Poštnina plaćana v gotovini.
llrali.ištvo v
- t'l'Oli
(i J: <

hoto i i st .v. i ) vir1
C(.ic) i vilo 40 Din, 'o-pol let.'! 20 Din, t<‘ cetrt leta 10 Din
Harodno-socilaiisliien tednik
Posamezna številka 50 para.
lipravništvo v Murski Suh ti
Oglasi:
! I em smik:	Din
Ogi.'.si za celo .-.han, xa ’/a in /n '/4 strani stanejo /5 jsaia za 1 [ | cm Pri večkratni objavi primeren popus.
35. štev.
Murska Sobota, dne 17. novembra 1923.
I. leto.
Državni proračun.
Druga sekcija finančnega odbora je imela včeraj popoldne sejo, na kateri je nadaljevala razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Tekom razprave o posameznih postavkah proračuna se je razvila zelo živahna in dolgotrajna debata o delovanju naše diplomacije, o organizaciji diplornatične in konzularne službe v inozemstvu, kakor tudi v splošnih črtali o sedanji zunanjepolitični situaciji.
Opozicija je utemeljeno kritizirala dosedanje delovanje Presbiroja, katerega preureditev v smislu moderne žurnalistike je nujno potrebna. Šef Presbiroja ima nalogo izdelati podroben načrt o organizaciji izvestiteljske službe in je sekcija v ta namen votirala 2 milijona dinarjev. Sprejet je bil dalje predlog, da se imajo v vseh važnejših centrih v inozemstvu pri poslaništvih ustanoviti mesla novinarskih atašejev, katerih dolžnost bo obveščati našo javnost o vseh važnejših dogodkih v dotični državi kakor tudi nasprotno informirati inozemstvo o naših razmerah. Sekcija je dalje tudi odobrila predlog, da se ustanove pri konzulatih trgovski atašeji.
Daljša in zelo živahna debata se je razvila o uispozicijskem fondu zunanjega ministrstva. Opozicija je ponovno k rat zahtevala, da se ustanovi poseben parlamentarni odbor za zunanje zadeve, ki bo vodil kontrolo o zunanji politiki. Zunanji minister je to zahtevo odklonil. Za dispo-zicijski fond je bilo končno določenih 4 milijone dinarjev v srebru, 3 mil. 200.000 francoskih frankov in 800.000 v zlatih šibicah.
Kdo ima pravico do skrajšanega roka pri vojakih?
Normalna službena doba (polni rok) traja po novem vojnem zakonu 18 mesecev za vse vrste orožja razen za mornarje, ki služijo dve leti. Skrajšan rok pa je določen na 9 mesecev (prej 12 mesecev).
Pravico do skrajšanega roka imajo v smislu čl. 49 zakona o ustrojstvu vojske sledeči:
1.	Dijaki, ki dovrše najmanj G razredov srednje šole, ako po devetih mesecih vojaške službene dobe napravijo skušnjo za rezervnega častnika. Kdor te skušnje ne napravi, služi 14 mesecev.
Bogoslovci, ki hočejo prevzeti duhovniško službo, služijo šest mesecev kot bolničarji.
2.	V družinah, kjer se potrdi prvi sin, čigar oče še živi in če so ostali sinovi mlajši od 17 let, služi ta prvenec skrajšan rok, naslednja dva brata pav polni rok. Le pa ima prvenec nad 17 let starega brata, tedaj služita oba polni rok, tretji pa služi skrajšan rok.
3.	Skrajšani rok služijo tudi oni, ki se sami hranijo, ali ki so samci ter so podedovali poljedelsko posestvo ali obrat, ki ga osebno obdelujejo ali vodijo.
4.	Rekrut, kateremu sta v vojni od 1. 1912 do 1920 padla ali umrla za ranami pridobljenimi v vojaški službi, dva rodbin-
ska člana, služi tudi skrajšan rok. Ta določba velja do leta 1938.
Pripominjamo, da so take določbe o oprostitvah, kakor tudi nekatere druge, v zakonu nejasne. Zato priporočamo, da se prizadeti obrnejo v dvomljivih slučajih do pristojnega okrožnega poveljstva, ki bo gotovo radevolje pojasnilo vse nejasnosti.
Pojasnila daje tudi ljudska pisarna SLS v Gornji Radgoni, (Posojilnica) brezplačno.
Domače vesti.
Murska Sobota. Podružnica Jugo-slovenske Matice v Murski Soboti je v soboto, dne 10. t. m. priredila v prostorih hotela Dobray Martinovo veselico. Gmotni uspeh je bil še precej lep, v kar so v precejšnji meri pripomogli darovalci gosi, race in purane, za kar sr- jim izreka tem potom najtoplejša zahvala. Vkljub blagemu namenu prireditve je bila ista zelo slabo obiskana. Ne čudimo se toliko tukajšnemu uradništvu, če pri slabih plačah in hudi draginji ne prihaja na prireditve, čeravno bi tudi ti lahko pri prireditvah Jugoslov. Matico kazali nekaj več požrtvovalnosti in s svojim posetom vsaj moralično pripomogli k boljšemu uspehu. Čuditi se pa moramo drugim imovitejšim slojem, da se odtegujejo takim prireditvam. Odbor Jugosl. Matice mora zgubiti vse veselje do dela, če vidi, da ne najde niti pri teh slojih podpore in požrtvovalnosti.
Murska Sobota. Naša sobočka podružnica Jugoslovanske Matice se pridno giblje. Minuli torek je priredila predavanje v spomin obletnice nesrečne pogodbe v Rapallu. Predaval je gimnazijski profesor g. A. Zalaznik. Njegov govor objavimo kot podlistek ter opozarjamo na to cenjene čitatelje.
Murska Sobota. S 1. decembrom 1923 pride Prekmurje pod upravo mariborske rimskokatoliške škofije. Škof prekmurskih katoličanov bo torej od 1. decembra naprej mariborski škof dr. Karlin in ne več somboteljski škof Mikeš. Murska Sobota. Slovencem primanjkuje duhovnikov. Vedno manj jih je. Dijaki, ko končajo gimnazijo, navadno nimajo posebnega veselja za duhovniški stan. Da bo kaj več duhovniškega naraščaja, so se odločili, da ustanovijo v Murski Soboti zavod, ki ga bodo vodili redovniki Salezijansi, ki so znani, da znajo vzgajati mladino v strogo verskem duhu. Baje nameravajo kupiti nek hotel v Murski Soboti in ga preurediti v ta namen.
Murska Sobota. Obrtniki in napisi nad obratovalnicami. V mnogih krajih v Prekmurju, zlasti tudi v Murski Soboti se je udomačila šega, da nekateri obrtniki ne dajo napisov nad svoje obratovališče. Golo ime si omislijo. V smislu predpisov mora nad vsako trgovino in nad vsakim obrtnim lokalom biti napis, ki jiove, kaj se v tem lokalu trži ali izdeluje. Obrtna oblast bi morala na to gledati, da si razni trgovci in obrtniki dajo napraviti napise nad svojimi lokali.
Križevci. V nedeljo, dne 18. nov. priredi prostovoljno gasilno društvo Staranovavas veliko ljudsko veselico z bogatim sporedom, kakor licitacija, dirka, šaljiva pošta itd. v gostilni Kosi v Križevcih. Začetek takoj po večernicah. Ker je
čisti dobiček namenjen za popravo gasilskega doma se občinstvo vljudno vabi.
Gornja Radgona. Pogreb pokojne Binice Čiričeve je bil zelo ginljiv. Udeležba velika. Za prerano ugaslim mladim življenjem žaluje vsako čustveno srce. Pokoj njeni duši!
Ljutomer. Narodna šola v Ljutomeru opozarja že zdaj na šolsko tombolo, ki se bo vršila prvo adventno nedeljo, tj. 2. decembra v gostilni g. Vavpotičeve ob 5. uri zvečer. Prijatelji ubožne šolske mladine se prosijo, da podpirajo to potrebno tombolo z dobitki, darili in z obilnim obiskom.
Križevci v Prekmurju. Zopet napad na orožnika. Dne 5. tm. je orožniški kapral Franc Žagar, orožniške postaje v Križevcih v Prekmurju na svojem službenem obhodu v Domanjševcih, severni periferiji Prekmurja zvedel, da ima posestnik Miha Domenjci vojaško puško in samokres. Izvršil je pri njem v navzočnosti občinskega odbornika Šebek-a hišno preiskavo, ki pa je o-stalo brezuspešna. Ko je bil orožnik že kak km od hiše Mihe Domenjcija oddaljen, so prihiteli za njim Domenjci, posestnik Adam Bačič in njegov sin Šandor in rekli orožniku na njegovo vprašanje, kaj hočejo, da gredo v Križevce in da grejo skupaj. Orožnik jim je velel, naj se vrnejo. V tem trenutku pa sta ga dva izmed teh za njegovim hrbtom nenadoma zgrabila od zadaj za puško. Med ruvanjem se je puška zlomila. Nato so vsi trije vrgli orožnika na tla in ga z zlomljenima kosoma puSke neusmiljeno pretepavali. Miha Domenjci in Bačič Adam sta pobegnila še isti dan na Madžarsko. Težko ranjenega orožnika so prepeljali v bolnico v M. Soboto.
Tedenske vesti.
„Nova pravda", narodnosocijalističen tednik v Ljubljani izhaja vsak teden po enkrat. Kdor se želi natančneje seznaniti z našim gibanjem v Sloveniji, naj si list naroči.
Vendar enkrat. Pokrajinski namestnik za Hrvatsko, dr. Cimić, je posetil Pašiča radi upravičenih zahtev uradništva. Pašič je izjavil, da bo vlada o uradniškem pokretu razpravljala zelo resno. Finančni minister je zagotovil predsedniku udruženja državnih slug, ki protestira radi zapostav-Ijenja, da bo posvetil vprašanju posebno pažnjo. Do sedaj so torej brili samo norce z državnimi nameščenci. Pa zima je tu. Drž. nam. imajo komaj toliko mesečne plače, da se prehranijo. Kje je topla obleka, obutev in kurjava. 1. dec. bo minul in 200 „predvidjenih“ miljonov bo dobilo mladiče. No, pa veselite se drž. nam.! Takih obljub, kot sta jih dala gornja dva gospoda, še niste dobili in spomladi pa dobite toliko denarja naenkrat, da si boste lahko kupili „shimi“ čevlje, obleko in kravato.
Pantheon. „Seje se vršijo radi prepotrebnega Pantheona vsak drugi dan“, tako mi je rekel zadnjič Pašič. „To stvar ni kar tako vzeti. Pantheon ima danes že vsak narod, zakaj nebi imeli tudi mi, ko imamo vendar toliko zaslužnih mož. Star sem pa tudi že“. Vprašal sem ga, če so za Pantheon „predvidjeni“ tudi invalidi, ki so se borili za domovino in danes stradajo za isto domovino in pa državni nameščenci, ki stradajo ali „krepajo“ za domovino. Odgovoril mi je isto, kot zadnjič Mussolini slovenski deputaciji na interpelacijo radi ukinitve slovenskega je-
zika v šolah — namreč: nič. Veličanstveno mi je obrnil hrbet in odšel. Od nekdaj že sem velik občudovalec diploimbičnega jezika in sem prišel nato, da pomeni molk zelo mnogo in j.la v molku leži nujvečja modrost m — resničnost. Invalid.
Nova livarna zvonov v Mariboru. V Mariboru je začela pred kratkim delovati. Odslej bomo imeli v Sloveniji kar 4 livarne zvonov: v Ljubljani eno, na Jesenicah eno, v Mariboru pa kar dve. Našim ljudem torej ni treba naročati zvonove za svoje cerkve na Madžarskem aii v Avstriji.
Samomor delavke v Mariboru. Prva delavka v neki tovarni v Mariboru se je zaradi nekega prepira tako razžalostila, da je sklenila končati svoje življenje in se je obesila.
Bivša cesarira in kraljica Žita živi v nekem malem mestu na Španskem. Listi poročajo, da se ženi. Ženin je baje bivši bolgarski kralj Ferdinand, ki je ob prevratu leta 1918 zbežal iz Bolgarske v tujino, ker se je zbal ljudske sodbe. Dokler je živel bolgarski ministrski predsednik Stambolijski, je Ferdinand molčal. Sedaj pa je začel zopet „sanjariti“ o lepši bodočnosti. Na Bolgarsko več ne more, ker je tamkajšnji kraljevski prestol že zasedel njegov sin Boris. Zato so si njegovi najbolši prijatelji zmislili, da bi bilo dobro, če bi moža izrabili zato, da zopet vpostavi Avstro-Ogrsko monarhijo. Pokojnega cesarja in kralja najstarejši sin Oto je namreč še premlad, da bi sam kaj začel. Kakor poročajo listi, so šli 10. novembra Žito in Otona o-biskat grof Aponš, škof Mikeš in grof Sečen. Ti trije kralji se pojdejo poklonit Otonu, „nekronanemu kralju madžarskemu“ na Špansko, kakor so se pred 1923. leti hodili trije kralji iz jutro-vega pokloniti Jezusu Kristusu. Pričakovati torej smemo, da se v kratkem „kralj“ Oton prikaže na Madžarskem (morda pride z aeroplanom!) in da bo zopet nekaj komedije. Res čudno '. Nekateri ljudje si mislijo, da so narodi in države samo zato na svetu, de se tem ljudem, ki se imenujejo kralje, dobro godi. Vsi narodi bivše Avstro-Ogrske so še naveličali Habsburžanov in bi jih vse povprek pobili ob prevratu, da niso pravočasno zbežali. Sedaj pa, ko so se ljudje že nekoliko pomil ili, pa že zopet kujejo načrte, kako bi prišli do mastnih korit na Dunaju ali v Pešti. Menimo pa, da madžarski narod in avstrijski Nemci danes niso več tako otročji, da bi mislili, da brez kronane glave država ne more živeti. Da, gotovo ne! Danes, ko ima veliku večina držav že republikansko državno obliko, nemški in madžarski kmetje in dalavci pa tudi niso več tako neumni, da bi na kolena popadali, če bi iz Španske prispel kak deček, ki ga je ravno tako, kakor rodijo druge žene, rodila žena, ki je slučajno bila nekoč cesarica in kraljica.
Madžarska meri približno 90.000 kvadratnih kilometrov ter ima 7,680.000 prebivalcev.
Volk In medved se v naših krajih le poredkoma prikažeta. V Rusiji pa jih je še mnogo. Te dni poročajo iz Rusije, da se je pojavilo iz ponekod toliko te zverine, da je že na tisoče in tisoče domače živine pa tudi ljudi postalo njih plen. Vlada je poslala celo vojaštvo v boj proti tem zverinam.
Italjanska in slovenska kultura.
Pred kratkim je Italija objavila številke ljudskega štetja. Kar se tiče nepismenosti je največ analfabetov (ljudje, ki ne znajo ne čitati, ne pisati) v Kalabriji (Siciliji) in sicer 70 od sto, najmanj v gor. Italiji, v Piemontu 11 % (od sto). Objavila pa ni rezultat iz slovenskega Primorja, kjer so Avstrijci našteli pred 13 leti po 3 nepismene od vsakih sto ljudi. Pa pravijo, da smo Slovenci barbarci (divjaki). Je pač danes narobe svet. Resnica je pa, da je 2000 letna kultura postala barbarska, in 2000 letno barbarstvo pa kultura.
Madjarsko zopet napraviti tako veliko, kakor je bila leta 1914 so hoteli člani bavarskega in madjarskega ljudskega nacijonalnega akcijskega odbora v Pešti. Pa se jim ni posrečilo, ker so jih prej zaprli. Vsebina dogovora med temi Bavarci in Madžari je, da Bavarska prizna Madžarsko v mejah, kakor jih je ta imela pred
vojno. Madžarška in Bavarska morata dMl drug drug-.- uu ;:a razpolago v >jsko, topo c, mmvciio, aeruplane, i\ ■ a, Ud. Ker s:> te " „ rešitelje * Bavajske in Madžarske v Pedi /.aprU, sev.; še sedal n c no nič s povečan jem 'M idža: ske.
V Pragi ustanovijo šolo za pilote. Vsako leto bode v njej popolnoma izvež-banih do 20 pilotov, ki bodo vodili civilne in vojaške aeroplane.	;
Kako gulijo miljonarji delavke. Mariborski miljonar Durjava, ki ima v svoji tovarni zaposleno večje število delavk, i jim plačuje za nezdravo delo beri in piši celih 42 kron mezde na dan. Kako se morajo ta dekleta preživljati s temi par kronami, to je pač uganka.
Srečna Češka. Pet let po vojni bo že vse dobro in tako bomo zopet živeli kakor smo pred vojno. Danes pa pri nas vidimo, da ne pridemo kaj posebno z mesta. Sila počasi. V mnogem oziru pa gre vse rakovo pot. Na Češkem je mnogo boljše. Znamenje temu je zlasti to, da so Čehi sedaj izdali dukate (zlatnike). Dukat stane 120 čeških kron, torej okoli 300 dinarjev.
Sneg je že zapadel v nekaterih delih Slovenije. Morda ga dobimo tudi v Prekmurju že prav v kratkem.
Gradivo za zgodovino našega prevrata. Pred kratkim smo praznovali petletnico našega osvobojenja in narodnega ujedinjenja. Živo nam stopajo v spomin kritični velezgodovinski dnevi ob koncu leta 1918 in začetkom 1919. Tuda človeški spomin je nezanesljiv, vsled smrti se tudi druga za drugo umikajo iz pozori.šča osebe, ki so takrat aktivne» posegale v razvoj dogodkov. Posebno važen in zanimiv je bil prevrat baš na Sp. Štajerskem, zlasti v Mariboru, Celju, Ptuju in drugih večjih krajih, kjer so dotlej imeli vso oblast v v rokah sovražni nam tujci. Potomstvo bi po pravici dvigalo težko obtožbo zoper sedaj živeči zarod, ki je te veievažne dogodke doživlja! in preživljal, ako jih ne bi oteli pozabljivosti. „Zgodovinsko društvo“ v Mariboru se tedaj obrača na civilne in vojaške osebe, ki so v tistih usodnih dnevih imeli vodilno ulogo v rokah, da natančno opišejo spomine iz tistih dni ter popis pošljejo Zgodovinskemu društvu, da jih shrani v arhivu in ob priliki objavi. Zapisovalce spominov opozarjamo na te-
meljih zgodovinski /ukun: nič ?‘.•sničnega zamoić.'iF, ;::č ne resničnega potrčati. Podpis bodi piu .; vsake esebae L siranlc r..kc aiobiehe, ' . n ih avanj i ah	Tik ;,si.
i .v ra uh Katodni s v eh	ur o.’ru,
vp<* -ijejo' dnutvu zapis.,ikc ;w<-j h V'u ■ diteiji šolnloii in župnijskih kronik nuj vpišejo dogodke svojega kraja tudi v svoje kronike, prepis pa pošljejo Zg. društvu. Ravno tako sc naj dopošljejo še ohranjeni lepaki, letaki in druge tiskovine, ki se nanašajo na prevrat. Vse to gradivo se naj popošlje društvu do konca tega leta. Zgodovinsko društvo v Mariboru.
Finančna delegacija objavlja uradno da izide „izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za 111. četrtletje 1923“ v eni prihodnjih številk „Uradnega lista“.
Boga je klical za pričo. Pred par dnevi se je v Feldkirchenu pri Gra/.u dogodil zanimiv, a strašen slučaj. Neki mož je bil obsojen, da je zastrupil svojo ženo. Svoj samozagovor je končal: Vsemogočni Bog naj ute kaznuje takoj s smrtjo, če sem kriv. Komaj je to izgovoril, se je zgrudil mrtev na tla. Poklicani zdravnik je kon-štatiral samo — smrt.
Ili sni porami «raiidaa?
aamrnaamuf*
<8
*«aBpig<iefiwB5F»ni>y
t
POCU
i
dovito nizkih cenah kupite letos
volneno blago
za ženske in sukno za moške obleke, kakor tudi vso dingo manufakturno robo v veletrgovini R. Sterrnecki, Celje. Trgovci eagros-cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini R. Stenneckh
i
0
I
0
SB8*(E
KI?
STSK9.0
PORCELAN
KAMENINE
ima v vsaki velikosti in množini v zalogi
Janko Cizej, Gornja itad^ona
irggavina s mešanim blagom
V usnjariji i ledernoj trgovini
Gabriel ZSÜ3VCGS
v Gornji Radgoni
sze dobi leder vszefelč farbi, vszc sujszterszka potrebsesina, kak tudi szirouve kouzse sze po najmčnsi cejni vödelajo

Ifinopio posesten
(verstvo) je k Odaji 2 uri hoda od Ljutomera. Jeste 1 mala vila, vinska klet, viničarija, vinska preša in vse kar je k verstvu potrebno. Vse je dobro shranjeno. Dva in pol orala je sadovnjaka in loga. Oda se takoj. Kdo šče kupiti, naj pita g. Josipa K si-ja trgovca in gostil, v Križevcih pri Ljutomeru.
i Slov. knjigarna
J	v Murski Soboti
e v Rajhovi hiši na voglu Glavnega
e trga in Slovenske ulice ima svojo
•
I prodajalnico
•	Zaloga tiskovin. -- Na raz-: polago so vse knjige in
•	šolske potrebščine. .*.
Velika nnhicfio lastnih izdelkov po zalogo IJUIIm Vil konkurenčnih cenah
Šercer in drug, Msribor
Vetrinjska ulica it. 2.
©