ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO F D I M O R J E 5*2. štev 417 - Cena 4.- lire Poštnina plačana v gotovini Spedlzione In abbon. poatale TRST, četrtek, 10. oktobra 1946 UkEDNISTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI it. 1 • I. Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisj se ne vračajo Naša glavna naloga je, da pripravimo tako mirovno pogodbo, ki bo zagotovila stvarne koristi ljudstva in trajen mir. Mir mora biti demokratičen, ki ne bo puščal napadalce nekaznovane in ki ne bo pozabil na žrtve, katere smo doprinesli v tej veliki osvobodilni borbi za skupno zmago. MOLOTOV Ob povratku n^ših delegatov iz Pariza Mmorsko ljudstvo se bo borilo brez prestanka la svojo svobodo in demokratične pravire d- 10« iijfc |sW »ti >r]»M v riii* Popolna* zaupnica in ptiznanje naporom delegacije Julijske krajine izražena na širši seji izvršnega odbora Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora torek popoldne se je sestal iz-*wl^?bor koJcfajinekega narodno ■ J» H* odbora za Slovensko In Trst pod vodstvom svo- ■■ Predsednika tov. Franceta ki se je z ostalimi člani de-Julijske krajine pred dne-Iz Pariza, Na seji so bili ™ Predsedniki in tajniki okrož- j, ; “Vršnih Tov, •ko H odborov. Bevk je na njej podal iz-Poročilo delovanja naše dele- v Parizu. Bilo je sprejeto z ajt ST odobravanjem. Delegaciji Ju-■ o * krajine-v Parizu je bila najt** soglasno izražena zaupnica. I Svojim odhodom Iz Pariza “ vodja delegacije tov. Bevk v njenem imenu zastopni-lU-.f^tovnega tiska izjavo, ki jo » Ujemo v naslednjem: e(>l ^tava delegacije ;rs>i odhodom I* Pariza e J^ddarjamo samo na kratko, ji|) ^r Primorsko ljudstvo po toli-jj ^rvavih naporih v boju pro-* ,*3tomu pričakovalo, da bodo i» •Po6hU prav‘tnosti v polni meri la«* j, fTevane njegove težnje. Bilo »s- (m začudeno, ko Je is- * ll ’° “ predloge bodoče meje, _ 1 (t n*l bi nesmiselno razkosala j5ans*c° celoto Julijske krajine. ’e4 it*18'1 nas v Pariz> da sveto-lJ i ^ to vnos ti, posebno pa dlplo-^ toim krogom tolmačimo nje-H VOljo 'n njogove zahteve. Se ^ n° Je zaupalo zaveznikom, ki ; P iii0?lov€sno proglašali načela de-^ racije, da bodo v duhu pra- \ I fc°Sti reSili naae vprašanje. ■“ °rili smo vse, da hi bila šlro-javnost pravilno poučena o težnjah In o npši trdni, ,. tg volji. C------- j. Posledice id°’ ^^tale, ako, bi naše vprašanje p k ‘Jo. rešeno po načelih demo-Kljub temu je bil na kon-i,1t acl štirih zunanjih ministrov P9 |j kompromisni predlog, kt # 2. 0fi^r'em nasprotju z voljo pri- r ... . . .. . .. *°tol volji. Opozarjali1 smo tudi nezadovoljstva, ki °toltega ljudstva in ki nikakor | °1govarja načelom pravlčno-j, r samo, da bi bil na ta na-i, ^rat odtrgan od svojega na-^nt8a zaledja, ampak bi bili k tic° imenovanemu svobodnemu ,^'jd brez vsakega tehtnega Sključeni tudi čisto slo-in hrvatski kraj!, sloven-& L., u narodu pa zaprta pot do of' L1 Italiji bi bilo po tem preJ-30!>o za plemenite napore v ^»i ^r°tl fašizmu poplačano * l'i|(,nagrajeni pa njegovi dol-M tlačitelji. Pričakovalo je liv f °Pnikov enaindvajsetih dr- J da s« bodo zavedali svoje od- govornosti pred demokratičnim svetom in pred zgodovino. Teda 4e način, kako so v povni pogodbi z Italijo je potekal brez posebnega zanimanja za seje: delegati, ki so že vnaprej prejeli prevode govorov, ki so jih imeli vodje delegacij, so si medtem ali čistili nohte ali pa se poglabljali v študlranje raznih dokumentov. Tudi za izid volitev, ki Je bil že vnaprej več ali manj znan, ni bilo posebne radovednosti. Novinarji, ki že več dni zaman stikajo za senzacijami po Luksemburški palači, 30 se morali zadovoljiti s tem, da so s fotografskimi aparati naravnost »mitralji-rali» Molotova, ko se je usedel na predsedniški stol in skušali ujeti vsako njegovo kretnjo. Nekaj zabave so tudi imeli, ko so se včasih delegati sporekli, ker se prevodi osnutka pogodbe niso vedno ujemali. Več zanimanja pa vzbuja prihodnji sestanek Sveta četvorice, ki bo dokončno sklepal o usodi mirovne pogodbe: štirje namestniki zunanjih ministrov se že sedaj sestajajo, da pripravijo V3e potrebno za zasedanje sveta v New Yorku. Ker je pa snov ogromna In se »talno kopiči, so sedaj ustanovili še poseben stalni odbor četvorice, ki bo preučeval vse zapisnike in poročila odborcvih }n plenarnih sej. Na današnji jutranji plenarni 6eji Je nastopil kot prvi govbrnik novozelandski delegat Mason. Očivid-no prizadet zaradi včerajšnj h Kardeljevih izjav, se je govornik pritožil, da so njegovo stališče napačno tolmačili kot dokaz zlonamernosti in neiskrenosti. Priznal je tudi, da je njegovo stališče lažje, ker njegova država ni neposredno prizadeta s pogodbo z Italijo. Izjavil je, da je Nova Zelandija v toku diskusij večkrat menjala svoje stališče, da pa je zelo nezadovoljna z nekaterimi kompromisi. Govorniku očividno diši preglasovanje, zato je predlagal naj bi o mirovni pogodbi odločala skupščina Združenih narodov in ne Svet zunanjih ministrov. Kolonialni režim v Trstu po angleških, ameriških in francoskih predlogih Takoj za njim Je »pregovoril sovjetski zunanji minister Molotov. Zapustil je predsedniško mesto in se povzpel ob splošnem ploskanju na govorniški oder, da razloži sovjetsko »tališče o mirovni pogodbi z Italijo. Predsedniško funkcijo je ne za Italijo In da bi ji odvzele njeno gospodarsko neodvisnost. «Ne smemo pozabiti*, je nadaljeval Molotov, «da je bila Italija zibelka fašizma. Značilno za usmerjenost nekaterih držav pa je dejstvo, da ta čas vršil Fouques Duparc, glavni je reparacijski odbor za Italijo mo- tajnik konference Vodja sovjetske delegacije je izjavil: cNaša glavna naloga je, da pripravimo tako mirovno pogodbo, ki bo zagotovila stvarne koristi ljudstva in trajen mir. Mir mora biti demokratičen, ki n« bo puščal napadalce nekaznovane in ki ne bo pozabil na žrtve, katere »mo dali V tej veliki osvobodilni borbi za skupno zmago. Hkrati mora ta demokratičen mir ustvariti pogoje za razvoj prijateljskih odnošajev med narodi, ki si žele varnosti in ki so odločno pri-pravtjml, da »e uprejo vsakemu poskusu- novega napada. Demokratične države se niso prvič zbrale k zasedanju za podpis mirovnih pogodb. Ne moremo pa trditi, da so po prvi svetovni vojni sklepali pogodbe, ki bi upoštevale voljo ljudstva po trajnem miru. Te izkušnje moramo imeti stalno pred očmi, da bomo do*egl' boljše rezultate*. Italija le bUa z belka faš zma Molotov je nato nastopil proti trditvi, da bi bile gospodarske določbe mirovlne pogodbe pon ževal- ral zasedati 32 krat, to je vsega skupaj 86 ur za razpravljanje o zelo skromnih sovjetskih zahtevah po italijanskih reparacijah*. Molotov’ je neto ož!gosal predloge, po katerih naj b: o zaključkih sveta četvorice dokončno sklepala skupščina Združ;nih narodov. Izrazil Je tudi svoje zadovoljstvo nad tem, da so bila zasedanja konference javna, tako da je bil lahko ves svet obveščen o vseh podrobnostih zasedanja. Nobenih blokov Molctov se je tudi dotaknil vprašanja, ki ga je sprožil južno-afrl-šk! delegat Frnuta o tako zvani delitvi d"žav v dva bloka, vzhodnega In zahodnega. Dejal je: "»Sovjetska zveza ponovno zatrjuje svojo željo po sodelovanju med demokratičn.-mi državami. Nesmiselno je govorit! o neki delitvi med vzhodom in zehodom, med Slovani in ze.padn! mi državami. Napačna je trditev, da se hočejo slovanske države postaviti proti Ang^atmrikancem. Tako govorjenjp ie samo obula-nie snomlnov na stare čase. ko je srednja ln vzhodna Evropa b'ln v vellkrm zaostanku za zapadnlml državami. Toda sedaj je v vzhodni ir frvavi spopadi v Rimu °skus napada na palačo ministrskega predsedništva de,a. n S]u * — Danes Je prišlo v Vi-^ lvcev ° nere<*ov protestov • toi so jm odpustili »arsdi Z tol ga Je bil »»čel ltol„ Unw- Policija je najprej h v v »rak, da bi preprečila ‘*ivi>r0*t<>re ministrskega predla ' Mhoiioa pa Je ustavila (*% jMetepis vozače. Tedaj je Saab 1H,ltola na množico, ma-1 Pn so začeli uporabljati k) s Prišlo je do hudega spo-** rt,«* k° *° prišli oklepniki, Jt hvt®tantl nmaknlH Polksf-VAiH0 opravičljivo samo v prime-izmed njih »ta umrla v bolnišnici. | ru, če bi Trst n« imeli za svobod- čijo kot prava bitka. V okraju VI-mlnala Je promet popolnoma ustavljen. Po sestanku med De Gasparijem, Nennljem in Scocclmarrom ter policijskim ravnateljem so preklicali Ukaz za ukinitev dela. Vlada j« u-vedla preiskavo. Po zadnjih vesteh j* bilo prt teh neredih 8 mrtvih ln 50 ranjenih. Bi- no mednarodno ozemlje, temveč za r.a pol sovražni teritorij pod nadzorstvom anglo-smeriških sil. To pa je v popolnem nasprotju s sklepom sveta četvorice ln z demokratičnim mirom. Zaradi tega bo sovjetska delegacija tako dolgo vztrajala, dokler ne bo njen predlog o umiku tujih čet odobren. Borila sc bo še nadalje tudi toliko časa, dokler ne bo sprejeto načelo, da vrši Izvršno oblast za mesto Trst vlada. ki si jo bo izbrala ljudska skupščina, in da bo guvernerjeva naloga omejena na skrb za spoštovanje statuta.* Po končanih trideset minutnih govorih so bili predlogi mirovne pogodbe z Italijo dani na glasovanje. Glasovanje je zelo naglo pote- kalo, ker je zato poskrbel postopek plenarnih sej: delegatom prečitajo člen za členom oenu;ka pogodbe, če nihče nima nič proti posameznemu členu, se le-ta smatra soglasno sprejet brez vsakega glasovanja. V nasprotnem primeru pa se glasuje o predlogu in o protipredlogu (toda le o takem, ki Je že o njem razpravljal kak konferenčni odbor). O posameznih členih pa ni do. voljena nobena diskusija. Volivna strategija se od odborov sem ni prav nič spremenila: »večinske države* so ostale pri svoji taktiki preglasovanja, tako da nudijo izidi plenarnih volitev isto sliko kot iaidl V odborih: 14 ali 15 glasov proti 5 ali 6 in 2 ali 1 sta se vzdržala'glasovanja. S takimi pogoji je bil sprejet francoski »kompromisni* predlog o italijansko - jugoslovanski meji,- o svobodnem ozemlju Trsta z njegovimi-mejami in statutom. Tako je konferenca sprejela vse člene o italijansko-jugoslovanski In italijansko-francoski meji v eni uri. O členih ln predlogih glede Trsta samega- je bilo 26 glasovanj, ki so bila končana v dveh in pol urah. Tb pot je glasovala za francoski kompromis tudi Norveška, ki v odborih ni nastopala, medtem ko je Abesinlja pri nekaterih členih poskočila v «slovansko opozicijo*. V pogodbo je bil sprejet tudi dopolnilni člen, ki ga je predlagala Jugoslavija, in ki določa, da se ne bo smelo vršiti nobeno kazensko postopanje preti tistim osebam, ki stalno bivajo v Italiji in ki so »e izrekle za priključitev k Jugoslaviji ali pa ki so dezertirale iz italijanske vojske, da bi se pridružile zaveznikom. Odbili pa so poljski predlog o prepovedi fašističnih organizacij v Italiji in beloruski predlog o popravku ital'jansko-jugoslovanske meje v korist Jugoslavije. Sprejet je bil tudi sovjetski predlog, da bo tržaški guverner odgovoren za spoštovinje statuta. Ker se je glasovanje zavleklo na štiri ure in pol, je v dvorani ostal le po en član vsake delegacije, da bi odgovarjal na poziv. Zvečer se bo zasedanje nadaljevalo. 1)mm valitve v Miji Rim, 9. — Pri upravnih volitvah, ki so bile v 153 občinah, so levičarske stranke debile v 98 mestih in vaseh večino, predvsem pa v Toskani, Lombardiji, v Markah ln Emiliji. Nov val sabotaž v Pdlestini Jeruzalem, 9. - VZN — Vsa palestinska policija j« bila sinoči v pripravnosti zaradi novega vala sabotaž, ki so doslej veljale življenje tr; britanske vojake. Poveljstvo jeruzalemske policije je sporočilo po radiu, da teroristi minirajo cest« na deželi in v 'mestu ter je posvarilo pešce m avtomobiliste v vsej državi, naj se gibajo z največjo previdnostjo. Odkrili so 5 min na Betlehemski cesti, ki pelje* v bivališč« visokega komisarja za Palestino, generala sira Alana Cunninghama. ranili. V Bombayu so zabodli ali ■ kamenjem ubili eno osebo in 10 ranili. v Indiji se London, 9. - VZN — V Indijskih mestih »o bili ponovni incidenti. V Daccl je bilo osem oset ranjenih. V Calcutti so ubili 4 oseb« fe » Avstrija zahteva von Papena in Schiracha London, 9. - VZN — Avstrijska vlada zahteva, da izročijo avstrijskim sodnim oblastem von Papena. ki so ga oprostili, in Schiracha, ki so ga obsodili na 20 let zapora na raspravl v Ntirhbergu, O Borliin, 9. — Nadzorstveni svet Je po peturni seji odložil zasedanje na Jutri zjutraj. Čeprav ni bilo Izdano nobeno uradno poročilo, poročajo iz dobro obveščenih krogov, da so bil« vse prešnje za pomilostitev, ki ao jih predložili nurnber&kl obsojenci, odbite. Zdi se, da s« grška vlada še dolgo ne more z gotovostjo zanesti na podporo vojske. V zadnjih dneh poročajo o številnih dezertaoljah. V Larisi je vojaško sodišč« sodilo dvema častnikoma in 70 vojakom zaradi »podtalnega delovanja*. Pet jih je bilo obsojenih na smrt, 40 pa na dosmrtno ječo. bo v kratkem preučil te dogovore, kd jih bodo nato uradno podpisali. Angleške čete na IraškiMransKi meji London, 9. — List «Week» piše, da je pred kratkim dospelo v Basro 8000 vojakov in to predvsem iz Indije. Cete so izkrcali v prvih nočnih urah, jih spravili takoj ne avtomobile in odpeljali na iraško — iransko mejo. Dospele je tudi znatna količina orožja in opreme. Vse to Nova letališča v Turčiji Ankara, 9. — Poročajo, da namerava turška vlada začet; z gradnjo ' novih letališč. Liet «Ulus» poudarja,! so izkrcaJi tako, da niso prikazali da je turška komisija na svojem prevelikega kopičenja. List pravi potovanju po Ameriki sklenila do- dalje da so Angleži začeli tudi z govore z dvema ameriškima letal- reorganizacijo iraške vojske in le-skima družbama za gradnjo novih talotva. V ta namen so določili pre-letališč v Turčij.. Ministrski svet cejšno število angleških častnikov. Stepinac - glavni krivec zločinskega početja pri jrekrščevanjo" Srbov Po končanem dokaznem postopku pred vrhovnim sodiščem LR Hrvatske je javni tožilec obširno razčlenil ves potek procesa ln obeležil krivdo posameznih obtožencev. Med drugim je javni tožilec dejal, da ta proces dokazuje, de se visoki kler skriva za cerkvenimi organizacijami, hoteč zlorabljati primitivnost, zaostalost in vernost posameznih ljudi proti ljudstvu in njegovim pridobitvam, proti miru, redu in varnosti, življenju In lmo-vini državljanov Dejal je dalje, da je ljudptvo zavrglo take izdajalce in ga ne bo nihče več zapeljal. Zato je jasno da te razpršene usta-ške tolpe, ki so se formirale po osvoboditvi Jugoslavije pod vodstvom klerofašstov, lahko delujejo samo, če se povežejo z mednarodno reakcijo, ki zbira vsa možna sredstva, de bi izvršila oboroženo intervencijo v Jugoslaviji. Javni tožilec je nato opisal glavne ugotovitve sodne razprave in dejal: »Obteženi so se v svoji o-brambl vsi. skupaj skušali delati naivne, kakor da jim niso bile znane stvari, za katere je med narodno osvobodilno borbo vedel sleherni naš kmet, delavec in Intelektualec, nemreč da Je nemški in italijanski Imperializem leta 1941 zasužnjil našo državo*. O Steplncu je Javni tožilec dejal, da ni niti za trenutek odstopil in noče odstopiti od onega programe, ki ga Je Izvajal vsa štiri leta okupacije in ki ga je hotel nadaljevati tudi po osvoboditvi s snovanjem teroristične organizacije križarjev in s sodelovanjem v njej. V nadaljnjem Izvajanju Je javni tožilec govoril o prekrfcčevanju pravoslavnih Srbov ter. je naglasil, da je bilo to sredstvo, a katerim naj b( se ponižal srbski narod in se razbila njegova odpornost, da ne bi imel sile in volje boriti b« za svoje življenjske nacionalne interese. Prekrščevanje je bilo dejansko načrtno sredstvo, da se razbije narodno osvobodilna borba. Med sodno razpravo je bilo popolnoma dokazano, da Je obtoženi dr. Stepinac glavni krivec tega zločinskega početja. Omenjajoč stališče dr. Stepinca v katoliški cerkvi, njegove govore ustašem in vse njegovo početje, je javni tožilec dejal, da je to stališč« moralo vplivati na vernike, na nepoučene in primitivne ljudi, ki se rad; opredelijo po zgledu onih, v katere zaupajo. O teroristični organizaciji je Javni tožilec dejal, da se je razbila ob moči in enotnosti ljudstva in ljudske otlasti. Tudi reakcija se je pre. varila in prevarill so se tisti, ki »o gradili svoje načrt* na mednarodni reakciji. O načinu, kako se obtoženi Stepinac zagovarja, je javni tožilec dejal, da sc brani, kjer koli mu Je mogoče, da pa molči in »e noče braniti takrat, ko ne more ničesar reči, ali kadar mu je vse dokazano. Obramba obtoženega Stepinca in soobtoženih, je nadaljeval javni tožilec, je podobna obrambi vseh fašističnih zločincev. Javni tožilec je nato govoril o zloglasnem pastir, skem pismu in o vseh lažeh, ki jih to pismo vsebuje. Govoril je nato še o krivdi ostalih obtožencev ter zaključil z besedami: »Ta proces je dokazal, kakšne načrte je imela mednarodna reakcija in kašne načrte so imeli izdajalci v domovini. Ta proces je zadnja pobuda vsem tistim, ki so videli že poprej delo obtoženega Stepince, da se približajo ljudstvu, da ne nasedajo več sovražnikom in da se še nadalje bore za versko svobodo ln strpnost. Prav zaradi obrambe teh dragocenosti, za katere se je naše ljudstvo borilo ln za katere Je tudi zmagalo, vztrajam v celoti pri obtožbi In zahtevam, naj bodo obtoženi kaznovani tako, kakor to zaslužijo.* Po govoru javnega tožilca je dobila besedo obramba. Nato so obtoženci in nadškof Stepinac podal! še zadnje izjave in predsednik je razpravo zaključil. Sodba bo proglašena v petek. Bolgarsko ljudstvo bo volilo za Domovinsko fronto Sofija, 9. — Bolgarske množične organizacije vodijo obsežno volivno kampanjo. Splošna kmečka zveza je objavila izjavo, da bodo kmetje volili za Domovinsko fronto, ker bo ta dale državi novo demokratično - ustavo. Proglas narodne ženske zveze pravi, da prejšnja ustava ni bila v skladu z demokratičnimi cilji, ki jiih je doseglo bolgarsko ljudstvo. Zene z zadožčenjem sprejemajo nov ustavni načrt, ki jim daje vse pravice. Zato bodo vse žene volile za Domovinsko fronto. Tudi osrednji odbor delavske zveze, sindikati obrtnikov ter osrednji odbor za telesno vzgojo so izdali na svoje člane poziv naj volijo za kandidate Ljudske fronte. Listi obširno pišejo o načrtu nove ustave. »Robotničesko delo* poudarja, da nov načrt kakor ogledalo odraža zgodovinske zmage bolgarskega ljudstva od 9. sept. dalje in je tudi priča demokratične vladavine v Bolgariji. Liet zaključuje, de sedanja ustava pobija vse laži, ki jih širi reakcionarni tisk. je pravosodno ministrstvo zahtevalo popis delegatov, ki so se udeležili nedavnega tretjega kongresa ameriških Slovanov v New Yorku in da Je to vprašanje predmet raz. pravljenj med zunanjim ln pravosodnim ministrstvom. Pridelek bombaža v ZDA Washington, 9. - VZN — Poljedelsko ministrstvo je včeraj objavilo, da so 1. oktobra cenili pridelek bombaža v Združenih državah na 8,724.000 svežnjev, kar je z 4.9% manj, kakor so letošnji pridelek cenili septembra meseca in je naj-nižji pridelek po letu 1921. Povprečni pridelek v zadnjih 10 letih j« znašal 12 553.000 svežnjev. KKATKB VESTI DegolistlCno gonjo finansira banka Mirabeau Pariz, 9. — Ugotovili so, da finansira obširno gonjo, ki Jo vodijo degolisti proti novi ustavi, banke Mirabeau. Ederi izmed voditeljev te banke Antoin« Chelvet je tudi podpredsednik degollstične zveze. Ker ta zveza ne uživa podpore ljudskih množic, organizira tudi teroristična dejanja. Včeraj je v Parizu skupine njenih članov napadla poslopje odbora Ljudske front«, razbila Upe in skušale poškodovati urade. Ameriško gostoljubje Wa»hingon, 9. — Vršileo poslov amtrlžkega zunanjega ministra Acheson je na včerajšnji tiskovni konferenci med drugim lajav«, de MOSKVA. — Centralni komitet komunistične stranke ZSSR je skle. nll ustanoviti poseben svet za vprašanja kolhozov, ki bo pod vladinim nadzorstvom in ga bo sestavljalo 30 članov. Ta svet bo tmel predstavnike v raznih republikah in nadzornike, ki bodo odvisni od osrednje vlade ter ne bodo podrejeni krajevnim oblastem. LONDON. — V Pragi »e Je pričela danes razprava proti bivšemu tsko imenovanemu protektorju Češke in Moravske C. Delugu. Obtožen je, da je odredil uničenj« češke vasi Lidice zaradi umora Hel-dricha. BENETKE. — Sinoči je približno 20 neznancev napadlo kmetijo blizu Roviga, Banditi, ki so z orožjem ustrahovali kmete, so bili polnih 8 ur gospodarji položaja in so v tem času popolnoma oropali kmetijo. la hleve so odpeljali 17 glav živine, ki so jo naložili na tavend avtomobil s priklopnim vozom, kt ja čakal tem blizu. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 10. oktobra 1946. Ob relmzicji kina Nazionale Po številnih dvoranah, ki so Jih zavezniške vojaške oblasti v Trstu že rekvirirale, so mislili Tržačani, da so vendar vsaj preostale dvorane izven nevarnosti. Ni malo, kar so zavezniki v Trstu dcslej rekvi-rirali. Zasegli so največje in najlepše dvorane in tudi one, ki si jih je ljudstvo z lastnim trudom zgradilo in uredilo za svoje razvedrilo in kulturno deldvanje kot na pr. kulturni krožek »Rtnald:*. Večje Število največjih in najlepših rekvi riranlh dvoran služi za variete in podobno lahko razvedrilo tukajšnje angleške in ameriške vojske ni pa dvorane, kjer bi dobilo zavetišče Slovensko narodno gledališče, ki so ga fašisti svoje dni zažgali. 150 delavcev in nameščencey gled'1-l'ške in kinematografske stroke je po podatkih ustanove ENIC ostaio brez posla zaradi zavezniških rekvl-zicij. Z rekvizicijo kina Nazionale, ki bo moralo zavezniški vojski nadomestit; gledališče Fenice, katero je treba nujno popraviti, bo novo osebje ostalo brez dela, njihove družine pa bodo izpostavljene bedi in gladu. Okupacijskim četam je treba zabave. Do neke mere čisto razumljivo. Ne vemo pa, ali bi b‘lo ža moralo tukajšnjih okupacijskih det tako usodepolno, de številnim zata-viščcm ne bi dodali še eno kakor bo usodno za družine onih, ki bodo zaradi rekvizicije Izgubili svoj posel. Tržačanom pa že itak zaradi številnih rekvizicij primanjkuje dvoran in nekaj prostorov za razvedrilo je gotovo potrebnih tudi onim, ki so kot ljudje nižje vrste izpostavljeni tako očetovskim skrbem okupacijskih oblasti. TRŽAŠKI DNEVNIK Pod kolonialnim varuStvom Fašisti streljali na partizanski dom v Tržiču Včeraj pred zoro okrog 1.15 ure so neznanci izstrelili rafal z brzostrelko protj partizanskemu domu v Tržiču, kjer so lokali kulturnega krožka in antifašističnih organizacij. Tov. Giuseppe Franceschint in Matteo Grego, ki sta sedela na klopi 10 m daleč od vhoda, sta b'la laže ranjena v spodnje dele telesa. Po mnenju zdravnikov utegne prvi ozdraviti po enem mesecu bolniške nege, drugi pa po treh mesecih. Fašistični zločinci so seveda brez sledu Izginili. Goriška mestna občina krajša delavcem dopuste Kakšna je razlika med visoko donečimi frazami o demokraciji in njenim stvarnim izvajanjem, najbolj živo občutijo delavcvi, ki j’h na vseh koncih in krajih izkoriščajo. Lansko leto bo imeli delavci, nameščeni pri goriškl občin!, po 21 dni plačanega dopusta, uradniki pa 30 dni. Letos so delavcem priznali samo po 8 dni plačanega dopusta. In vendar je mnogo delavcev pri občini zaposlenih že po 20 in več leti. Novo Junaštvo" šovinistov Predvčerajšnjem ob pol sedmih zvečer so šovinisti zažgali dve zastavi, ki sta viseli raz Ljudski dom. Menijo, da so s fračami pognali proti zastavam v bencin namočene in prižgne kosmiče vate... Na kraj so prišli gasilci, ko so zastave že zgorele. Borba svetokriških mater -za našo šolo in naše vzgojnike Kot vsepovsod v coni A se je pričelo vpisovanje v ljudsko šolo tudi v S/. Krilu pri Trstu. Starši so pripeljali svoje maičk; — novince k vpisovanju. Na žalost so naletel: na popolnoma tuje učiteljske ljudi, kar jih Je zelo presenetilo, saj so bili prepričani, da bo učiteljstvo iz prejšnjega šolskega leta, kateremu so popolnoma zaupali, ostalo na svojih mestih. Razočarane matere so se zbrale pred šolo in vprašale nove učitelje, odkod so in po kaj so prišli k nam. Ker na to vprašanje matere niso dobile pravega odgovora, so pričele glasno protestirati z vzkliki: »Smrt fašizmu, belogardistom in izdajalcem! Hočemo naše učitelje, drugače ne pošljemo naših otrok v šolo k učiteljem, k! ne priznavajo ljudske volje!* Na te besede je ena izmed novih učiteljic reagirala z b:sedamt: «Ni nam mar, če bodo obiskovali vaši ctroci našo šolo, saj bomo mi vseeno ple- 50 letnica »Slavca* v Ricmanjih Jubilej »Slavca* je privabil v nedeljo v Ricmaaje nad tri tisoč ljubiteljev naše pesmi. Raz vseh hiš v vasi so plapolale naše zastave. Nebo je bilo zastrto s sivimi Jesenskimi oblaki in pretilo, da se vsak čas ulije dež, ki ni bil v tem trenutku prav nič zaželjen, dasi ga je ■— posebno v Ricmanjih >— velika potreba. Kljub temu se je ves obsežni program vršil nemoteno tn le pri zadnji točki je začel dež nagajati, Nastopilo je 12 pevskih zborov, in sicer iz: Rocola, Lokve, Lonjcrja, Boršta, Eoljunca, Doline, Sv. Jakoba, Sv. Ivana, Marije Magdalene (Rota — moški zbor), Marije Magdalene (Zmaga — mladinski zbor), Marije Magdalene (Slava — mešana zbor) ter iz Ricmanj. čani!» Kaj pomeni ta odgovor, lahko vsak pošteno misleči človek razume. Taki učitelji ne prihajajo med naše zavedno ljudstvo z veljo, da bi vzgajali otroke, ampak le kot kruhoborci. Matere so bile u2aljene, ko so videle, kakšno učiteljstvo pošiljajo v naše slovenske vasi naši nekdanji zavezniki, pa so se pedale pred spominsko ploščo padlih junakov Križanov — ln prisegle, da bodo borbo nadaljevale do končne zmage — do zrrage pravic delovnega ljudstva. Ob obletnici smrti junaškega borca Danes sta potekli dve leti, odkar je v Taljcvu pri Desklah padel Kravanja Ferdinand - Skalar iz Čezsoče, tajnik zapadno primorskega okrožja. Ze v svojih mladih letih jo deloval v antifašističnih podtalnih organizacijah. Ko pa se je začela narodno osvobodilna borba, se ji je takoj posvetil z vsem svojim mladostnim ognjem. Zaradi njegove vedrine in iskrenega tovarištva so ga vsi vzljubili. Vest o njegovi smrti je globoko pretresla vse, ki so ga poznali. Sedaj počiva v Desklah ob Soči; zapadna Primorska, za katero se je boril in žrtvova!, pa še v pretežni meri ječi pod šovinističnim terorjem in dalje bije trd boj za svebodo. Prva naloga aoriškega tekmovanja V . Široka demokratična fronta k! bo zajela vse dobromislefe ljudi Prvi teden tekmovanja v Goriškem okrožju je posvečen naši osnovni množ Ič-ni politični organizaciji — SIAU-ju. Ves aktiv in vse članstvo vseljudskega antifašističnega gibanja napreza v tem tednu svoje sile, da vsestransko izpopolni, podpre jn razširi SIAU. Od 7. do 13. oktobra se ustanavljajo sedeži SIAU-ja še v poslednjih vaseh. S prostovoljnim delom, prispevki v blagu in denarju se zbirajo sredstva, s katerimi -bo mogoče podpre- Pred izrednim porotnim sodiščem Federale“in morilce Sambo hi/ali fašistične republiko »Begunski" posli V zadnjem času Je bilo precej aretacij, ki nazorno kažejo, s kaki. mi »čednimi* posli sc bavijo razni »begunci* iz Jugoslavije in cone B. Verižništvo, razpečavanje ponarejenih bankovcev, tihotapljenje blaga, to je vsekdanji posel teh malopridnežev. Prod dnevi Je policija prijela L. Sumberaza iz Reke, ker ga je osumila, da razpečava ponarejene dinarje. Med potjo je odvrgel zavojček, toda policist je to opazil ln našel v njem 48 bankovcev po 1000 ponarejenih dinarjev. Na policiji je Sumberaz izjavil, da mu Je ta denar izročil neznan Jugoslovan. Kasneje je policija po poizvedovanjih prijela še nekega Saftlča. Kaže, da tiskajo ponarejene dinarje v Trstu, razpečavali so Jih mlekaricam, ki imajo svoje skladišče v ul. Boeco. Policija je na sledu večji skupini ponarejevalcev in rapečevalcev ponarejenega denarja. Darovi fn prispevki Tov. Viktor Mislej iz Nabrežine je daroval 240 lir za vojne sirote. Tov. Ludivk Grabrovec iz Praproti je daroval 2000 lir za stavkujoče. Kot prvi je nastopil domači zbor ki je zapel »Pozdravljam te, primorski do!», nakar je predsednik tov. Komar Mirko podal zgodovino 50 letnega delovanja »Slavca*. Spomnil se je tudi onih nepozabnih članov, ki so postali žrtve fašizma ln najstarejšega člana društva, ki je še danes vzor ln zgled vsem o-stalim članom, tov. Bernarda Zu-ljana. Tov. Zuljan praznuje letos s «Slavcem» 40 letni jubilej. Zato ga je društvo odlikovalo s krasno diplomo v lepem zlatem okvirju. Nato so se vrstili zbori, eden za drugim. Težko je reči, kateremu bi dali prednost. Nedeljski nastop nam je dokazal, da je zlasti tržaška okolica tista, ki sistematično goji zborovsko pesem, da je naša pesem tod doma, da dosega v izvajanju svoj višek. Skoraj vsi zbori so šteli po 50 in še več članov ln so bili v izvajanju, v Interpretaciji, dihanju in izgovorjavi lepo zliti in sveži, ker je pri vseh po veliki večini zastopana mladina. Vsak zbor Je zapel po dve pesmi. Ljudje so jih sprejeli po vrsti z velikim odobravanjem. Posebno je bil z navdušenjem sprejet ricmanjski oktet pionirjev — možakarjev, s‘arlh 65 do 70 let, ki so za.pall »Ob sinji Adriji*, isto pesem kakor pred 50. leti. Uvodoma je spregovoril tudi tov. Marinč'č in čestital društvu v imenu Prosvetne zveze. Naj ne pozabim omeniti tov. Jo-Jožefa Kravosa iz Sv. Ivana, ki je s svojimi satirami izzval val navdušenja in salve smeha. Tov. Jožef pozna dušo našega človeka. Zato sega s svojimi dovtipi vsakomur do srca. Svojo posebno pohvalo si Je zaslužila domača godba, ki je prav dovršeno spopolnjevala Jubilejni program. Po programu se je v notranjih prostorih prosvetnega doma razvila prav živahna zabava, nas pa je — In to nam ni nič žal — močil dež do Trsta. Povišanje doklad vojnim upokojencem Včeraj se je pričela obravnava proti bivšemu tržaškemu federalu Brunu Sambu ter proti miličnikom Oarlu Bonifaciu, Guidu Apollor.lu, Carlu Marohlju in Brunu Artusiju. Slednjemu so sodili v njegovi odsotnosti. Sambo je obdolžen kot bivši tržaški »federale* in ravnatelj lista »Italia republicana*. On in Apollonio sta nadalje obdolžena, da sta ukazala 18. avgusta 1944 miličniku Onoratu Massettiju, naj vrže bombo proti vili Armanda Scalfara. Slednjič morajo odgovarjati vsi obtoženci zaradi udeležbe pri umoru treh mladeničev v Balah dne 27. marca 1944 ter pri umoru dveh deklet naslednjega dne v Savudriji. V živem spominu je predvsem tragični konec treh v Baloh umorjenih žrtev Stea Segalle, Branka Kozloviča in Virgillja Perossa. Med 24. in 26. marcom 1944 so mobilizi- rali v Piranu skoraj vse mlade Istrane letnikov 1923-1925. Na izbiro so imeli nemško SS, fašistično milico in organizacijo Todt. Kakor večina drugih so si tud; tri omenjene žrtve javile rajši za organizacijo Todt. Sambo, ki je prisostvoval mobilizaciji, pa je takoj napadel Kozloviča, češ da je partizan ter na kraju nabora naperil nanj samokres. Nato je ukazal miličniku A-polloniu, naj ga aretira. Slednji ga je pri tem tuld sklofutal nakar ga je aretiral s pomočjo ječarja Martinija. Naslednjega dne so Kozloviča, Perosso in Segallo odpeljali z drugimi v Pulj, vendar so vodili te tr; posebej v oklepnem avtomobilu, blizu Bal pa so jih zvezane potegnili Iz'vozila, mučili, popolnoma slekli in oropali, nato pa ustrelili in pustili mrtve na cesti. Sele dan kasneje jih je pokopal balski župnik. PRESKRBA Po določilih ukaza St. 216 so povišali začasno mesečno draglnjsko doklado za polletje od Januarja do juniji 1946. za 20 odstotkov, za polletje cd julija do deoembra 1940 pa za 35 odstotkov. DELITEV SLADKORJA. Včeraj so začeli razdeljevati vsem potrošnikom. v Trstu m pokrajini po 300 gr. sladkorja na odrezka VII in VIII živilske nakaznice julij-okto-ber. Razdeljevanje se zaključi 31. t. m. Cena po 87. lir za kg. Menze v podjetjih poziva Sepral, ki so mu na osnovi okrožnic št. 9.in 13 poslale poimenske sezname in razpredelnice o vpisu svojih članov v sindikhlne organizacije, poziva naj se njih upravitelji zglasijo od danes do 12. t. m. dnevno od 8.30 do 11.30 v uradu za racioniranje, v ul Genova 9, I. Poročali bodo o sladkorju, ki so ga pred kratkim razdeljevali. RAZDELJEVANJE MESA BOLNIKOM. Danes in jutri bodo delili bolnikom, ki imajo dodatna nakazila, po 500 gramov govejega mesa na oddajne odrezke od 1. do 10. t. m. Cene: sprednji del 200 lir kg, zadnji del 250 lir kg z dodatkom 25% kosti. Meso bodo razdeljevale naslednje mesnice: Albanese Romano ul. Gallina, Periatti Eugenio ul. Cellini, Delavske zadruge ul. Ta-rabocchia, Polacco trg Vito 7, Po-lacco Egidlj ul. Media 4, Ctano, trg Volontarl Giulianl. DVIG NAKAZIL. Ravnatelji občinskih prehranjevalnih uradov naj dvignejo danes pri Sepralu v ul. Genova 9 nakazila za testenine, k! jih bodo začeli v kratkem razdeljevati. PRENOTACIJA RACIONIRA-NIH ŽIVIL ZA NOVEMBER-FEBRUAR. Potrošniki v Trstu in pokrajini se morajo do 20. t. m. prijavitj pri svojih trgovcih zaradi racloniranega blaga. Do tega dne morajo tudi vsa civilne in vojaške druščine izročiti občinskemu prehranjevalnemu uradu svoje Izjave glede dodelitve racioniranega in kontingentiranega blaga za november 1946 - februar 1947. Ker bodo trgovcem na drobno dodelili blago le na prijavne odrezke, ki jih bodo Izročili občinskemu prehranjevalnemu uradu, naj se po. trošnikl v odrejenem roku prijavijo pri trgovcih, ki si Jih poljubno izberejo. Kakor za sedanje štirimesečje Je obvezno prijaviti se tudi za kruh In vpis v nove sezname odjemalcev, ki bodo obvezni za štirimesečje november 1946 - februar 1947. Prijave se vrše po naslednji razpredelnici: Kruh (redni obrok) prijavni o-drezek kruh november, kruh (dodata; obrok od 100 do 150 gr) prijavni odrszpk kruh november, zakuha (redni obrok) prijavni odrezek testenine november, zakuha (dodatek za delavce) odrezek zakuha november, olje odrezek olje november, sladkor za vse skupine potrošnikov prijavni odrezek sladkor, maščobe odrezek maščobe november, milo XIII. odrezek nakaznice nov. 1946-febr. 1947, paradižnikova mezga XIV. odrezek iste nakaznice, sir XV. prijavni odrezek Isto nakaznice, marmelade XVI pri javni odrezek iste nakaznice. MESEČNA PRIJAVA ŽIVIL ZA NOVEMBER (do 20. okt. 1946.). Mleko (za vse potrošnike) prijavni odrezek I živilske nakaznice nov/ 1946.-febr. 1947. RAZDELJEVANJE ODEJ ZVU. Po nalogu ZVU bodo prihodnje dni v pooblaščenih trgovinah razdeljevali drugi obrok novih ameriških in angleških odej, ki so različne od prvih. Odeje, ki so enajstih vrst, bodo prodajali po naslednjih cenah: vrsta A 5% volne, 95% bombaža, 155 lir; vrsta B 25% volne, 75% bombaža, 335 lir; vrsta C 50% volne, 50% bombaža 1000 lir; vrsta D 25% volne, 25% bombaža, 50% rajona 700 lir; vrsta E 25% volne, 50% bombaža, 25% rajona 900 lir; vrsta F 10% volne, 25% bombaža, 65% rajona, 335 lir; vrsta G 100% bombaža, 220 lir; vrata barvana flanela 200 lir; vrsta M’ bombaž z mešanimi vlakni I. vrste 700 lir; vrsta M" II. vrste 500 lir; vrsta M"’ z mešanimi vlakni III. vrste 300 lir. . Odeje bodo prodajale pooblaščene trgovine v Trstu in v glavnih središčih cone A. Vsak lastnik živilske nakaznice avgust - oktober lahko kupi eno ali dve odeji, če tega ni že storil prvikrat, na nakazila 27 in 28. 'Seznam pooblaščenih trgovin je izstavljen na napisni deski trgovske Jn Industrijske zbornice. V ostalem veljajo ista pravila za razdeljevanje kot prvič. Cim se dvigne obtoženi Sambo, da odgovori na predsednikova vprašanja, zakriči nekdo iz občinstva: Morilec! Sambo, eleganten, s črno obleko in črno kravato, priina, da je bil oficir milice in federalni tajnik ter zato tudi prevzema odgovornost. Pravi, da je fašzem kot naslednik iredentizma predstavljal domovinske ideje Italije. Nadalje je dejal, da je po razpadu Italije v Istri prestavljala isto idejo fašistična republika hi da je bila fašistična milica simbol odnošajev med 1-talljanskim in slovanskim rodom. Vse to je utemljeval na razne načine ves dopoldan. Popoldne je odbil vsako odgovornost za umor dveh- deklet v Savudriji, nato pa .je celo trdil da je poiskušal »omiliti* mučenja, preden so priznale. Dalje se ni več zanimal, dokler ni slišal, da so ju Nemci ubili. Tudi glede bombe, katero so vrgl; na vilo Scalfara v Strunjanu, zanika vsako odgovornost. VSI NEDOLŽNI ti izvedbo širokega tekmovalnega nae.-ta. Izboljšuje se aparat, ki razdeljuje naš t sk. Slednji član prispeva na ta ali oni način k veliki nalogi, utrditvi vseh organov SJAU-ja. Razvoj naše borbe ali z drugo besedo razvoj delovanja političnega vodstva naših množic — prej OF, sedaj SIAU-ja — odpira oč: vsem onim, katerim ni bilo dano spregledati Ze leta 1941, da edino pet, ki jo je začrtala OF, vodi k zmagi, svobodi in izboljšanju gmotnega poloZaja. Dan za dnem se javljajo na odborih SIAU-ja ljudje, ki so bili do s:daj zaslepljeni in varan: z zastrupljenimi sladkimi besedami scvrašnikov naših interesov šebičncZev in špekulantov. Naša dolZnost pa je tudi preprečiti, da bi oni, ki so danes samo zaslepljeni, zaradi naše ozkosrčnosti zaigrali svojo bodočnost v naši narodhi skupnosti. SIAU ni ozka stranka borcev za svebodo od prve ure dalje, temveč široka vseljudska organizacija, v kateri edino-le za fašiste ‘in narodne izdajalce ni mesta. V času tekmovanja, zlasti pa v prvem tednu, ki je posvečen SIAU-ju, je torej najvažnejša naloga vseh aktivnih delavcev SIAU-ja združiti v okviru naše organizacije vse poštene Slovence in italijanske ant,-fa5'ste ter izločiti osamljene in za-puščene izdajalce in laZnjivce iz narodne skupnosti, katero so izdali tn se s tem 2e sami iz nje izločili. V strnjenih vrstah gremo skozi zadnje boje svobodi nasproti! Aretacije ? Ročinju V torek je civilna policija aretirala Alojzija Tomažiča, predsednika krajevnega odbora SIAU-ja v Ročinju.^tajnika Franca Velikonja in Mirka Sabca, pravtako iz Ročinja. Vsi so bili odpeljani v kanalske zapore. Vzrok aretacije ni znan. GOSPODARSTVO Trstu primanjkuje trsa Cene se vrtoglavo dvigajo olajšanje oz. da bo spet Zaradi obsežnih obnovitvenih del. ki se s polno paro izvajajo v Jugoslaviji in coni B in ki črpajo ogromne množine lesa, se v Trstu opaža veliko pomanjkanje lesa. Ge- neralmaj^ Holjcvac je izjavil ob proslavi udarnikov v Ajdovščini. da bo letos v coni B zg ajenih 3000 pcZganih hiš. Tako širok obseg del razen drug’h domačih potreb v coni B in v Jugoslaviji močno vpliva na lesni trg v Trstu in coni A. To področje je pa vedno predstavljalo skoraj izključnega dobavitelja raznih vrst lesa za naš pa tudi italijanski trg. Zato so danes cene lesu skočila za 20% in celo več, ker ga morajo uvaZafl iz Karnije. Danes stane les v Trstu 12.000 do 12 500 lir za 1 m3 pa tudi več. Zaloge lesa gredo h kraju in zdi se, da bodo morali pezimi razni obrati opustiti delo. To velja tudi za obnovitvena dela. Tr2ašk! gospodarski krogi upajo, da bo nastalo bajati les iz cone B in JugoslavjJjj ko se bo končala gradbena sez0“a t. j. na zimo. Ce pogledamo na leta 1MH, ko Je šlo skozi Trst dnevno ^ 100 vagonov, t. j. okoli 25% prometa, je to danes za Trs-_ no kritično stanje. Od teg® el potrošili v Trstu približno. 100 m3 za industrijsko, obrt® !n gradbeno proizvodnjo. Danes lahko naletiš vsak da®l trgcvce, ki prihajajo iz It® a»«J£ega sodelovanja naših demo- drogove. S tem je jugoslovanska Po enajstih etapah je med po- uem mestu. Na čei 30-°00 *‘*dalCeV' 80 86 v:,t - k^«"'b 0r:av.» nogometna re^ezentinca ^gla edinci zmagal Jugoslovan ProsimoSk0V8kl I°^d° * 27' ^ka-'. Nat°3e ^d9Bdnik »,ban8k' m,‘- «3» z^go Igr^ tTL z m 31 ^ ^ Dl“ 18 ^Ingrada, na stadion le ir ikorakaio v razno- d in mlnister “ narodno go- Romunijo ln Bolgarijo. kund pred Francozom Vaterhotom, Poziv ZDTV na stadion je prikorakalo v razno- ,__________, -ti«- < k barvnih krojih 15 albanskih fizkul- 8Pcdar8tvo HNak° Sp^ru v kratkem turnih društev. Za njimi pa Je pri- g0V°ru P°zdrav11 83delu^e-korakalo ob nepopisnem navduše- s*a pritekli na stadion nju 30.000 gledalcev reprezentance nogometni reprezentanci Jugosla-Jugosiavlje, Bolgarije, Romunijo in vIJe ln Albanije. 7,e v prvih mtnu- Jugoslovan Proslnek Romunom Ciclmbancm in Strajni- ZveM druJt£v ^ rmacovalf^ kolesarske dirke ^'7 tkip“hTpa z^a^'a *°T sporoča, da se danes ob 19. uri za- zmagotalec kolesarske dirke munlja pred Jugoslavijo, Iranci- klJu-l vpiaovanJe za okroino no. po Romuniji jo ln Albanijo. gometno prvenstvo, ki se prične v Dne 4 t, m. se je v Bukarešti Jugoslovanski kolesarji so na tej fledeljo 13. t. m. Albanije. Ob zvokih državnih tah i8re se Je videlo, da bo igra pred 5.000 gledalci končala velika dirki pokazali veliko borbenost in Društva in športni odseki kultiir- h!mn so na sredi stadiona dv'gnili zcI° težka. Dez, k! Je radal dopol- mednarodna kolesarska dirka po vztrajnost, kar Je eden glavnih po- n-h krožkov, tovarne in podjetri zastave vseh nastopajočih balkan- dne je zelo omehčal teren in s tem Romuniji. Pričela se je 24. septem- gojav za tako dolge kolesarske tek- 2 n0gometniml moštvi ki se še niso skih narodov. oviral Igralce. Jugoslovan! so na bra t. I. s startom tudi v Bukare- me. Od jugoslovanskih dirkačev je vgignm, še lahko vpišejo še danes Na stadion Je pritekel najboljši polju prevladovali. Ko so bili vzi štl. Proga Je bila razdeljena na hll najbolj vztrajen in tudi hiter od jg_ j0 19. ure v ulici Galatti 20. albanski lahkoatlet Skender Be- "a albanski polovici igrišča, je sred- enajst etap v skupni dolžini J800 Prcslnek, ki ni v nobeni etapi do- Vfla‘ športna društva in športni gej, ki je v Imenu vseh nastopajo- nt napadalec Albancev nenadno km. Sodelovale #0 reprezentance segel slabše kot peto mesto. Zato o^ki kulturnih društev, k! so se čih prečita! prisego balkanskih fiz- podal Zogo levemu krilu Mi-oan, ki Jugoslavije, Romunije, Francije !n Je tud! njegov čas po enajstih eta- včlanile, naj se javijo nocoj ob 19. kulturn'kov: »Fizkult-urnikl in jo je poslal mimo presenrčenege Albanije. Jugoslovanska reprezen- pah za 17’ boljši od drugo plaši- urj v prostorih ulice Galatti 20 ln športniki vseh demokratičnih bal- Jugoslovanske ga .vratarja Mons'- tanca je nastopila s sledečimi dir- ranega Francoza Vaterhota. prinesejo s seboj pristopnico kanskih narodov, ki smo zbrani na deeja v gol. 7.e Sest minut kasneje kač Poretskl, Proslnek. Bat, Sol- Jugoslovanska reprezentanca pa ter izkaznice za overovljenje. bo na sestanku poročalo Se podrobnosilh in se bo iz- ___________________ , žrebanje za vrstni red, ae na- Zadnja etapa te velike mednarod- vodil pred ostalimi, zaradi bolezni, proša, da se vsi držijo točnosti. kanskih narodov, ki smo zbrani na derja v gol. 7.e Sest minut kasneje kač Poretskl, Proslnek. Bat, Sol- Jugoslovanska reprezentanca pa ter izkazn prvih povojnih balkanski igrah v je albanski igralec Teliti preigral man, Ješič, Zorič in Pavlovič. Ear- bl tl!di g|gurno zmagala v končnem Ker se b Tirani, prisegamo na kri padi h Lojeno, nato Monsiderja, ki mu j« ve Trsta pa je zastopal kolesar An- :tzmtatu poedinih reprezentanc če o zadnjih Torhi °».°.?° "aS h narodoy v tekel nas -.tl ter dostgel drug, ton Strajni. ne bl njegov dirkač, ki je 9 etap vedlo žreb p ti fašističnemu okupator- g-,1 za A (J . Zadnja etana te velike mednarod- vodil nred ostalimi, uradi holevnl. nroša. da VERDI. 21: »Florette In Patapon* od Hennequina in Webcrja. NAZIONALE. 16.15: »Slavčki v kletki* - N. Noel, R. Genln. SUFERCINEMA. 16: »Se zmeraj skupaj* . C. Boyer. FILODRAMMATICO. 16: »Prodajalci* - D. Fairbanks, R. Warrick. ITALIA. 16: »Srečala sem te v Neaplju* - A. Nievo, C. Gora. ALABARDA. 15: »Ujetniki prošlo-ati* - G. Garson, R. Colman. IMPERO. 15.45: »Mož v sivi obleki* J. Mason, P. Calvert. VIALE. 16; »Marija Lulsa* . G. Tournier/ M. Hinter. MASSIMO. 16: »Kot Robinson Cro-sue* - E. Best, T. Mitchell. GARIBALDI. 15.30: »Grof Monte-kristo* - R. Vilm. NOVO CINE. 16: »Džungla* - V Golo, C. Pilotto. CINE MAKE. 16: barvani sovjet skl film »Kamenlti cvet*. Pred. vajan na filmskem festivalu v Benetkah. (Prvič v Trstu). ARMONIA. 15.30: »Proč z mizeri-Jo!» - A. Magnanl, V. Rlento. Variete: nastopa skupina De Rosfe. ODEON. 15.30: »Macarlo proti Zl-gomaru*. SAVONA. 15.30: »En sam se je vrnil* - A. Magnanl, G. .Ccrvi. AZZURRO. 16: »Artur sc je podaj v mesto* - Fernandel. RADIO. 15.30: »Zadnja cvetka* - Č. Brook, J. Baxter. CENTRALE. 16: »Frankenstein* . B. Karloff. MARCONI. 14: »Borca za svobodo* J. Kusmezev, M. Straush. VTTTORIA. 16: »Vzvišena laž* . R. Pnuleau, G. Dermos. ADUA. 15.30: »Peter Mlcca*. VENEZIA. 15.30: »V potujoči puščavi*. CARDUOCI. 15.30: »Crni prehod*-P. Carnera. BELVEDERE. 16: »Kralj se zabavlja* (Rlgoletto). redi vrstijo. Da pa kljub temu pouk ne bi trpelj je naše učiteljstvo skozi celo lansko leto imelo dodatni pouk, to se pravi, da so učili v iz-venšolskem času. Utrjevali so predelano učno snov, in učence, katerim je bil posebno slovenski pravopis težek, se posebej učili. Ta dodatni pouk pa se je vršil tudi na šolah, kjer Je bil šolski čas popoln, da so tako pomigali otrokom preko začetnih ovir. Da Je naše učiteljstvo resno delalo, je priznal tudi v'šji zavezniški častnik za solstvo v Italiji polk. Washburn. Obiskal je nase sole in izjavil, da je ugotovil, da slovensko učiteljstvo resno dela. Na slovenskih šolah v Trstu Je z uspehom dovršilo razred 87% o-trck, ponavlja razrede pa 13% o-trok. Najboljši uspeh zaznamujejo sledeče šole: Barkovlje in Skedenj, kjer je izdelalo razrede 96% vpisanih otrok. Na drugem mestu Je Rojan s 93%, na tretjem mestu Prosek z 91% in Sv. Jakob z 90%. Letos se Je iz osnovnih šol prijavilo mnogo otrok na gimnazijo, kjer so morali napraviti sprejemni izpit. Od vs?h prijavljenih otrok Jih samo 5% ni napravilo sprejemnega Izpita. Prvo šolsko leto je prešlo. Prebili smo ga dobro in polni optimizma gledamo v novo. Uspehi so kljub vsem oviram ;n motnjam dobri, tako da se bo slovenska šola v bodočnosti prav dobro razvijala, posebno če ne bodo ovirali vpliva zdravih sil našega naroda na naše šolstvo. Vmešavanje ZVU v razvoj slovenskega šolstva, ki bi nasprotovalo temu načelu, bo naš narod ocenil kot sovražno dejanje nasproti interesom slovenske kulture. ne 285 lir. Odhod ob 7. uri zJ®1 ( Prijave v papirnici Steka, W dobe vse podrobne inform&c'l KMETIJSKA NABAVNA PRODAJNA ZADRUGA V vabi vse referente na sest: bo v petek, dne 11. oktobra t. 5. uri popoldne v ul. Imbr!» . Razpravljali bomo, kako rati dobavo sena članom za' .O#6 L Enotni sindikati SINDIKAT LESNE STB1 Jutri ob 19. sestanek dir^kti' sveta. SINDIKAT STAVBENIH LAVCEV. Vsi zaupniki _ zglase ob 18.30 uri na sedež®- SINDIKAT VRATARJE^' ' I® sla d# naj vratarji naj se zglase v ul. I®, ni 5, kjer dobe nakazila za 1 Prireditve, predava®!* ” n sestanki j V KULTURNEM SKORKLJI v Vicolu Osped««,, litare 23 bo drevi ob 2.30 dichen predaval o »borbi za 00 RODITELJSKI SVET V NJU vabi vse na zažen ki bodo drevi ob 19.30 v P1’®' ses.i SIAU-ja. Volili bomo nov odb1 DAROVI IN PRIS Za sirote padlih pev# parttff Ob priliki poroke tov. Lcviačkove iz Rut na Kam in člana okrajnega NOO za sko tov. Viktorja Munuba 10 t je darovali lir 730. za sirote r partizanov. .,j J Kmetje Iz SaleZa so pod®- ,sv> notnim sindikatom 1.100 lir z® jg kujoče delavce, tovariši iz ®v'. p Za pri Trstu in bližnjih v* r9 5.350 lir. RADIO TRSTj: od«1 Radio Trst II. še vedno oe ČETRTEK, 10. OKTOB^ 8 vesti v slov. - koleč®r plesna glasba; 11.30 ruske P«f. 11.45 predavanje: Fran gjasba po željah; 12.30 Pred*^ 1 Igor Stravinski; 12.45 naP°' sa - vesti v slov.; 18.45 ^enS j,- ' 19.15 slušna igra; Rdeče roie’ napoved časa . vesti v sl°v" zadnje vesti v slov. Odg. urednik DL)SAN Opozorilo Zaradi nastopa parkU’eV.„ slinavke pri govedih in J* je vsaka kupčija s to nadaljnje odredbe ukinje Zavezniška vojaška ur SEŽANA V NEDELJO dne 13. t. m. 1/S/ V LONJER NA VESELKI ki Jo organizira podsekclja ZPP iz Lonjcrja v okviru in * B° lovanjem prosvetnega društvk »LONJER*. Igra