tudi najmanj pet delegatov iz vseh zborov.
Poročevalec komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve in eden od predlagateljev kandidature, ki jo predlaga skupina delegatov, ima pravico na seji obrazložiti predlog.
Predlog kandidatne liste se izroči predsedniku skupščine, ki jo pošlje vsem zborom.
Predlogi se vlagajo pismeno najmanj 24 ur pred pričetkom sej zborov, na katerih naj bodo volitve.
Vsi predlogi morajo biti delegatom na voljo do začetka sej zborov.
284.	člen
Ce so volitve tajne, se glasuje z eno glasovnico.
Na glasovnici morajo biti napisane vse predlagane kandidatne liste za volitve komisije v celoti oziroma imena vseh kandidatov za posamezne člane, po vrsti, kot so bili predlagani.
Pred imenom kandidata za predsednika in podpredsednika, na vsaki kandidatni listi pri volitvah komisije v celoti oziroma pred imenom vsakega kandidata pri volitvah posameznih članov komisije mora biti začetna številka.
285.	člen
Ce nobena kandidatna lista oziroma noben kandidat pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi.
Pred novim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove.
Pri novem glasovanju se glasuje za vse prej predlagane kandidatne liste oziroma kandidate, če predlog kandidature ni umaknjen, kot tudi za nove kandidatne liste oziroma nove kandidate, če so bili pozneje predlagani.
7.	Volitve predsednika, podpredsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj
286.	člen
Predsednik izvršnega sveta se izvoli na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, podpredsednik ih člani izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta na podlagi mnenja občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta se lahko imenuje na predlog predsednika izvršnega sveta nekatere člane izvršnega sveta tudi za predstojnike občinskih upravnih organov.
c)	Postopek za razrešitev
287.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predloži skupščini predlog za razrešitev podpredsednika izvršnega sveta, posameznih članov sveta in predstojnikov občinskih upravnih organov in izvolitev novih.
O razrešitvi predsednika izvršnega sveta obvesti predsednik skupščine občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj.
288.	člen	-, /
Postopek za razrešitev drugih občinskih funkcionarjev, ki jih v enakopravni prjstoji]p§li volijo ali imenujejo vsi zbori, predlaga organ, ki je pooblaščen predložiti njihovo izvolitev oziroma imenovanje ali komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
Predlog za razrešitev občinskih funkcionarjev, ki jih v enakopravni pristojnosti volijo ali imenujejo vsi zbori, ki ga ni dala komisija za volitve, imenovanja ter kadrovske zadeve, obravnava v okviru svoje pristojnosti ta komisija in predloži zboru obrazloženo mnenje o takem predlogu.
289.	člen
Pri odločanju o razrešitvi funkcionarjev občinskih organov lahko zbori določijo osebo, kj bo nadomestovala funkcionarja, ki se razrešuje, do izvolitve novegft funkcionarja.
'j, a,.ji,}".-	290. člen
Dolpčbe, tegfl^ poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se primerno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
OtZB tl.
č) Slovesna izjava
291.	člen
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsednik skupščine in predsedniki in'podpredsedniki zborov, predsednik in člani izvršnega sveta, predsednik in sodniki občinskega sodišča, občinski sodniki za prekrške, občinski javni pravobranilec in drugi občinski funkcionarji ter predstojniki
občinskih upravnih organov, ki jih voli ali imenuje skupščina, slovesno izjavo.
Besedilo slovesne izjave se glasi:
,,Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, zakonih, statutu občine Ptuj in odlokih skupščine ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Ptuj, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.”
292.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine dajo slovesno izjavo na skupnem zasedanju vseh zborov, predsedniki in podpredsedniki zborov pred zbori, ki jih volijo, predsednik in člani izvršnega sveta, predsednik in sodniki občinskega sodišča, občinski sodniki za prekrške, občinski javni pravobranilec, predstojniki občinskih upravnih organov in drugi občinski funkcionarji, ki jih voli ali imenuje skupščina, pa pred predsednikom skupščine.
302.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči predhodni izid glasovanja za izvolitev delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
Predhodni izid glasovanja ugotovi tako, da se najprej ugotovi skupno število delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine po seznamu delegatov, ter število delegatov, ki so glasovali, nato pa koliko glasov je bilo oddanih za kandidatno listo in koliko proti, koliko glasov so dobili posamezni kandidati in koliko glasovnic je neveljavnih.
Če se pokaže razlika med številom glasovalcev po seznamu delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in številom oddanih glasovnic, velja izid glasovanja po glasovnicah.
303.	člen
Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije je v občini sprejeta, če je za kandidatno listo glasovala večina vseh delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
Posamezni kandidati na listi morajo dobiti večino glasov navzočih delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
8.	Volitve delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije
293.	člen
O izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije glasujejo delegati na seji družbenopolitičnega zbora občinski skupščine.
294.	člen
Sejo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem Skupščine SR Slovenije skliče predsednik družbenopolitičnega zbora, ko prejme občinska skupščina od republiške volilne komisije listo kandidatov, najpozneje 5 dni pred dnevom glasovanja.
Če predsednik ne skliče seje družbenopolitičnega zbora v roku iz prejšnjega odstavka, skliče sejo občinska volilna komisija.
295.	člen
Sejo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine začne predsednik zbora in vodi njeno delo do izvolitve predsedstva.
Predsedstvo sestavljajo predsedujoči in dva člana, ki jih izvoli zbor izmed sebe.
304.	člen
O delu seje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine se napravi zapisnik.
Zapisnik obsega zlasti: dan in uro začetka in konca seje ter kraj, kjer je bila seja; skupno število delegatov družbenopolitičnem zboru občinske skupščine in koliko jih je bilo navzočih na seji; kandidatno listo, na podlagi katere se je glasovalo; koliko delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine je glasovalo, koliko glasov je bilo oddanih za kandidatno listo in koliko proti, koliko glasov je dobil posamezen kandidat in koliko glasovnic je bilo neveljavnih; potek glasovanja in vse okoliščine, ki so pomembne za glasovanje, kakor tudi morebitne ugovore delegatov glede pravilnosti glasovanja ter uro, ko je bilo glasovanje končano.
Zapisnik podpišejo člani predsedstva.
305.	člen
Takoj po končani seji pošlje predsedujoči nemudoma občinski volilni komisiji volilne spise, in sicer: zapisnik seje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, seznam delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, na podlagi katerega se je glasovalo ter glasovnice.
9.	Volitve delegatov za Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije
296.	člen
Seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine je sklepčna, če sta na njej navzoči najmanj dve tretjini delegatov v zboru.
Če seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine ni sklepčna, se opravi nova seja najpozneje v nadaljnjih 5 dneh.
297.	člen
Ko predsedujoči ugotovi, da se na seji zbora lahko veljavno glasuje, razloži namen sklicanja seje in objavi začetek glasovanja.
306.	člen
Delegate za Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije voli z liste kandidatov občinska skupščina na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
307.	člen
Ko sprejme občinska skupščina od republiške volilne komisije listo kandidatov v overjenem prepisu, pošlje prepis liste kandidatov vsem temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam, da jo razglasijo.
298.	člen
Na seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine se glasuje o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije na podlagi liste kandidatov, ki jo je ugotovila republiška kandidacijska konferenca Socialistične zveze.
299.	člen
Občinska volilna komisija pripravi pravočasno potrebno število glasovnic za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije in drugi volilni material.
Glasovnica za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije obsega ime in priimek kandidat; imena kandidatov se navedejo po abecednem redu.
Na spodnjem delu glasovnice sta na levi strani besedi: ,.GLASUJEM PROTI”, na desni strani pa ,.GLASUJEM ZA”.
Na glasovnici mora biti označeno, da je mogoče črtati posamezne kandidate na listi.
Glasovnica mora biti overjena s pečatom občinske skupščine ali pečatom občinske volilne komisije.
300.	člen
V prostoru, kjer se glasuje, se postavi glasovalna skrinjica in izobesijo razglasi o potrditvi kandidatne liste za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
301. člen
Ko se začne glasovanje, izročijo člani predsedstva glasovnico vsakemu delegatu.
Delegat glasuje o kandidatni listi v celoti tako, da obkroži besedi ..GLASUJEM ZA” ali besedi ..GLASUJEM PROTI”.
Delegat lahko črta ime kandidata na listi s čigar izvolitvijo se ne strinja.
Glasovnica ni veljavna, če je izpolnjena tako, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kako je delegat glasoval.
308.	člen
Sejo občinske skupščine za volitve delegatov v zvezni zbor skliče predsednik občinske skupščine v času, ki je določen v aktu o razpisu volitev.
Če predsednik občinske skupščine ne skliče seje za volitve delegatov v zvezni zbor v času, ki je določen v aktu o razpisu volitev, jo skliče najpozneje v treh dneh občinska volilna komisija.
309.	člen
Sejo občinske skupščine začne predsednik občinske skupščine in jo vodi do izvolitve predsedstva.
Predsedstvo predstavljajo predsedujoči in dva člana.
Za predsedujočega in za člana predsedstva ne morejo biti voljeni delegati zborov občinske skupščine, ki so kandidati za delegate v zvezni zbor.
310.	člen
Seja občinske skupščine za volitve delegatov v Zvezni zbor se lahko opravi, če je navzoča večina delegatov vsakega zbora.
Če se seja ne more opraviti zato, ker ni navzoča večina delegatov vsakega zbora, se skliče nova seja najpozneje v 5 dneh od dneva, ki je bil določen za prejšnjo sejo.
Seja iz drugega odstavka tega člena se lahko opravi, če je na njej navzoča večina vseh delegatov občinske skupščine.
311.	člen
Na seji občinske skupščine se sme glasovati samo za kandidata z liste kandidatov, ki jo je določila republiška kandidacijska konferenca in jo potrdila republiška volilna komisija.
312.	člen
Občinska volilna komisija pripravi potrebno število glasovnic in drug volilni material.
Glasovnica obsega:	'
1.	navedbo, da se volijo delegati za zvezni zbor,
2.	navedbo občinske skupščine,
3.	Imena in priimke vseh kandidatov po vrsti, kot so napisani na listi, ki jo je določila kandidacijska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva republike Slovenije.
Pred imenom vsakega kandidata se postavi zaporedna številka.
Občinska volilna komisija overi vsako glasovnico s svojim pečatom.
313.	člen
Ko predsedujoči ugotovi, da lahko občinska skupščina veljavno preide k volitvam, naznani, čemu je bila sklicana seja, pojasni način glasovanja in razglasi, da se začne glasovanje.
314.	člen
Ko se preide h glasovanju, izroči predsedujoči vsakemu navzočemu delegatu občinske skupščine glasovnico.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Glasovati je mogoče le za tiste kandidate, katerih imena so na glasovnici, in sicer največ za toliko kandidatov, kolikor se voli.
Če je lista kandidatov sestavljena po delih, se glasuje tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni toliko kandidatov na vsakem delu glasovnice, kolikor delegatov se iz tega dela glasovnice voli v zvezni zbor.
Glasovnica se spusti v glasovalno skrinjico.
315.	člen
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsedstvo izid glasovanja.
Izid glasovanja se ugotovi tako, da se ugotovi, koliko delegatov je glasovalo, koliko glasov je dobil posamezen kandidat z liste kandidatov, kateri kandidat je dobil večino glasov navzočih delegatov in koliko glasovnic je neveljavnih.
Če se je glasovalo na glasovnici, sestavljeni po delih, se ugotovi izid glasovanja za kandidate z vsakega dela posebej.
Neveljavna je tista glasovnica, na kateri je obkrožena zaporedna številka pred imeni več kandidatov, kot se volijo, glasovnica, na kateri so vpisana in obkrožena nova imena, neizpolnjena glasovnica, po delih sestavljena glasovnica, na kateri na enem ali več delih ni obkrožena zaporedna številka pred tolikšnim številom kandidatov, kolikor kandidatov se voli s tega dela glasovnice, kakor tudi glasovnica, ki je izpolnjena tako, da se ne da zanesljivo ugotoviti, za koga je delegat glasoval.
Če se pri ugotavljanju izida glasovanja ugotovi, da je število oddanih glasovnic manjše od števila navzočih delegatov, se izid glasovanja ugotovi po številu oddanih glasovnic, če pa je število oddanih glasovnic večje od števila navzočih, se glasovanje ponovi na isti seji.
Izid glasovanja se razglasi takoj po končanem štetju glasov.
316.	člen
O seji občinske skupščine se piše zapisnik.
Zapisnik vsebuje: navedbo, da se volijo delegati za Zvezni zbor Skupščine SFRJ; navedbo občinske skupščine; dan in uro začetka seje ter kraj, kjer je bila seja; število delovnih ljudi in občanov, ki imajo po zakonu pravico voliti delegacije krajevnih skupnosti; število delegatov vsakega zbora občinske skupščine in koliko jih je bilo navzočih; koliko delegatov je glasovalo; koliko glasov je dobil posamezen kandidat in kateri kandidati so dobili večino glasov; koliko glasovnic je bilo neveljavnih, in druge okoliščine, ki so pomembne za sejo, ter uro, ko je bila seja končana.
Zapisnik podpišejo člani predsedstva.
317.	člen
Takoj po končani seji predsedujoči pošlje ves volilni material občinski volilni komisiji.
Občinska volilna komisija obravnava volilni material s stališča uporabe določb zakona o volitvah in odpoklicu delegatov za Zvezni zbor skupščine SFRJ in ga skupaj s svojim mnenjem pošlje republiški volilni komisiji.
10.	Volitve Predsedstva Socialistične republike
Slovenije
318.	člen
Člani predsedstva SR Slovenije se volijo na podlagi kandidatne liste, ki jo določi republiška kandidacijska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, potrdi pa republiška volilna komisija.
O listi kandidatov za člane predsedstva republike in o kandidatih iz te liste glasuje občinska skupščina na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
319.	člen
Skupno sejo za glasovanje o listi za člane predsedstva republike skliče predsednik občinske skupščine najpozneje 5 dni pred dnem glasovanja.
Če predsednik ne skliče skupne seje v roku iz prejšnjega odstavka, skliče sejo občinska volilna komisija.
320.	člen
Skupno sejo začne predsednik občinske skupščine in vodi njeno delo do izvolitve predsedstva.
Predsedstvo sestavljajo predsedujoči in dva člana, ki ju izvoli skupna seja izmed sebe.
321.	člen
Skupna seja je sklepčna, če je na njej navzoča večina delegatov vsakega zbora.
Če skupna seja ni sklepčna, se opravi nova skupna seja najpozneje v nadaljnjih 7 dneh.
322.	člen
Ko predsedujoči ugotovi, da se na skupni seji lahko veljavno glasuje, razloži namen sklicanja skupne seje ter objavi začetek glasovanja.
323.	člen
Kandidati za člane predsedstva republike se izvolijo s tajnim glasovanjem z glasovnicami.
Potrebno število glasovnic pripravi republiška volilna komisija in jih pošlje občinski volilni komisiji.
Občinska volilna komisija predloži glasovnice predsedniku občinske skupščine, ta pa jih izroči predsedujočemu.
324.	člen
Ko se začne glasovanje, izročijo člani predsedstva glasovnico vsakemu delegatu.
Glasovati je mogoče le za tiste kandidate, katerih imena so na glasovnici.
Delegat glasuje o kandidatni listi v celoti tako, da obkroži besedi ..GLASUJEM ZA” ali besedi ..GLASUJEM PROTI”.
Glasovnica se spusti v glasovalno skrinjico.
325.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja za izvolitev članov predsedstva republike. Izid glasovanja ugotovi tako, da najprej ugotovi število delegatov vsakega izmed zborov občinske skupščine na skupni seji in koliko jih je bilo od vsakega zbora navzočih na skupni seji; število delegatov, ki so glasovali; koliko glasov je bilo oddanih za kandidatno listo in koliko proti in koliko glasovnic je bilo neveljavnih.
Če se pokaže razlika med številom glasovalcev po seznamu delegatov skupne seje, ki so glasovali in številom oddanih glasovnic, velja izid glasovanja po glasovnicah.
326.	člen
Glasovnica je neveljavna, če je izpolnjena tako, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kako je delegat glasoval ali če je na njej črtan kakšen kandidat ali pripisan nov kandidat.
327.	člen
Lista kandidatov za člane predsedstva republike je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh delegatov zborov občinske skupščine.
328.	člen
O delu skupne seje se napravi zapisnik.
Zapisnik obsega zlasti: dan in uro začetka in konca skupne seje ter kraj, kjer je bila skupna seja; skupno število delegatov vsakega izmed zborov občinske skupščine na skupni seji in koliko jih je bilo navzočih na seji; kandidatno listo, na podlagi katere se je glasovalo; koliko delegatov je na skupni seji glasovalo; koliko glasov je bilo oddanih za kandidatno listo in koliko proti; koliko glasovnic je bilo neveljavnih; potek glasovanja in vse okoliščine, ki so pomembne za glasovanje kakor tudi morebitne ugovore delegatov glede pravilnosti glasovanja ter uro, ko je bilo glasovanje končano.
Zapisnik podpišejo člani predsedstva.
O
329.	člen ....	'r”6|8
Takoj po končani seji pošlje predsedujoči občinski volilni komisiji in
sicer: zapisnik skupne seje, seznam delegatov skupne seje po zborih na podlagi katerega se je Vasovalo ter vse glasovnice.
XIII.	SODELOVANJE SKUPŠČINE OBČINE V DELU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
330.	člen
Skupščina občine in njeni organi sodelujejo v postopku obravnave in sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov ter v postopku obravnave drugih vprašanj iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije na način, določen s tem poslovnikom in poslovnikom Skupščine SR Slovenije ter njenih zborov.
1.	Sodelovanje skupščine občine kot konference delegacij v postopku obravnave in sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine SR Slovenije
33 l.i člen
Pristojni zbori skupščine občine obravnavno kot konferenca delegacij zadeve, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine SR Slovenije, usklajujejo stališča, mnenja in predloge delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in oblikujejo
usklajena stališča, pripombe, mnenja in predloge k posameznim vprašanjem,ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine SR Slovenije.
Za obravnavanje vprašanj iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije velja praviloma enak postopek kot za obravnavale zadev iz pristojnosti zborov skupščine občine.
Pristojni zbori skupščine se vključujejo v obravnavo zadev, ki so na dnevnem redu Skupščine SR Slovenije, praviloma v fazi osnutkov zakonov in drugih splošnih aktov.
332. člen
Skupščina občine in njeni zbori usklajujejo svoje delovne programe z delovnimi programi Skupščine SR Slovenije in njenih zborov tako, da v
ureja rje njihovih samoupravnih prawc in dolžnosti ter njihovih življenjskih’ in delovnih pogojev.
Zbor združenega dela skupščine občine obvezno vključi v svoj delovni program tiste zadeve iz delovnega programa Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, ki se nanašajo na predloge odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu srédstev za te potrebe.
333.	člen
Pristojni zbori skupščine občine vključujejo v dnevne rede svojih sej obravnavanje zadev, ki so na dnevnem redu saj Skupščine SR Slovenije na podlagi programa dela skupščine občine in njenih zborov, lahko pa vključujejo v dnevne rede tudi druga vprašanja iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije na lastno pobudo, na predlog predsedstva skupščine občine, na predlog skupin delegatov, na predlog temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, njihovih delegacij in konferenc delegacij ali na predlog družbenopolitičnih organizacij.
334.	člen
Predsedstvo skupščine občine usklajuje vprašanja v zvezi z obravnavo zadev, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine SR Slovenije in zagotavlja pogoje za njihovo obravnavo v delegacijah temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, v konferencah delegacij, v družbenopolitičnih orgamzacjah ter v pristojnih zborih skupščine občine kot konferencah delegacij za Skupščino SR Slovenije.
Predsedstvo skupščine občine po potrebi oblikuje predloge za uskladitev različnih stališč delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, njihovih konferenc m družbenopolitičnih organizacij ali pa to nalogo poveri izvršnemu svetu skupščine občine ali kateremu od delovnih teles skupščine občine in njenih zborov.
Zbori skupščine in predsedstvo skupščine občine lahko zahtevajo od upravnih in drugih organov ter strokovnih služb, da k posameznim zadevam iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije dajo svoja strokovna mnenja in stališča, da sodelujejo pri obravnavi teh zadev oziroma, da pripravijo ustrezne informacije o stanju v občini na določenem področju.
335.	člen
Izvršni svet skupščine občine sodeluje v delu pristojnih zborov skunščine občine, ko ti kot konferenca delegacij obravnavalo zadeve iz pr is to> nos ti Skupščine SR Slovenije.
336.	člen
Po končani obravnavi o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije pristojni zbori skupščine občine kot konferenca delegacij določijo stališča, mnenja, pripombe in predloge, ki jih prek delegata ali pismeno sporočijo pristojnim zborom Skupščine SR Slovenije.
Razen stališč, ki so dobila najširšo podporo, je potrebno posredovati Skupščini SR Slovenije tudi druga stališča, mnenja, pripombe m predloge, kadar delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, njihove konference, oziroma temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične organizacije to zahtevajo.
Predlogi, sprejeti v obliki amandmajev, ki se dajejo k predlogom posameznih aktov, se posredujejo pristojnim zborom skupščine SR Slovenije prek delegata, lahko pa jih predloži Skupščina občine kot pooblaščeni predlagatelj.
2.	Oblikovarje stališč in pošiljanje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije
337.	člen
Zbor združenega dela skupščine občine oblikuje stališča, mnenja, pripombe in predloge glede vprašanj, kijih obravnava Zbor združenega dela Skunščine SR Slovenije.
338.	člen
Zbor združenega dela določi skupine delgatov.ki izmed sebe pošiljaio delegata oziroma delegate na sejo Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije:
-	za gospodarsko področje,
-	za pro'vetno-kulturno področje,
-	za socialno-zdravstveno področje,
-	za kmetijsko nodročje,
-	za področje obrtnih m drugih dejavnosti,
-	za področje delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacj in društev.	t
Skupine delgatov oblikuje zbor izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki pošiljajo delegate v Zbor
združenega dela skupščine občine.
Zbor združenega dela Skupščine občine lahko oblikuje tudi druge skupine delegatov za proučevanje in spremljanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje in spremljanje posameznih zadev iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije.
Zbor združenega dela skupščine občine lahko že obstoječe skupine delegatov, ki delegirajo delegate v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, vedno spreminja oziroma dopolnjuje s člani delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti glede na vsebino vprašanj, kijih
Skupine pripravljajo predloge za usklajevanje stališč in sodelujejo v postopku usklajevanja stališč v Zboru združenega dela skupščine občine.
v	339. člen
Na sejo zbora združenega dela skupščine občine, ki obravnava kot konferenca delegacij gradiva oziroma vprašanja iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije, se vabijo poleg delegatov v zboru tudi člani skupin delegatov in se jim pošiljajo gradiva za to sejo. Člani skupin delegatov sodelujejo pri obravnavi, usklajevanju in oblikovanju stališč, mnenj in predlogov z enakimi pravicami kot delegati Zbora združenega dela skupščine občine.
340.	člen
Zadeva iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije, ki jih ne obravnava Zbor združenega dela skupščine občine kot konferenca delegacij, lahko obravnavajo skupine delegatov.
Skupine delegatov oblikujejo stališča na podjagi smernic in stališč temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih delegacij, upoštevajoč stališča in smernice, oblikovane v Zboru združenega dela skupščine občine.
Pri usklajevanju stališč se skupine delegatov povezujejo med seboj in usklajujejo stališča.
341.	člen
Skupine delegatov poročajo o svojem delu Zboru združenega dela skupščine občine.
342.	člen
Delegati, ki so delegirani v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije,poročajo o svojem delu v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije, Zboru združenega dela skupščine občine oziroma skupini delegatov, če jih je ta delegirala.
343.	člen
Zbor združenega dela skupščine občine se sporazume z zbori združenega dela tistih občinskih skupščin, s katerimi skupno pošiljajo delegate v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije o načinu usklajevanja stališč in pošiljanju delegatov v Zbor združenega dela skupščine SR Slovenije.
3.	Oblikovanje stališč in pošiljanje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije
344.	člen
Pristojni zbori skupščine občine oblikujejo stališča glede vprašanj, ki jih obravnava Zbor občin Skupščine SR Slovenije.
Pristcgni zbori skupščine občin pošljejo za vsako sejo Zbora občin Skunščine SR Slovenije delegata oziroma delegate glede na vprašanja,ki so na dnevnem redu sei e Zbora občin Skupščine SR Slovenije.
345.	člen
Pristojni zbori skupščine občine lahko za proučevanje in spremljanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje in spremljanje posameznih zadev iz pristojnosti Zbora občin Skupščine SR Slovenije oblikujejo eno ali več skupin delegatov izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij m skupnosti in članov Družbenopolitičnega zbora.
Skupine pripravljajo predloge za usklajevanje stališč in sodelujejo v postopku usklajevanja stališč v pristennih zborih skupščine občine.
V	primerih, ko so za to pooblaščene ali če pristojni zbori skupščine občine ne obravnavajo določenih vprašanj, ki so na dnevnem redu seje Zbora občin Skupščine SR Slovenije, skupine oblikujejo stališča na podlagi smernic in stališč temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih delegacij ter družbenopolitičnih organizacij, upoštevajoč stališča in smernice oblikovane v pristojnih zborih skupščine občine.
V	primerih tako oblikovanih stališč določi skupina delegata za sejo Zbora občin Skupščine SR Slovenije.
Za delo skupine delegatov za Zbor občin Skupščine SR Slovenije se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za skupine delegatov Zbora združenega dela skupščine občine.
346.	člen
Delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije poroča o svojem delu v Zboru občine Skupščine SR Slovenije zborom skupščine občine, v primerih, ko gaje delegirala skupina, pa tudi tej skupini.
4.	Predlaganje predlogov zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine SR Slovenije
347.	člen
Skupščina občine daje na podlagi pobud, mnenj in stališč, ki se oblikujejo v temeljnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitič nih organizacijah m njihovih delegacijah ter po lastni iniciativi Skupščini SR Slovenije predloge za obravnavanje posameznih zadev iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije, kot pooblaščeni predlagatelj pa predlaga Skupščini SR Slovenije predloge zakonov in drugih splošnih aktov ter amandmaje k predlogom zakonov in drugih splošnih aktov.
Za oblikovane predlogov za obravnavanje posameznih zadev iz Pristojnosti Skupščine SR Slovenije ter predlogov zakonov, drugih splošnih aktov in amandmajev, velja v celoti postopek, kot za obravnavo zadev iz pristojnosti zborov skupščine občine.
348.	dlen
Predloge za obravnavo posameznih zadev iz pristojnosti zborov Skupščine SR Slovenije oziroma predloge zakonov in drugih splošnih aktov in amandmajev pošlje predsednik skupščine občine predsedniku Skupščine SR Slovenije.
349.	člen
Kadar se v Skupščini SR Slovenije na pobudo skupščine občine obravnava določeno vprašanje, predlog zakona oziroma drugega splošnega akta ali amandmaja, določi skupščina občine svoje predstavnike, ki sodelujejo na sejah zborov in delovnih teles Skupščine SR Slovenije.
5.	Druge oblike sodelovanja skupščine občine s Skupščino SR Slovenije
350.	člen
Predlog predvidenih oblik sodelovanja pri uresničevanju delegatskega sistema lahko sodeluje skupščina občine s Skupščino SR Slovenije tudi tako, da ustanavlja skupaj s skupščino SR Slovenije in njenimi zbori za opravljanje zadev skupnega pomena delovna telesa za proučevanje stanja in pojavov v občini in za sprejemanje ustreznih ukrepov. Za obravnavo Posameznih vprašanj lahko organizira skupne sestanke in posvetovanja s elani predsedstva Skupščine SR Slovenije, vabi predstavnike Skupščine SR Slovenije in njenih zborov na sestanke v skupščini občine, jun pošilja Potrebna gradiva in razvija druge oblike medsebojnega sodelovanja.
XIV.	SODELOVANJE SKUPŠČINE Z ORGANIZACIJAMI
ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI
351.	člen
Poleg s tem poslovnikom predvidenih oblik dela z delegati lahko pri uresničevanju delegatskega sistema sodelujejo skupščine, njena delovna telesa in delovna telesa zborov z organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami m skupnostmi.
Sodelovanje z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi uresničuje skupščina zlasti z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na sejah delovnih teles; pri strokovni pripravi predlogov odlokov in drugih splošnih aktov oziroma drugih gradiv; s skupnimi sestanki in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
352.	člen
Na seje delovnih teles se lahko povabijo predstavniki organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi sodelovali pri proučevanju splošnih vprašanj, ki se nanašajo na položaj na Posameznih področjih družbenega življenja ali drugih vprašanj. Pomembnih za delovne ljudi in njihove organizacije in skupnosti, in da bi se delovna telesa seznanila z njihovimi stališči, mnenji in predlogi o teh vprašanjih.
XI. MEDOBČINSKO SODELOVANJE
353.	člen
Zaradi obravnave in urejanja vprašanja skupnega pomena ter izmenjavo izkušenj sodeluje skupščina s skupščinami drugih občin.
Skupščina sodeluje s skupščinami drugih občin v zadevah skupnega Pomena za občine: z izmenjavo izkušenj glede izboljševanja organizacije in metod dela skupščine in njenih teles, z usklajevanjem programov razvoja določenih gospodarskih dejavnosti; z usklajevanjem stališč, ki se nanašajo na delovanje samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, s posebnim poudarkom na razvoju poklicnih, srednjih, višjih in visokih šol v podravski regiji;
kadrovsko in štipendijsko politiko, zaposlovanje, starostno zavarovanje kmetov, davčno politko, splošni ljudski odpor in družbeno ®mozaščito, varstvo okolja in ustanavljanje skupnih služb na upravnem Področju.
Ce se v okviru medobčinskega sodelovanja sprejemajo skupni akti ali ustanavljajo skupni organi, organizacije in druga telesa, organizirajo *upne akcije in združujejo sredstva, se sprejemajo splošni akti in sklepi, ki se nanašajo na vprašanja in odnose iz pristojnosti skupščine, po določbah 'ega poslovnika o aktih skupščine.
354.	člen
Skupščina spodbuja in pospešuje sodelovanje občinskih organov, Organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih
organizacjj ter strokovnih in drugih društev z ustreznimi organi, organizacijami in skupnostmi drugih občin.
XVI. RAZMERJA SKUPŠČINE DO OBČINSKEGA SODIŠČA, SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA, OBČINSKEGA JAVNEGA TOŽILSTVA, DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA, OBČINSKEGA JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA IN OBČINSKEGA SODNIKA ZA PREKRŠKE
1.	Občinsko sodišče in sodišče združenega dela
355.	člen
Občinsko sodišče v Ptuju in sodišče združenega dela v Mariboru imata pravico in dolžnost obveščati skupščino o svojih mnenjih in predlogih za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale, o uporabi predpisov in samoupravnih splošnih aktov, o problematiki dela sodišč in o svojem delu.
Obvestila, mnenja in predlogi sodišča se pošljejo predsedniku skupščine, kijih posreduje predsedmkom pristojnih zborov.
356.	člen
Obvestila, mnenja in predloge obeh sodišč obravnavajo pristojni zbori.
K obravnavi teh obvestil, mnenj in predlogov v pristojnih zborih skupščine je povabljen predstavnik občinskega sodišča oziroma predstavnik sodišča združenega dela.
Po obravnavi poročila sodišč odločijo pristojni zbori skupščine, kaj je treba ukreniti. Zbori lahko dajo po obravnavi poročil tudi smernice za delo drugm organom.
2.	Občinsko javno tožilstvo
357.	člen
Občinski javni tožilec ima pravico in dolžnost obveščati skupščino o uporabi zakonov, o svojem delu in problemih, ki nastajajo pri delu javnega tožilstva te;o stanju kriminalitete in o drugih problemih in pojavih, kijih je javno tožilstvo opazilo pri svojem delu.
358.	člen
Glede obvestil, mnenj in predlogov občinskega javnega tožilca ter njihovega obravnavanja se smiselno uporabljajo določbe 355. in 356. člena tega poslovnika.
3.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja
359.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred skupščino postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine in postopek, da se razveljavi ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina, če je skupščina za to pristojna.
O postopku iz prejšnjega odstavka tega člena odločajo pristojni zbori.
360.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja ima pravico in dolžnost obveščati skupščino na njeno zahtevo ali lastno pobudo o splošnem stanju varstva samoupravnih pravic in delovnih ljudi in družbene lastnine ter o svojem delu in ji dajati mnenja ter predloge v zvezi z izvajanjem svoje funkcije.
Glede obvestil, mnenj in predlogov družbenega pravobranilca samoupravljanja ter glede obravnavanja teh se smiselno uporabljajo določbe 355. in 356. člena tega poslovnika.
4.	Občinsko javno pravobranilstvo
361.	člen
Občinski javni pravobranilec obvešča skupščino o pojavih, ki imajo pomen za pravno varstvo premoženjskih pravic in koristi občine.
Glede obvestil, mnenj in predlogov občinskega javnega pravobranilca ter njihovega obravnavala se smiselno uporabljajo določbe 355. in 356. člena tega poslovnika.
5.	Občinski sodnik za prekrške
362.	člen
Občinski sodnik za prekrške ima pravico in dolin os t obveščati skupščino o uporabi predpisov o prekrških in o problemih,ki se pojavljajo pri njegovem delu.
Glede obvestil, mnenj in predlogov občinskega sodnika za prekrške ter njihovega obravnavanja se smiselno uporabljajo določbe 355. in 356. člena tega poslovnika.
XVII. JAVNOST DELA SKUPŠČINE
363.	člen
Delo skupščine, zborov in delovnih teles skupščine je javno. Skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava.
Predlogi aktov oziroma gradiva, ki jih obravnava skupščina, se obravnavajo v skladu s tem poslovnikom.
364.	člen
Predsedstvo skupščine določi način objavljanja aktov glede na to, ali se objavijo prek sredstev javnega obveščanja ali na drug ustrezen način.
Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva skupščine, ki pomenijo uradno tajnost.
,	365. člen
Delovni ljudje in občani so lahko navzoči na skupni seji zborov, na sejah zborov in sejah delovnih teles, v prostorih, ki so določeni za ta
Na skupni seji zborov in na sejah vsakega izmed zborov ter na sejah delovnih teles lahko sklenejo, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzočnosti javnosti.
366.	člen
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah zborov in na skupmh sejah zborov in obveščati javnost o njihovem
ddU'Na seji zbora, na skupni seji zborov oziroma na seji delovnega telesa se lahko sklene, da so lahko predstavniki sredstev javnega obveščarja navzoči na seji, tudi kadar na mej razpravljajo o kakšnem vprašanju brez navzočnosti javnosti. O takem vprašanju pa smejo dajati za javnost le tista obvestila, za katere tako sklene zbor. Zbor lahko sklene tudi, da se smejo dati obvestila o takem vprašanju šele po poteku določenega roka.
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči tudi na sejah delovnih teles. Delovna telesa lahko določijo pogoje, pod katerimi ti predstavniki obveščajo javnost o delu na sejah.
Na seji lahko sklene delovno tdo, da bo o posameznem vprašanju razpravljalo brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja.
367.	člen
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov skupščine in zborov in njihovih delovnih teles, stenografski zapiski in druge publikacge, ki jih izdaja skupščina.
36 S. čien	u
Obveščale javnosti in s od elevarne s predstavniki javnega obveščanja organizira in opravlja za potrebe skupščine sekretaraiat skupščine.
Sekretariat lahko na pobudo predsedstva skupščine, zborov in delovnih teles organizira tiskovne konference.
369.	člen
Zbori in delovna telesa lahko sklenejo, da se o seji izda uradno
sporočilo za sredstva javnega obveščanja.	...	.•
Če besedilo uradnega poročila ni bilo določeno na seji zbora ali delovnega telesa, določi besedilo predsednik zbora oziroma predsednik delovnega telesa.
XVIII. SEKRETARIAT SKUPŠČINE
370.	člen
Sekretariat skupščine sestavljajo službe, ki opravljajo strokovna,
administrativno tehnična in druga opravila, ki so potrebna za delo skupščine, zborov in delovnih teles ter delegatov.
371.	člen
Sekretariat skupščine opravlja zlasti zadeve,ki se nanašajo na:
-	delo delegatov v skupščini in zagotavljanje strokovne pomoči v zvezi z njihovim ddom pri opravljanju njihove funkcije;
-	pravočasno in ustrezno obveščanje delegatov o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini, na način, ki je določen s tem poslovnikom;
-	tehnično pripravo sej skupščine, posameznih zborov in drugih delovnih teles skupščine;
-	spremljarge in izvrševanje sklepov delovnih teles skupščine;
-	vodenje evidence delegacij, konference delegacij in članov delegacij skupščine oziroma za posamezne zbore;
-	objavo splošnih aktov skupščine;
-	zapisnike sej skupščine, posameznih zborov in drugih delovnih teles skupščine;
-	protokolarne zadeve;
-	druge strokovno-administrativne in tehnične naloge za potrebe skupščine, delovnih teles in delegatov.
372.	člen
Naloge, organizacija in delo sekretariata se podrobneje določijo v aktu o organizaciji in delu sekretariata skupščine,ki ga sprejmejo zbori.
373.	člen
Delo sekretariata skupščine vodi generalni sekretar skupščine. Generalni sekretar izdaja navodila za delo sekretariata.
Generalni sekretar ima glede medsebojnih razmerij in samoupravljanja delavcev v sekretariatu pravice in dolžnosti predstojnika v skladu z zakonom.
XIX. KONČNE DOLOČBE
zbor sl
374. člen
Ipremembe in dopolnitve tega poslovnika obravnavajo in sprejemajo ikupščine po postopku,ki velja za sprejemanje odlokov.
375. člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati začasni poslovnik skupščine občine Ptuj,ki gaje sprejela skupščina na seji dne 29. aprila 1974.
376. člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka:
Datum: 24. september 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIC
94.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73), ter 244. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 545/74) je Skupščina občine Ptuj na sejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 24. s9. 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Ptuj
Letni zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975 je sestavni del tega sklepa.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Številka: 400-10/76 Ptuj, 24. 9. 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj OtonfOLIČ 1. r.
2.
Prenos pravice uporabe od Skupščine občine Ptuj na Samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj se opravi brezplačno oziroma brez odškodnine.
3.
Občina Ptuj dovoljuje, da se pri nepremičnini iz 1. točke tega sklepa knjiži kot imetnik pravice uporabe Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj.
4.
Premoženjsko pravna služba uprave Skupščine občine Ptuj poskrbi za izdelavo zemijiSko-knjižne listine in za njeno izvedbo v zemljiški knjigi.
1.
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1975, ki ga je pregledala strokovna komisija občinske skupščine.
2.
Zaključni račun izkazuje: obremenitve plačila dolg
predplačila
29.051.161.84	din
26.330.488.85	din 3.698,073,84 din
977,400,85 din
3.
Zaključni račun obsega: bruto bilanco bilanco
pregled skupno doseženega prometa pregled dolgov in preplačil zavezancev in zapisnik strokovne komisije o pregledu letnega zaključnega računa Letni zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1975 je sestavni del tega sklepa.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in P’.uj.
Številka: 400-11/76 Ptuj, 24.9.1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIC 1. r.
95.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 24/73) ter 52. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) in 244. člena statuta občine Ptuj je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 24. 9. 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine Ptuj za leto 1975.
1.
Potrdi se zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975,ki ga je pregledala strokovna komisija občinske skupščine.
2.
Zaključni račun izkazuje:
-	obremenitve
-	plačila
-	dolg
-	preplačila
7,599.741,40 din 7,081.239,55 din 947.05 U5 din 428.099,90 din
3.
Zaključni račun obsega:
-	bruto bilanco,
-	bilanco,
-	pregled skupno doseženega prometa,
-	pregled dolgov in preplačil zavezancev in
-	zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa.
96
Na podlagi 73. člena zakona o osnovni šoli (Uradni Hst SRS, št. 9-51/68) in 5. točke 244. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 545/74)je Skupščina občine Ptuj na sejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o soglasju k pripojitvi nekaterih osnovnih šol
1.
Skupščina občine Ptuj daje soglasje k pripojitvi
1.	Osnovne šole ,.Vinko Jurančič” Vitomarci k Osnovni šoli „Tone Žnidarič11 Ptuj.
2.	Osnovne šole Žetale k Osnovni šoli ..Martina Ko resa" Podlehnik.
3.	Osnovne šole Rodni vrh k Osnovni šoli ..Martina Koresa' Podlehnik.
4.	Osnovne šole Zavrč k Osnovni šoh .Maksa Bračiča" Cirkulane.
5.	Osnovne šole Stoperce k Osnovni šoli Majšperk.
6.	O izločitvi podružnične šole Polenšak iz Osnovne šole Jursinci in o njeni pripojitvi k Osnovni šoli ,J)r. Franja Žgeča‘f Domava.
2.
Ta sklep začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 022-4/76
Ptuj, 26. 9. 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIC 1. r.
97.
Po prvem odstavku 3. in 1. odstavka 5. člena zakona o prometu z neprimičninami (Uradni Hst SRS, št. 19-911/76), 13. točki 244. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 545/74), je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1976 na predlog Samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj z dne 2. jukja 1976 sprejela naslednji
S KLEP
o prenosu pravice upravljanja nad zgradbo na Ormoški cesti 14 z uprave Skupščine občine Ptuj v upravljanje Samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj
t.
Zgradba v Ptuju, Ormoška cesta št. 14, stoječa na parceli št. 1513/1, pripisana v št. 894 k. o. Ptuj - družbena lastnina - pod upravo Skupščine občine Ptuj se prenese v upravljanje Samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj.
Številka: 464-22/76 Ptuj, 24/9-1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton P Ó L I C 1. r.
98.
Po 1. odstavku 3. in 1. odstavku 5. člena zakona o prometu z nepremičninami (Uradni Hst SRS, št. 19-911/76), 13. točki 244. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 545/74) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1976 na predlog Pokrajinskega muzeja v Ptuju z dne 22. januarja 1976, sprejela naslednji
SKLEP
o prenosu pravice upravljanja nad zgradbo v Prešernovi ulici 35 iz uprave Skupščine občine Ptuj v upravljanje Pokrajinskega muzeja Ptuj
1.
Zgradba v Ptuju, Prešernova ufica št. 35, stoječa na parceli številka 1636, pripisana vložku št. 730 k. o. Ptuj - družbena lastnina pod upravo skupščine občine Ptuj se prenese v upravljanje Pokrajinskemu muzeju Ptuj.
2.
Prenos pravice uporabe od skupščine občine Ptuj na Pokrajinski muzej Ptuj se opravi brezplačno oziroma brez odškodnine.
3.
Občina Ptuj dovofi, da se pri nepremičnini iz 1. točke knjiži kot imetnik pravice uporabe Pokrajinski muzej Ptuj.
4.
Premoženjsko pravna služba uprave skupščine občine Ptuj skrbi za izdelavo zemljiško-knjižne listine in njeno izvedbo v zemljiški knjigi.
Številka: 36-14/76
Ptuj, 24/9-1976
Podpredsednik
Skupščine občine Ptuj Oton POLIC. r.
99.
Na podlagi 2. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o srednjem šolstvu (Uradni Hst SRS št. 20-113/70), 25. točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 545/74) in 71. člena statuta Šolskega centra za gospodarstvo in upravo .Jože LACKO" Ptuj, je Skupščina občine Ptuj na sejah Zbora
združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 24. septembra 1976 sprejela
S KLEP
o imen o vat ju ravnatelja Šolskega centra za gospodarstvo in upravo )rJože LACKO" Ptuj
1.
Jože STROPNIK, profesor, rojen 18/2-1921 v Radljah ob Dravi, stanujoč v Ptuju, Nova cesta S, se
imenuje
za ravnatelja Šolskega centra za gospodarstvo in upravo , Jože LACKO" Ptuj.
2.
Mandatna doba imenovanega ravnatelja traja od 18. oktobra 1976 do 30. junija 1980.
3.
Ta sklep začne veljati od 18. oktobra 1976 dalje, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 110-7/72-1/4 Ptuj, dne 24. septembra 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ 1. r.
100.
Na podlagi 2. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS št. 20-113/70,), 25. točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 545/74) in 117. členu statuta Gimnazije „Dušan KVEDER" Ptuj, je Skupščina občine Ptuj na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbeno političnega zbora, dne 24. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Gimnazije „Dušan KVEDER* * v Ptuju
1.
Rudolf ČEH, profesor, rojen 17. 4. 1914 v St. Radegund - Austrija, stanujoč v Ptuju, Gregorčičev drev. 2, se
Ml '
imenuje
za vršilca dolžnosti ravnatelja Gimnazije „Dušan KVEDER" v Ptuju do imenovanja ravnatelja na podlagi ponovnega razpisa.
Ta sklep začne veljati od 18. oktobra 1976 dalje in lahko velja v skladu z določbami 117. člena statuta zavoda do 30. junija 1977.
StevUka: 110-10/72-1/4 Ptuj, dne 24. septembra 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ v.r.
101.
Na podlagi 12. člena zakona o spremembi in dopolmtvi zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 14-108/©), 25. točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 545/74), in 37. členu statuta
Osnovne šole „dr. Franjo ŽGEČ“ Dornava, je Skupščina občine Ptuj na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbeno-političnega zbora dne 24. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o razrešitvi dosedanjega in o imenovanju novera ravnatelja osnovne šole „dr. Franjo ŽGEC“ Dornava
1.
SIREC Alojz, predmetni učitelj in dosedanji ravnatelj Osnovne šole ,,dr. Franjo ŽGEČ" Dornava se na lastno željo razreši dolžnosti ravnatelja te šole s stanjem 24. septembra 1976.
S tem sklepom preneha veljati sklep Skupščine občine Ptuj št. 110-19/70-1 z dne 29/5-1975.
2.
Franc PREDIKAKA, predmetni učitelj, rojen 5/4-1948 v Ptuju, stanujoč v Ptuju, Volkmerjeva 2, se
imenuje
za ravnatelja Osnovne šole „dr. Franjo ŽGEČ" Dornava.
3.
Mandatna doba imenovanega ravnatelja traja od 24. septembra 1976 do 30. junija 1980.
4.
Ta sklep začne veljati od 24. septembra 1976 dalje, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
StevUka: 110-19/70-1/4 Ptuj, dne 24. septembra 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ 1. r.
102.
Na podlagi 12. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 14-108/69), 25. točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vesmik občin Ormož in Ptuj št. 545/74) in 146. člena statuta Osnovne šole .Martin KORES" Podlehnik, je Skupščina občine Ptuj na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 24. septembra 1976 sprejela
S KLEP
o imenovanju ravnate H a O sn ovne šole .Martin KORES‘f Podlehnik
103.
Na podlagi 12. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o osnovni šoK (Ur. list SRS, št. 14-108/69) in 25. točki 243. člena statuta občine Ptuj, je Skupščina občine Ptuj na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1976 sprejela naslednji
SKLEP
o razrešitvi dosedanjega in o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Osnovne šole RRATJE RF,Š“ v Destemiku
1.	Alojz SESEK, predmetni učiteji in ravnatelj se razrea s 24. septembrom 1976 dolžnost ravnatelja Osnovne šole ,3ratje REŠ" v Destemiku.
S tem sklepom preneha veljati sklep skupščine občine Ptuj st. 110-5/72-1 z dne 30. maja 1975.
2.	Marija STÒGER, učite^ica, roj. 19/8-1943 v Tibolcm, stanujoča v Vintarovcih 53 se imenuje za vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole ,3ratje REŠ" Destemik za čas od 25. septembra 1976 do imenovanja novega ravnatelja po razpisu.
Številka: 110-5/72-1
Ptuj, dne 24. septembra 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ 1. r.
104.
Na podlagi 32. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19-906/76), 25. točki 243. člen statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občine Ormož in Ptuj št. 545/74) in 39. členu statuta Posebne osnovne šole v Ptuju, je Skupščina občine Ptuj na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbeno političnega zbora, dne 24. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja Posebne osnovne šole Ptuj
' 1.
Hilda SLEKOVEC-MILENKOVIČ, dipl. defektolog in ortopedagog, rojena 13/12-1938 v Mariboru, stanujoča v Ptuju, Ciril-Metodov drevored 8,se
i m e n u j e
za ravnatelja Posebne osnovne šole Ptuj.
1.
Radovan VERK, rojen 30/1-1929 v Rogaški Slatini, stanujoč v Zgornjem Gruškovju 1, se
imenuje
za ravnatelja Osnovne šole .Martin KORES" Podlehnik.
2,
Mandatna doba imenovanega ravnatelja traja od 18. oktobra 1976 do 30. junija 1980.
3.
Ta sklep začne veljati od 18/10-1976 dalje, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 110-9/72-1/4 Ptuj, dne 24. septembra 1976
Podpredsednik Skupščine občine P'.uj Oton POLIČ 1. r.
2.
Mandatna doba imenovanegi ravnatelja traja od 18. oktobra 1976 do 30. junija 1980.
Ta sklep začne veljati od 18/10-1976 dalje,1 objavi pa se v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Številka: 110-3/70-1/4
Ptuj dne 24. septembra 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ 1.r.
105.
Na podlagi 2. člena zakona o spremembi in dopolmtvi zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS št. 20-113/70), 25. točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj
št. 545/74) in 76. člen statuta Dijaškega doma Ptuj, je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora, dne 24. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja Dijaškega doma Ptuj
1.
Zvonimir KRALJ, predmetni učitelj, rojen 1/10-1932 v Zagrebu, stanujoč v Ptuju, Prešernova 29, se
2.
Mandatna doba imenovanega ravnatelja traja od 18. oktobra 1976 do 30. junija 1980.
3.
Ta sklep začne veljati od 18/10-1976 dalje, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 110-14/70-1/4 Ptuj,dne 24. septembra 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIC Lr.
OBČINSKI SVET ZSS ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČEN POLAK Boris l.r.
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ORMOŽ PREDSEDNIK Ivan VAJDA 1.r.
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ORMOŽ PREDSEDNIK Edvard PAJEK Lr.
OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČENA Marija VERNIK Lr.
OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST ORMOŽ
ZA PODPIS POOBLAŠČENA Minka RAJH l.r.
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA ORMOŽ
PREDSEDNICA SKUPŠČINE Doroteja RADOŠ Lr.
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA ORMOŽ
ZA PODPIS POOBLAŠČENA Marija VERN IK Lr.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČEN Ivan ZADRAVEC L r
GLASBENA SOLA ORMOŽ DIREKTOR
Dogša DO K I C Jožica 1. r.
DELAVSKA UNIVERZA ORMOŽ DIREKTOR
Anica ZIDARIČ Lr.
ZDRUŽENI ZDRAVSTFENI DOM TOZD ZP ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČEN Branko KUKEC L r.
KRAJEVNA SKUPNOST SREDlSCE OB DRAVI PREDSEDNIK
Franc FORSTNARIC Lr.
PRIMAT MARIBOR TOZD IV ORMOŽ v. d. DIREKTOR Tone TAKS L r.
IGP OGRAD ORMOŽ DIREKTOR
Mi lan LUKACEK l.r.
/
106.
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti v občini Ormož, Skupščina občine Or mož, Občinska konferenca SZDL Ormož, Občinski svet ZSS Ormož, Občinska izobraževalna skupnost Ormož, Občinska kulturna skupnost Ormož, Občinska skupnost otroškega varstva Ormož, Občinska telesnokulturna skupnost Ormož, Občinska raziskovalna skupnost Ormož, Občinska zdravstvena skupnost Ormož, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ormož, Občinska skupnost socialnega varstva Ormož, Občinska skupnost za zaposlovanje Ormož (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sprejmejo
SPREMEMBO
DRUŽBENEGA DOGOVORA
O RAZPOREJANJU DOHODKA V LETU 1976 V OBČINI ORMOŽ
1.	člen
Spremeni se 5. točka 15. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Ormož št. 016-12/75 z dne 19. marca 1976 tako, da se glasi:	^
.^določile nagrade za delovne jubileje glede na delovno dobo in delovno dobo, ki se upošteva pri določanju delovnega jubileja. Nagrade znašajo za 10 let delovne dobe 1.500,- din, za 20 let delovne dobe 2.500.- din in za 30 let delovne dobe 3.500.- din. Nagrade za delovni jubilej, če jih uvajajo prvič, lahko priznajo tudi delavcu, ki je enega takih jubilejev ze dosegel, s tem, da se v tekočem letu lahko izplača nagrada samo za en jubilej.
2.	člen
Ta sprememba družbenega dogovora začne veljati z dnem, ko jo podpišejo udeleženci, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 016-12/75 Ormož, dne 30vjunija 1976 PODPISNIKI:
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ PREDSEDNIK NOVAK Mirko Lr.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL ORMOŽ PREDSEDNIK BEDRAČ Silvo l.r.
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ORMOŽ
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Vinko ŠTEFANČIČ Lr.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST ORMOŽ
ZA PODPIS POOBLAŠČEN Ivan RAKOVEC l.r.
OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE ORMOŽ
PREDSEDNICA SKUPŠČINE DOMIC Marinka Lr.
TOVARNA „JOŽE KERENČIČ" TOZD PLASTIKA ORMOŽ
GENERALNI DIREKTOR Milan RITONJA l.r.
TOVARNA , JOŽE KERENClC“ TOZD OPTYL ORMOŽ
GENERALNI DIREKTOR Milan RITONJA l.r.
VETERINARSKA POSTAJA ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČEN Jože BESVIR Lr.
DIMNIKARSKO PODJETJE PTUJ OBRAT ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČEN Štefan ClC Lr.
BOROVO - PRODAJALNA ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČENA Slavica FRAS Lr.
VELETRGOVINA KOLONIALE PRODAJALNA ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČEN Milan ZORE Lr.
UPRAVNI ORGANI SO ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČEN Boris VERBANČIČ Lr.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR
STROKOVNA SLUŽBA - IZPOSTAVA ORMOŽ
Marija ZEMLJAK Lr.
OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE ORMOŽ
Stanko FRANGEŽ Lr.
OBČINSKI KOMITE ZKS ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČENA Danica F R I D M AN l.r.
107
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255 / 72) ter prve alineje 1. člena odloka o prenosu pristojnosti na izvršni svet skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9-95/74) je izvršni svet skupščine občine Or mož na seji dne 16.9.1976 sprejel
sklep
o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembe urbanističnega progarma občine Ormož za potek trase magistralnega plinovoda, spremembo glede namembnosti zelenih površin v Ormožu nad Mestno gradbo in spremembo dela zazidalnega načrta cone za gradnjo posebne osvnovne šole v Ormožu in zazidave individualnih stanovanjskih zgradb v Cvetlični ulici.
1.	člen
Javno se razgrne :
-	sprememba urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembe urbanističnega programa za območje občine Ormož za potek trase magistralnega plinovoda preko območja občine Ormož, ki jo je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 2670/75 v februarju 1976;
-	sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta cone za gradnjo posebne osnovne šole s športnimi igrišči v Ormožu v zelenem pasu Mestne grabe na delu zemljišč, ki jih tvorijo parcele št. 652, 653,654,655 in 651 k.o. Ormož in zazidava 12 novih individualnih stanovanjskih zgradb v Cvetlični ulici v Ormožu.
-	sprememba urbanističnega programa mesta Ormož glede namembnosti zelenih površin nad Mestno grabo v Ormožu. Ta sprememba obravnava gradnjo posebne osnovne šole.
2.	člen
Predlog urbanistične dokumentacije za spremembo namembnosti zelenih površin in spremembo zazidalnega načrta za gradnjo posebne osnovne šole in zazidava 12 novih individualnih stanovanjskih hiš je izdelal Zavod za urbanizem Maribor št. 1512/76 dne 28.5 J.976 in št. 1395/76 dne 11.8.1976.
3.	člen
Navedene spremembe z urbanistično dokumentacijo bodo javno razgrnjene 30 dni po
objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in sicer vsak dan razen ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 13. ure, ob sredah pa še od 13 do 16. ure v prostoru št. 9 oddelka za gospodarstvo in finance SO Ormož.
4.	člen
Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave te$£ sklepa v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 351-9/76
Ormož,dne 16.9.1976
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVELTA za Franc NOVAK l.r.
delovnega razmaja in nadomestila, po stopici 2 % od mesečnega neto dohodka,
-	za zavezance, ki imajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 2 %za vsak mesec,
-	za zavezance, ki imajo dohodke iz kmetijske dejavnosti, po stopnji 15 % od katastrskega dohodka negozdnih površin,
-	za zavezance, ki imajo dohodek od samostcnnega opravlja rja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev, po 4 % od davčne osnove,
-	od zaposlenih v inozemstvu 300 dinatjev letno,
-	od traktorjev 10 dinarjev po KS letno (samo od enega traktorja v gospodinjstvu).
cu krajevni samoprispevek in o tem obvesti zavezanca do konca marca vsakega leta.
Delavec, zaposlen v tujim, obvesti svet krajevne skupnosti s posebnim dopisom o samoprispevku in ga le-ti nakazujejo na žiro račun krajevne skupnosti.
VII.
Svet krajevne skupnosti Kog je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklepu.
VIII.
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti plačila samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno iztekajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
108.
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in 1. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) ter 56; člena statuta Krajevne skupnosti Kog je zbor delegatov Krajevne skupnosti Kog na seji, dne 25.julija 1976 sprejel
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje komunalnih in družbenih objektov ter drugih dejavnosti na območju Krajevne skupnosti Kog
l.
V Krajevni skupnosti Kog se na podalgi odločitve občanov na rererendumu, dne 2o. julija 1976 uvede krajevni samoprispevek (v nadaljnem besedilu: samoprispevek). Samoprispevek se uvede v denarju za sofinancirarje gradnje komunalnih in družbenih objektov ter drugih dgavnosti na območju Krajevne skupnosti Kog.
II.
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let.
m.
Samoprispevek v denarju znaša:
- za zavezance, ki imajo osebnydohodke iz
IV.
Zavezanci za samoprispevek so krajam, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Kog.
V.
S samoprispevkom bo zbranih 1,000.000 dinatjev. S temi sredstvi bo krajevna skupnost financirala in sofinancirala naslednji delovni am:
FINANCIRALA rekonstrukcijo krajevnih cest, ureditev in vzdrževanje pokopališča in nabavo opreme za potrebe krajevne skupnosti.
2.	SOFINANCIRALA občinsko cesto Središče - Vuzmetinci, gradnjo transformatorjev, za potrebe ljudske obrambe in civilne zaščite in skupnih potreb krajevne skupnosti.
3.	VZDRŽEVALA krajevne ceste, javno razsvetljavo, zgradbe in prostore ter ostale komunalne objekte in naprave, ki so v upravljanju krajevne skupnosti.
VI.
Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmeija in pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec dohodka oziroma pokojnin ob izplačilu in ga nakazuje na žiro račun krajevne skupnosti mesečno.
Samoprispevek, ki gji plačujejo občani, ki se z zasebnim delom ukvarjajo s kmetijsko de javnostjo, obratno ali drugo gospodarsko dejav-nostjo ter intelektualnimi storitvami, odmeri svet krajevne skupnosti po predhodni sestavi seznama obvez zavezancev in cas 15 dni zaradi dajanja pripomb ter o tem obvesti zavezance z javnim razglasilom. Po preteku roka dajanja pripomb odmeri svet krajevne skupnosti vsakemu zavezan-
IX.
Sredstva prispevka se smejo uporabiti le za tiste namene zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
X.
Samoprispevka v denarju so oproščeni kraiani od socialnih podpor, invalidnin in minimalnih pokojnin ter od otroškega dodatka, pomoči za šolanje, od štipendij, vajeniških nagrad in od dohodkov glede katerih velja oprostitev po zakonu.
Izjemoma sme svet krajevne skupnosti odločati, da se dolg na samoprispevku v celoti ali delno odpiše oziroma v izjemnih primerih odloži plačilo za določen čas, če bi se z izteijavo spravilo v nevarnost preživlja rje zavezanca in njegovih družinskih članov.
XI.
O uporabi sredstev samoprispevka se vsako leto sestavi program del in zaključni račun, ki se dostavita zborom krajanov ter ju dokončno potrdi svet krajevne skupnosti.
Morebitni višek dohodka samoprispevka navedenega s tem sklepom se lahko uporabi tudi za druge nenaštete dejavnosti v krajevni skupnosti, po predhodnem sklepu sveta krajevne skupnosti.
XII.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 84/1976
Datum: 25.julija 1976
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti
Viktor BORKO Lr.
#
v
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda 1 dinar. Naročniki Tednika ga prejema io brezplačno. Izdajatelj redakcija Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva Ptuj,
Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje .Mariborski tisk", Svetozarevska 14, Maribor.