PUBLISHED AND DISTRIBUTED UNDER PERMIT (Ho. 856) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 6, 1917, OH FILE AT THE POT OTIC« OF N3KW TOil, N. T. By Order of the Pre«t. A. B. Burleson, ?. M. Cka
Največji tlo venski dnevnik ▼ Zdrušcnih driavah.
Velja za celo leto.........$6.00
Z* pol leta...............$3.00
Za New York celo leto____$7.00
Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily
in the United States.
Issped every day except Sundays and legal Holidays. MT 75,000 Readers.
VELIKI PLEMENSKI IZGREDI V OKLAHOMI.
ARETACIA ČRNCA. KATEREGA SE DOLŽI NAPADA NA BELO DEKLICO V TUI.SA, JE POVZROČILA CELO NOC TRAJAJOČE IZGREDE. — ZADNJA POROČILA PRAVIJO, DA JE BILO USMBČENIH 85 OSEB
it Uit
Tulsa, Okla., 1. Jurija. — Glasi se, da je bilo najmanj pelnajst ljudi ubitih in na (liirctc naduljnili ranjenih t<*koni «*el<» noč traja-j< . ih izgredov, katerih se je vdeleiiJo nekako tisoč črncev ter nekako dva tisoč belih Izgredi so hili posledica aretacije nekega crn-' v t" era j popoldne, knteicga ve dolži, da je napadel belo deklico.
Aeroplani krožijo nad pogoriščem izgredov i^r poročajo, da leži jinanj osem mrtvili črncev v "No mans land", med zakopi, ka->»o improvizirali pristaši obeh strank.
V	mestu se nahaja nezadostna trtraža, obstoječa iz ene kompa-nije državne milice in generalni adjutant Barett se nahaja na poti M in, da prevzame poveljstvo. Poklical je tri kompanije infaterije iz bližnjih okrajev ter bo privedel s seboj «ompanijo s strojnimi puškami.
Tračnice in skdadiiča Sante Fe železnice predstavljajo "No mans land", preko k« 11 re streljajo črnci in beli drug na drugega, l.lasi se, d i. je bilo več železniških uslužbencev ubitih, ko so skuhali iti na svoje delo.
Danes se je izvedelo, tla so Dick Howianda, črnca, katerega so aretirali, prevedli iz tukajšnje ječe nekam drugam, na varen prostor.
Svež izbruh se j.^ završil ob polofimih zjutraj v Standpipe Hill »-kraju, na Kkrajnein severnem koncu črnskega distrikta, kjer je bila ol strel jena neka bela ženska, po imenu Gilmore. Stala je na verandi svojega doma, ko jo je obsttelil neki črnec, eden izmed številnih-, ki so za barikad i rani v neki cerkvi.
Na stotine oboroženih belih mož je pohitelo z avtomobili v ta okraj.
Včeraj popoldne se je neka bela deklica pritožila, da jo je napadel črnec in neki policist je aretiral napadalca. Zaprli so ga v nittttni ječi, ki se nahaja v najvišjem nadstropju soduije, in policija i:i imrla nobenega strahu, da bo prišlo do izgredov.
Ob sedmih zvečer pa so pričeli prihajati na trg pred sodiščem frači v skupini h po štiri ali pet in ob osmih se je pojavila liadaljna tolpa, oborožena s puškami in revolverji. Novica ne je hitro razširila po mestu in predne je nastopil mrak se je pojavila na pozorišču »■nako močna četa belih, ki ko bili tudi oboroženi. Tako črnci kot beli so se poUužfli avtomobilov, da so dospeli na lice mesta in svoje orožje so skrivali na dnu avtomobilov.
Policijski načeln:k je takoj uvidel. da ne bo mogel obvladati položaja ter telefoniral go verne r ju, naj pošlje vojaško^ pomoč. Go-\erwer mu je dal pohiomoč, da pokliče krajevno kompanijo milice ter obljubil ltadaljno pomoč. Miličarji so razgnaii tolpo pred sodiščem, a šele potem, ko sta bila ubita dva bela in en črnec.
i mea je ustrelil neki policist, ki ga je bolel aretirati. Enega < beli belih je ustrelil neki črnec, doč-im je bil ci»ugi ubit od strela, ki je prišel iz avtomobila, v kateiem so se nahajali-beli možje.
Ker se črncem ni posrečilo opinstiti svojega človeka, so se umaknili v svoj okraj na drugi strani tračnic Santa Fc železnice ter pričeli streljati na bele, katere so videli na cesti.
— Pojdimo nad nigre! — se je glasil bojni krik belih krog desnih zvečer. Tega krika so se oprijeli vsi slabi elementi v mestu. Navalili so na orožarne in predno je mogla milica zavarovati prodajalne, so se izgreduiki £e polastili orožji in municije in dobrooborožena tolpa se je napotila proti stanovanjem črncev.
Proti jutru je postalo streljanje splošno in eč ljudi je bilo ra-rjenih, ko so skušali iti preko te "No mans" dežele. Iz Muskogee je prišlo poročilo, da se tamošnji črnci oborožujejo ;n da hočejo svojim rojakom na pomoč, h oblasti so razpršile vse oddelke, kakohitro so 1 ili sestavljeni.
Tulsa, Okla., 1. junija. — Danes je napravila milica red v tukajšnjem okraju. Kljub temu pa prebivalstvo še ni mirno in se nepre-slano pojavljajo novi spopadi. Vsega skupaj je oilo mrtvih od 85 do
175 oseb.
Pet tisoč zamorcev je brez doma. Petsto ranjencev so odvedli v bolnišnice. Vsnuvenih je "bilo samo devet belokožeev, ostali so pa
črnci.
V	mestu je proglašeno vojno stanje.
Osebe, ki nimajo posebnega vojaškega dovoljnja, se ne smejo muditi po sedmi uri zvečer na ulicah.
NEMŠKE ČETE
PODE POLJAKE
RAZJASNITEV SKRIVNOSTNEGA UMORA
Nemške sile so potisnile poljske ustaše nazaj. — Velike izgube v bitki. — Berlin proti akciji
LESTVICA IZ VRVI JE SLUŽILA KOT KLJUČ ZA ARETACIJO OSUMLJENEGA ČLOVEKA. — DOBRO DELO PPOLICIJE V
HOBOKENU.
Slika nam kaže najslavnejšega ameriškega inženirja za mostne konstrukcije, Gustava Lindenthala. On je napravil načrte za most med New Yorkom in New Jersey. Most bo stal sto miljonov dolar-___jev ter bo največji most na svetu.
Policija v Hobokenu je tekom preteklega večera formalno obdolžila William Bodeja, starega 23 let, ki je bil r.ekoč morner v nemški mornarici in pozneje mehanik v Hobokenu, umora Friderika Rueckerta, bogatega podpredsednika White Metals Company. Policija trdi, da je bil Bode član tolpe tatov in vlomilcev, ki so se posluževali lestvic iz vrvi In ki so pred kratkim izrršili trideset ali več —. vlomov.
Rueckert je umr! v St. Mary bolnici v Hobokenu dne 10. maja preteklega leta, osem ur potem, ko ga je neki maskiran človek ustrelil v njegovem stanovanju na \V ash i n gt on _St. v Hobokenu, to je en teden poprej, predno se je hotel Rueckert poročiti z Miss Elsie Vor-rrach iz Hobokeua.
1'udna veriga okolščin je dovedla do aretacije dozdevnega morilca. Bodeja, nekega Fosterja in še tretjega človeka, po imenu Edward Boscia je dne 14. maja aretirala policija v Atlantic City kot sumljive značaje. Bode in Foster sta biLa prijeta pod obtožbo nerednega obnašanja in sicer na povelje policijskega načelnika Maltbee. Policijski načelnik j^ nato razposlal naokrog opis obeh in preiskava je dognala, da je bil avtomobil, s katerim sta se pripeljala v Atlantic. City, last nekega dr Pecorara iz Bronxa.
Tudi newyorska policija se je pričela zanimati za. Bodeja, ker je pobegnil iz neke policijske ječe, dočim je čakal na preiskavo radi napada in ropa.
Policija v Hobokenu pa je bila ona, ki je našla v možu, katerega so prijeli v Atlantic City, človeka, ki ga je iskala že eno leto radi u-mora Rueckerta.
Ko je policijski načelnik Maltbee izvedel, da bo Bade s pomočjo odvetnikov najbrž izpuščen, se ga jt obdolžilo posesti pištole, katero je našla policija v ukradenem avtomobilu.
Po umoru Rueckerta so našli detektivov bližini pozorišča zločina starinsko pištolo. Lastnik neke zastavljalnice v Hobokenu je nato izjavil, da je prodal dotično pištolo človeku, ki je rekel, da je Adolf Schmidt in da stanuje v neki hiši v bližini stanovanja Rueckerta. V nedeljo je našel detektiv Chistie iz Hobokena nekega človeka, ki je bil priča nakupa pištole. Odvedel ga je v ječo, kjer je zaprt Bode, in dotični ga je takoj spoznal kot moža, ki je kupil revolver v zastavljavnici.
Soglasno z detektivi v Hobokenu je z aretacijo Bodeja pojasnjene skrivnast umora Rueckerta. '
Dozdevni morilec ima soglasno z izpovedjo detektivov za seboj dolgo zločinsko karijero. Tako Bods kot Foster, *i je bil aretiran ž njim, sta bila člana posadke nekega interniranega * nemškega parni-ka. Oba sta služila v nemški trgovski mornarici in Bode je tekom zasliševanja izjavil, da je bil rojen v Nemčiji.
V preiskavi umora je prišla policija do sklepa, da je bil edinole mornar v stanu napraviti lestvico iz vrvi, katere se je poslužil morilec Rueckerta. Morilec se je spustil s strehe navzdol v stanovanje, v katerem je nato izvršil um^r.
RUSKA LETINA BO DOBRA — PRAVI KRASIN.
'Skrivnost Orcivala*
Senzacijonalni roman je začel danes izhajati na zadnji strani našega lista.
Čitatelji s« bodo zopet sestali s svojim starim znancem gospodom Lekokom kateri jih je pred leti presenečal a svojo duhovitostjo v romanu 'Tatvina*.
Pisec rofflfcna je Gaborian. Pri njem sta se nčila slavni ameriški pisatelj Edgar Poe in Conan Boyle, kateri je po Lekokovera vzorcu ustvaril svojega Sherlock Holmesa.
Toda kakšna razlika je med detektivom Holmesom in Lekokom I Kot noč in dan.
11-LETEN
DEČEK OBTOŽEN UMORA.
Knox, Jnd.. 31. maja. —' V o-krajnem sodišču Starke County se je pričelajjanes obravnava proti enajst let staremu Cecil Bur-kett, katerega se dolži umora po prvem redu. Deček je baje oddal* strel, ki je vbil Bennie Syavina, sedem let starega dečka, na Zahvalni dan preteklega leta.
Soglasno z izjavo dečkovega za-, govornik* je Burkett najmlajšT človek, ki je bil kedaj obtožen u-rnora, v tej državi ter bo najbrZ oproščen.
ROP V BLIŽINI POLICIJSKE STRAŽNICE.
Minneapolis, Minn., L junija. Pet banditov je napadlo danes dva uslužbenca Milles and Traders Bank ter jima odvzelo šest-njast tisoč dolarjev v gotovini. Napad se je izvršil v neposredni bližini policijske stražnice.
MR. FRANK SAKSER NA POTI V STARO DOMOVINO.
London, Anglija, 1. junija. — Pred krtakim se je vrnil iz Moskve sovjetski zastopnik Leonid Krasin ter podal časnikarskim poročevalcem naslednjo izjavo;
— Industrija se v Rusiji z veliko naglico obnavlja. Hrana je še vedno največji problem. Lanska smša postavila Rusijo pred prazno skledo, do prihodnje letine je pa. še vedno par mesecev. Maja meseca je padlo precej dežja in vsled tega obeta biti prihodnja letina veliko boljša.
KRALJ IZGUBIL DEDŠČINO
PROCES PROTI DECKERJU.
Warsaw,-iud., 1. junija. — Proces proti Virgil Deekerju, staremu osemnajst let, katerega dolže umora Leray Lovetta, ki mu je bil popolnoiiia podoben ter je bil njegov prijatelj par mesecev pred umorom, se bo pričel danes tukaj pred sodnikom Royse. Izbiranje porotnikov bo trajalo mogoče dva ali tri dni.
Pozvanih je veliko število prič. Država trd:, da je obstajala v
družini Decker j a zarota, da se u-mori Lovetta, nadomesti truplo slednjega za ono Virgil Deckr-rja ter kolektira zavarovalnino v znesku $20,000.
DUNASKI KABINET JE RESIGN IRAL.
Dunaj; Avstrija, 1. junija. — Takoj, ko je izvedel kancler Mayr, da se bodo vršile na Štajerskem volitve glede pridružitve k Nemčiji, je resigniral z ostalimi člani svojega kabineta.
V soboto se je podal s parnikom "President Wilson" v staro domovino Mr. Frank Sakser. Tam se bo mudil nekaj tednov po trgovskih opravkih. Z istim parnikom se je odpeljajo tudi nad tristo Slovencev, ki so vsi kupili šif-karte pri Frank Sakser State Bank.
Tonlonae, Francija, 1. junija. — Prizivno sodišče je danes tukaj zavrglo sklep civilnega sodišča v St. Gaudins, ki je bil uveljavljen v juliju 1913 in soglasno s katerim naj bi dobil španski kralj Alfons svoto 500.000 dolarjev, katero mu je zapustil neki Albert Sapene, preje župan v nekem majhnem me stu v bližini Toulona. Sapene je umrl v nekem azilu za umobolne.
Prizivno sodišče je razsodilo, da je poroka neveljavna ter odločilo, da mora celo zapuščino dobiti sestra Sapeneja. Kralju Alfonzu pa je zapustil Sapene to veliko svoto ker je bil hud rojalist ter je sovražil republikansko obliko vlade.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
se potom naše banka izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA:
Razpošilja a« zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani.
300 kron .... $2.70	1,000 kron ____ % 8.50
400 k.-on____$3,60	5,000 kron .... $42.60
500 krcn____$4.50	10,000 kron____$84.00
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka"
v Trato.
POTNI USTI SE DOBIJO
Jugoslovanski konzul je zopet pričel izdajati potne liste za Ju goslavijo. Potni list preskrbimo vsakemu, kadar pride v naš urad, kajti, kadar se vloži prošnja, mora biti vsak osebno navzoč.
Kdor ima stari potni list, domovinski ali krstni list, vojaško ali delavsko knjižicco, naj jo prinese s seboj.
Glede odhoda in eene parnikov se obrnite na tvrdko
FRANK SAKSER STATE BANK li OartM Sto* 9m M
50 Ur 100 Hr 300 lir
$ 3J20 $ 6.00 $17.40
500 lir 1000 lir
.. $38.00 $55.00
TELEFON: 2876 OORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 128. — ŠTEV. 128.
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 2, 1921. — ČETRTEK, 2. JUNIJA, 1921.
VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
KOLIKO JUGOSLOVANOV BO SMELO V AMERIKO?!
Nova naselniška določba stopi dne 1. julija v veljavo. — Za Turčijo še ni ničesar določenega.
Washington, D. C., 1. junija. Dunes je priseiniški komisar W. W. Husband objavil, koliko ljud: se sme med prvim julijem te<ra! kta in prvim julijem prihodnjega leta priseliti iz raznih držav v Ameriko.	,
List ina jr kompletna z izjemo Turčije in južne Azije.
Med prvim julijem tega in prvim julijem prihodnjega leta bo' smelo priti v Združene države le 6405 Jugoslovanov,
Nadalje bo smelo priti sem (približne številke) dvanajst tisoč Norvežanov, deset tisoč Švedov, pet tisoč Daivev, tritlsoč Belgijcev, devetdeset Luksemburžanov. šest tisoč Francozov, štiri tisoč i Portugalcev, sedemsto Špancev, dvainštiridese t♦ isoč Italjanov, šti-rldesettisoč Rusov, sedem tisoč Avstrijcev, šest tisoč Madžarov, tri tisoč Grkov, štirinajst tisoč Če-hoslovakov, v listo Albancev, eno-i»sedemdeset Rečanov, petindvajset tisoč Poljakov ter tristo Avstralcev.
KAJZER SE NI i IZGUBIL NADE
Roman je logično izveden, polen skrivnostnih za-pljetiajev, katere končno reši z izvanredno bistro, vidnostjo detektiv Lekok.
Kdor bo začel citati, m ne bo keaaL
Peter Zgaga.
Danes smo odposlali* vse naročene knjig« "PETER ZGAOA". Kdor jo želi imeti, naj jo naroči | takoj, ker jo t zalogi le še malo izvodov. Com a Jugoslavijo in a Ameriko jo samo peti—t centov. Naroča m pri:
Slovenic Publishing Oo^ as Corttadt m New YorkGity.
To je jasno razvidno iz pisma, kije dospelo iz Doo_-na v Berlin.
Poroča Karl von Wiegand.
Berlin, Nemčija. 1. junija. — Bivši nemški kajzer še ni izgubil vsega upanja. On je prepričan, da bo v bližnji bodočnosti napočil čas, ko bo Nemčija zopet imela svojega cesarja.
To je jasno razvidno iz pisma, ki je dospelo sem iz Doorna ter ga je podpisa^ bivši kajzerjev adjutant, general von Gontard.
Leta 1913 je dobila berlinska pevska zveza kot prvo nagrado zlato verižico, katero je podaril kajzer. Ker se je pa zveza razbila, je nastal pred kratkim velik spor med berlinskimi pevskimi društvi, komu pravzaprav pripada verižica.
Končno so se pevci obrnili na kajzerja v Doom ter dobili od generala Gontarda naslednji odgovor:
— Vsebino vašega pisma sem sporočil njegovemu veličanstvu <-esarju in kralju. Njegovo veličanstvo zavzema stališče naj obdrži ono pevsko društva verižico, kateremu je bila podarjena. Ob-diži naj jih toliko časa, dokler ne bo novi kajz* r napovedal novih pevskih tekem.
. Annaberg, šlezija, 1. junija. —1 i Pol jski ust asi, ki so napadli nem-' jške obrambna organizacije v tej 'majhni vasi, ki leži nekako sedem-' n.-jst milj južno-iztočno od Op-| 'pehi, so bili poraženi ter se danes !umikajo proti severo-iztoku. Ta-1 koj po zavrnitvi napada od stra-| (iii Poljakov so Nemei vprizorili proti-ofenzivo ter pognali Poljake iu.zaj do Kalinova, nekako tri milje proti severo-iztoku in tekom noči so pri?'a poročila, da so Po-i ljuki izpraznili vas Simišov. I Poroča se, da je bilo ubitih petdeset Poljakov in petdeset Nem-fev in da je bilo 175 nadaljnih ranjenih tekem napada na Annaberg.
Cementna "vomica v Simišov je Mla baj«; pognana v zrak in več h?š ;e bilo po/ganih.
Nemei, katere se dolži da so imeli st;kf s Poljaki v tej vasi, so b"!i aretirani m dva nemška prostovoljca, sta bila istotako aretirana, ker se jih dolži, da sta kradla kmetom konje.
Baron von Pless, ki poveljuje nemškim obrambnim organizacijam tukaj, izjavil, da so Poljaki napadli Nemce, ki so se omejili na obrambo.
— Pričakovali smo napad že več dni, — je rekel, — a nismo bili v stanu pripraviti se z zadostnimi silami. Poljaki so pričeli obstreljevati Ananberg ob eni zjutraj ter vprizorili dve uri pozneje napad. Branili smo se dobro ter vprizorili nato posrečen protinapad.
NEMŠKA AVSTRIJA:
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "AdriatiscEe Bank'* na Dunaju.
1,000 nemško-avstrijskih kron % 3.80 5,000 nemiko-avztrijslrih kron % 13.00 10,000 nemško-avstrijsldh kron $ 28.00
80,000 nemško-avstrijsldh kron $120.00
* ,
▼rednost denarju sedaj nI stalna, menja se večkrat nepričakovano; Iz tega razloga nam ni mogoče podati natančno eene vnaprej. Mi računamo po eeni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke.
Kot generalni zastopniki "Jadranska Banka" in njenih podružnic imamo zajamčeno izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike ko .isti za one. ki ae še aH ao bodo posluževali naše banka.
Door nam ja podati najbelj po Domestic Mom? Order, aH p* W0w TflKk	. A	.«tu 0 J
Fmk Ub* Sili Ban	HMultSMt fcvTfi
Hi*
GLA<5 NARODA. 2. JUtt. 1921.
"«LAS NARODA"
Pristati alkohola povsod enaki.
luii Pn
1,'iC dfc
NVwvor>ki Tim*1* priobenje naslednji, v ircr.i«"nem smislu pisati! članek:
Slepi pristaši demona pijače -o precej iste vrste ničvredna ban-«ia po vwm svetu, kot je razvidno iz neke mučne povesti iz Anatoli je. Krkor vsakemu znano, so bili Turki prohibieijonisti že dolga stoletji. in sicer na temelju svoje vere ter ko pred kra'kim ojačili te svoje m rske zapovedi z zelo strogimi posvetnimi pos'avami. V svojih voj proti (Jrkom in Armencem so bili deležni podpore boljševiške ije, ki je tudi suha po postavi, in nekateri izmed turških vodite-m> pričakovali dejanske pomoči iz Amerike na temelju teorije, bodo morali držati skupaj trije suhi narodi proti ostalemu, z rumom prepojenem svetu.
Morda se je zgodilo v upanju, da se naščuva snhaake armade v Ameriki proti Grkom, ko je neki turški prop«p«ndni list poročal o obžalovanja vrednih dogodkih, ki so sledili zasedenju mesta l'šak od strani tirkov, — Urški vojaki, -— tako pravi razboriti turški poro-»Vvalee, — izpreminjajo turške prodajalne in cio lekarne v pivnice ter popivajo v njih. Ko postanejo? dobre volje, uganjajo vsakovrstne rettmnosti ter se pregreie proti dobremu okusu. —
Kaj tako *traatiega bi upravičilo katerokoli akcijo od strani — Anti-salofiske fige, eelo vojno proti Grški na strani Turčije. Ali je dale tirška človeštvu le eno stvar, ki bi se (tal« primerjati s prohibi-tijof Kljub temu pa m' je bati, da tudi Turki niso popolnoma prosti vsakega greha. Zakaj imajo tudi na Turškem lekarne teko posebno privlačno silo za one, ki si žele prepovedane tekočinePopolnoma na mesju bi bilo, če bi s? dalo turški vladi primerno svarilo. Če si hoče 5e nadalje ohraniti simpatije prohibicijonistične Amerike, naj pazi nekoliko bolj na svoje lekarn« ter prleda na to, da se ne bo abljato pravice raapečavanja pijače proti zdravniškemu receptu.
A
da j<
ir «m
Turki in njih prijatelji.
Francoska ia ai)fr!«-ška vlada sta naenkrat prišli do spoznanja, ie bilo njih zaup&i-jc v Muštafa Kemal pašo kaj na slabem mestu
tpravičeno. Aaglečke jetnike se še vedno zadržuje ter slabo pozi njimi. Angleškim trgovcem te ne dovoljuje uporabe anatol-fkib pristanišč, kjer bi iabko vršili trgovino z beljševiško Rusijo. — Neki Indijce, torej aj..'kški podanik, je bil obešen v Angori kot špi-jon. Kar se tiče Francozov, so ogorčeni vapričo dejstva, da noče vlada v Angori odobriti francosko-turškega dogovora, ki je bil sklenjen nieaeea februarja. S turškega stališča je ta dogovor že služil svojemu namenu. Napravil je konec vojni v Cilieiji ter omogočil Turkom pre-ve<l<iij** čet, ki st> k«* borile v Cilieiji, na ;*rško fronto. Turki so dobili vsf, kar so hoteli tfr ne vidij« nobenega vzroka, da bi se še nadalje držali dogovora, ki bi bil morda v korist edinole Francozom.
Človek bi mogoče simpatiziral bolj iskreno z onimi, ko jih velike iu ble»-t«•••e iluzije so bile omajane na tako krut način, če' bi videli lu5 v čiisti, ko je bilo še vedno mogoče nekaj storiti. Nobenega večjega vzroka ni bilo verovati v dobro vero Turkov tekom preteklega feb-marja kot pa <»1» kateremkoli času tekom preteklih sto let ali tekom j »e tek lih tisoč let. Turki so delali za svoje, prav kakor so delali An-gicju, Kram-oci, Italijani in Orki za svoje interese. Turki niso bili tako bedasti, da bi domnevali, da je bila revizija Severske pogodbe p«islediea velikodušnega razpoloženja zavezniških državnikov napram Turkom. Turška diplomacija je že prišla v pregovor radi svoje neod-krito«rčnoati in slepannja in taka je tudi morala biti. Le na ta način so megli Turki ohraniti svojo neodvisnost. Ohranili so jo zopet enkrat na londonski konferenci a tem, da so se poslužili diferenc med zavezniki in da so dajali prazne obljube, ki so že tako pogostokrat tekom devetnajstega stoletja pokazale svojo vrednost.
Kaj pa je mogoče reči glede državnikov, ki so vzeli turške ob-ljnt* za pristno zlato* Ničesar, razen to, da se niso nikdar ničesar naučili iz zgodovine. Sedaj pa so naenkrat zopet ogorčeni ter govore o resnih korakih, katere bodo storili. Čas za resne in sTroge odredbe je bil pred dvemi meseci, ko so grSke armade vprizorile napad na — Turke. Kavno takrat pa so .se zavezniki držali svojega dogovora a Turčijo, da bodo ostali nevtralni in to je bil dogovor, ki je koristil le Turkom ter v veliki meri škodoval Grkom. Posledica tega mešetare nja je bila poraz Grkov ter uničenje Armenije. E<Hpi narod, ki je sedaj priljubljen v Angori, je najstarejši zaveznik naeijonalističnih Turkov, namreč sovjetska Rusija. Mords ne bo 1a nauk .popolnoma izgubljen, če bo dovedel Lloyd Georgea do prepričanja, da imajo njegovi veliki prijatelji v Moskvi v mislih predvsem svoje lastne interese, ne pa onih Anglije.
Kratka dava bojnih lady.
Poročilo, da je angleška admiraliteta prodala 113 bojnih ladij kot staro žejezo in da so vključene v to število bojne ladje Dreadnought, Dominion, Mars, Hindustan in Magnificent, je spravilo na površje vprašanje, kake korake bodo storile Združene države, da se iznebe bojnih ladij, ki niso več sposobne za dejansko službo. — Dottier so zastarele bojne ladje v rokah vlade, predstavljajo lastnino, ki povzroča neprestane stroške, tudi že niao ladje v dejanski službi. — Ce pa so v službi, poraenjajo velike izdatke, ki hišo nikakor opravičljivi. V svojem poročilu dne 1, decembra preteklega leta je mornariški tajnik Daniels namignil, da se bo bojno bid jo Kearsarge izza časa vojne s Špansko, izpremenilo v ladjo, na kateri se bo nahajalo veliko električno dvigalo. Ničesar drugega pa se ni izjavilo v tem poročilu glede odpravijenja zastarelih ladij. Sedanji mornariški taj-Hk Denbv Ima sedaj priliko, da v družbi s kongretom oprosti mornarico nepotrebne navlake ter zmanjša obenem tudi stroške.
Gradilei bojnih ladij iz dni pred bitko pri .latlandu so morali biti s t rasno presenečeni, ko so izvedeli, da se je hojno ladjo Dreadnought, katero se je leta 19G6 pozdravljalo k«t "zadnjo fcmdo" v grajenju bojnih ladij, prodalo kot staro leteao po petdeset iflingov za tono. Ostale bojne ladje, navedene v poročil« 5* London*, niso bit vrednoti. Dominion in faindustan sta bili d«g*ovljeni e»« 4eto?**ed
flBfeflVKNlAN DAILY*
munmao pmSmaScToomtamt
Ia oarooratloal
rwawa lAiitn. Pimššmm.	ioma »inkdik. tiiimui
Pimm •» »y«n»— m Wtm C*r««rttton an| ......... mt Atovt Qfflelmt
m OHtna air—. ■■HI—a mt MMhattM. Ww York City. M. V.
_**Oi— War>«»" smu	|| ■■■i— MdiU In praznika«.
" -1
*» mmtm tata rnmUm M M AMrM'	Za Not York xa c*ta M*	«TM
In Csnsa«	mM _ ■ M Ml	MJt
Mm —n Wt>_tW_«a*psi its _HM
•	L A I NARODA
_ __	(Vote* «f Um P—bI«)	«•
_____umm "^s^SLSSf mShriy»jr _____________
AMmmt tlMHurt eti iinmiMt
ttortwl fens poCwtm Ia mtonitf mm mm pttoMaJaJo. Dtntr naj mm MaaoroU ix>-lisu po MC*mr Order« Pri ■pruMnlrf kr+j*. mroAiikoT »roetmo. m m mm
__tudi praHaJo MnMK« Mintni, 6*. hitro najdemo nMloridU._
•	LAtNARODA
m »Mino Mrw» Bo rati c H of Menhatta«*. Now York. M. Y. Tihb>wwi coetiwdt asfs
Dreadnought om ter imata nad 16.000 ton. Mae* in Magnificent sta nekoliko manjii bojni ladji, vsebujoči po malo manj kot 15.000 ton. Dovršeni sta bili leta 1897 16 1896 ter sta bili zrstareli že v prieetku svetovne vojne. Imen šestih križar k in šestih lahkih križark, katere se je istotako vrjrlo med staro železo, se ne navaja in vsled tejra jih. n« mogoče primerjati z ameriškimi bojnimi ladjami istega tipa, ki soj le vedno v dejanski službi.
Lahko se domneva, da niso rušilei, torpedni eolni in druge bojne
ladje v seznamu niti toliko vredne, da bi se jih navedlo z imeni. _J
Angleška bojna ladja Dreadnought vsebuje skoro 2000 ton več kakor naši bojni ladji Miehigan in South Carolina, ki s-t^ ae vedno na aktiv-! ni listi.
Kongres bi storil dobro, če bi uvedel preiskavo glde načina, — kako se mornariški department lahko iznebi zastarelih bojnih ladij.' \ prieetku preteklega It ta se je glasilo, da se bo bojne ladje Maine, Alabama, Wisconsin, llinois in Kentneky razorožilo in razdrlo na n ornariški ladjedelnici v Philadelphiji. Tekom i?ta 1920 se je prodalo za siepo ceno skupino rušileev in tekom preteklega meseca se je glasilo, da se bo vršila kmalu v Wasbingtonu prodaja zastarelih bojnih Jadij. dasiravno je na drugi strani resnica, da javnost skoro nikdar ne izve, na kak način se mornariški departiuet iznebi zastarelih bojnih ladij.
Vzgled Anglije bo mogoče v fem slučaju dobro vplival tudi na našo mornarico.
Kaj so uganjali Labi pri volitvah na Primorskim«	'
IZMIŠLJENA POROČILA O PREGANJANJU IN POBIJANJU ITALJANOV V DALMACIJI. — KAKO ŠKOF BARTOLOMASI IZGANJA SLOVENSKI JKZIK IZ • CERKVE. — PRI SV. ANTONU JE ODPRAVLJENA SLOVENSKA P8JDIQA.
. ■.
Potit na poročila.
Trst, 3. maja. — Volibio gibanje je v polnem teku. Italjaitske stranke spravijo svoje ljudi na volišče gotovo do zadnjega moža. Pritisk je ogromen in vse -stranke poudarjajo, da gre pri volitvah za italjanstvo. Kakor se trudijo ua eni strani, da privedejo vse svoje volilce do volilnih žar. tako napenjajo po drugi strani vse wile, da bi šlo kolikor mogoče tnalo Jugoslovanov volit. V Trstu ponujajo velike »vote, s katerimi naj bi šli slovenski agitatorji na Kras, pa podkupili ljudi, da hi volili za Ita-ljane ali se vsaj vzdržali volitev. Posebno hudo je v Istri. Okoli Pa-zina izprašuje volilni komisar Kio-renti naše ljudi, kako l>odo volili. Ker odgovarjajo, da bodo volili jugosloven*ko narodno stranko, komisar zagrozi vsakemu, da kdor glasuje za to stranko, glasuje pi*>ti vladi. Tako se krši volilni zakon s strani državnega lunkeijonarja. Fašisti hodijo po Istri od va>i do vasi in prete kmetom, da jim zažgo hi.se. ako ne ImmIo glasovali za italjauski na-j rodni blok. Čeprav je glasovanje ttjno, bodo vendar fašisti vedeli, kako je kdo volil. Tako pravijo' sami. In gorje onenuu, ki ne voli italjanskega bloka! Učitelja Vrtj-oii'a v Sv. Katarini pri Pi-enu soj 1'ašist.i prijeli in odpeljali v Lii-' njan (iri Puli, kjer mora ostati, dokler ne skoričajo volitve. Jugo-alovenskega kandidata Toma He-raka iz Sv. Lovrenca Pazenatske-ga so karabinjerji izaprli ter ga zvezali, ker so našli na njegovem, domu dva revolverja, ki jih je rabil za obraniibo proti lopovom. ki( se klatijo po vaseh. Ženi njegovi so rekli, da ostane v eaporu, do-1 kler ne izvrše volitve. Dr. Wil-fan je takoj podal prortest pri generalnem civilnem komisarju in zahteval izpustitev kandidata He ] raka. Ka4co so postopali Italjansij pri sestavi volilnih imenikov, je razvidno iz tega, da so vspisali *vj imeni-k v neki občini nameKto( 4000 naših voiileev komaj 11. Po tem se lahko presodi, koliko tiso-čev in tisočev Tiaših voliteev je po Istri inptiščenih in izbrisanih. Te-J ror po Istri je velikanski. Rae-meroma najboljše je na Goriškem in Notranjskem. Po vs^j goriški j deželi se vri^ «i!iodi, ki «o vsi do-( bro obiskani. Neki veletržee v Trstu je ponujal neftemu Sloven-J cu 40,000 lir, da bi šel med gori-J ške Slovence vjplivat, da bi volili j za Ttaljaoie. Pa še razne udoftmo-s-ti iz Rima mu je obljubil. Slovenec je z indiguacijo zavrnil ponudbo. Kljub vsemu nasilju, ki sel \rši nad >Tnj?<nloveni, izrekajo j vendar vsi trije primorski listi
prepričanje, da pojdejo Jugoslo-veni v najobiluejšeni številu na volišče. Rezultat seveda ne bo task, kakor bi bil, ako bi se varovala volilna svoboda m bi ne bili volilni imeniki,	v Iritri, v tako veliki meri potvorjeni. Naši listi zahtevajo, da vlada mora braniti zakon, drugače se bo kompromitirala in dala Jugoslovetiom v roke dokument, ki bo rasniesel v svet obtožbo proti Italjanom.
Italjanski listi prinašajo povsem izmišljena poročila o preganjanju in pobijanju Italjanov v Dalmaciji. Lažejo, da je v Splitu; tekla kri italjanskih žrtev, da soj na Koreni i napadli ital jamskega konzula itd. Gole izmišljotine čisto brez vsake podlage, aii napisane v svrho, da bi se še boJj raz-palilo fašistovsko divjanje po Julijski Kenečiji w bi to pomagalo italjanom pri volit vali. Takih podlosti so zmožni samo italjanski uaeijonalisti!
Pri starem Sv, Antonu v Trstu je odpravljena slovenska pridiga.1 j slovensko petje pri maši, krščan-j fski nauk, sploh vsa slovenska služba Ijožjiu Slovenski verniki so1 'silno razburjeni. Ali vse interven-j cije pri škofu Bartofomasiju ne pomagajo nič. Ko je neka slovenska pobožna žena radi tega po-'kleknila pred škofa in ^rotila, jo 'je neaijudim zavrnil m siknil raz-Ižaljive besede: To je komedija! Skof pravi Slovencem, da je zanj boljše, ako se zameri 300 Slovencem. kakor pa če bi se zameril 5000 Italjanom! Mož namreč šteje Slovence, kakor hočejo na magistratu. Cerkvenega kneaa dolžnost pa je. da se ne zameri nol>e- . [uemu, marveč skrbi, da so v cerkvi uzadovoljeui vsi ve mrk L Ali! cerkev v Trstu je nacijonalističnio' prikrojena Prav je imel slovenski |duhovnik, ki je rekel škofu v o-! ibraz, da je slovensko s luži) o božjo 'pri Sv. Antonu odpravil samo ita-jljanski nacijonalizera. To je edini |razlog. Fašista se globoko klanjajo škofu in ga visoko časte. On je njihov mož.
V Sv. Lovreeu Pazenatskem v j Istri imajo novega župnika, ftkof .' je iajpnal po fašist ih Hrvata iii je poslal takoj Italijana ta župnika. Hrvatski ne zna nač. Drugi duhovnik je narodni odpadnik, izda-jica, ki sovraži vse, kar je hrvatsko. Uvedel je italjansko pridigo. Da fei mu ljudstvo ne pobegnilto ,od maše, zapira cerkvena vrata . med mašo in pridigo. 85 odstotkov prebivalstva je hrvatskega, v cerkvi pa sama italjanščina. Kako je že pisal ljubljanski "Slovenec"'? I>a je škof Bartolomasi Ju-g osi o venom zelo pravičen pastir!
Slovenske novice.
New Tark, V. T.
Včeraj zjutraj je umrla znana rojakinja Marija Potočnik, doma iz Domžal. Stara je bila 52 let. Umrla je za operacijo na želodcu. Tukaj zapnšČa soproga fVanka, tri sinove. Franka, Rudolfa in Jožefa ter hčer FVimčiško m dve sestri, v starem kraju pa dva brata ter mater. Pogreb bo v soboto «b devetih ie hiše žalosti 326 E. 24. St. Pokopali jo hodo na pokopališče sv. Tmiiee -v BraoUjnu. — Priaadeiim nase aooutlje.	.
Cleveland, Ohio.
Samomor je izvršil v torek 24. maja rojak Jožef Bo^olin, stanujoč na 1381 E. 53. St. Zastrupil se je s karbolično kislino ob 5. uri popoldne.- PfepeJjan je M v »bol-nišniee, kjer je bil ob 0. zvečer še pri polni zavesti, ob 11. jpa je še umrl. Ket je razvidno iz pisma, ki ga je pisal nekemu svojemu prijatelju, je gnalo v obup nesrečno Ijnfoarvno razmerje. P*red nekaj časa. se je menda seznanit x neko žensko, ki je na v*ak na-'
Peter Zgaga
v.*" ---
Oltar so izdali knjigo "freter Zgaga", se je posta, ki jo dobivam podvojila, in injo vred se je podvojila meni ugodna in meni neprijazna kritika. »v
Nekaterim ni knjiga prav ure-' jena. Ta bi rod imel 4'Politiko", med ''Ženskami" in ''Dragimii rojaki"oni mi je pa svetoval, da bo spravil "Zmes" med "Ženske" ter jo z "Dragimi xijaki" zabelil.
No, vsem ni mogoče ustreči.
Veliko mi je pa ležeče ne tem (kar je obenem tudi precejšnje priznanje) da namreč pater izkaza s knjigo ni zadovoljen. " . *
Ker je baje knjiga v vseh ozirili dobro namazana, se je prodaja
kot da bi sla po maslu.
• • *
Plemenski izgredi v Oklaliomi.
Amerikanct znajo častiti in slavili svoje zaiJužne može. Pri Washinetonovem imena se vsakemu nekaj zg.ir.t- v srcu, Lfueolnu postavljajo po vsej deželi spomenike ter nazdravljajo ameriSki zastavi.	• "
Anierikanei so pa tndi praktični ljudje. Uneoln jim je zapustil lepo dedščino. Zakaj bi ta dedšči-na mrtva ležala? Šli so in kupili palico in žnje strahovito pretepajo uboge zamorce. ~ ♦ •
Stavim, da je zloglasni Williams, ki je tlal pomoriti par ducatov zamorskih delaveev, na ILin-crlnov rojstni dan najbolj kričal in najvišje dvisral zastavo. * . #
Šele ko bo Amerika izprala ta madež, bo latfko- govorila drugim naiodom, kaj in kako. Šele tedaj bo lab ko dvignila svoj mogočni glas v prid Ireem ter drugim za-i tiranim in pozabljenim, i * * *
Železniške družbe so znižale svojim delavccm plačo za dvanajst procentov.
To je jako kisel kompromis, s katerim ni nobena stranka zadovoljna.	j
„ * . •
Zadnjič s^m prisluškoval izku-| šenemu dekletu, ki je dajalo svoji mlajši prijateljici nasvete.
Nasveti so v vseh ozirili zanimivi ter je ^Tedno, da jih nekaj objavim:
| — Možki so čudni ljndje. Ko iačejo ljubezni spravijo cel sod misli v žlieico besed ter zahtevajo od ženske, da bi to grenko zdravilo naenkrat pogoltnila ter odgo--
vorila še prej, predno k sapi pride.1 " * *
Draga moja. če hočeš osvojiti' srce moža, katerega ljubiš, napra-' vi vedno korak nazaj.
* * • !
Možki si na vse načine želi, da ; bi mu kaka ženska strla srce. Toda dandanašnji ženske so prepa-jiuetne. Src ne marajo uničevati. Od vsakega srca vzamejo samo majhen košček za spomin, pa so zadovoljne.
• ^ •
"Včeraj .sem dobil pismo, v nji karto, poleg karte pa šopek spre-šanih šmarnie, ki so dišale le po' "špajk-žajfi".
Jaz pa nisem prijatelj spreša-jrih šmarnie. S svežo naj pride'
prihodnjič na dan!	'
* - •
Učenjaki pravijo, da se bo za-' letel.jeseni komet y našo zemljo1 ter jo uničil. To poročilo je izrabil neki trgovte ter oglasil:
— Nakupite že zdaj svoja božična darila.
* * •
Človek, k! se je po desetletnem zakoau ločil od svoje žene, je rekel: — Ja, pozneje bi bilo tako ali tako brez jiomena.
Čin hoteSa, da jo poroči. Bil je star 37 let, doma iz LeSkovca, fa-ra Mrtrice pri Krškem na Dolenjcem, ter je bil -član društva Ribnica št. 12 S. D. Z. m pa Jugoslav Camp 293 W. O. W. ZapoSSa enega brata v Clevelandu. Pogreb se je vršil 27. maja.
Dftittni Kopač na 9412 Boek-oye Road je padel'2 leti star sinček Jobn z verande v drugem nadstropju na trotoar in se smrtno poškodoval. Deček se je ne-opažeti skobacal na verando, odkoder je padel na tla. Oče je nesel nezavestnega otroka eelo miljo daleč' v bohtafinico Sv. bake. Doeefc bo najbrfe podlegel pofl wBnin.
V naravo!
Ravnatelj narodnih parkov in rezervacij jo ravnokar izdal povabilo, naslovljeno n:-» vse Združene države. On 5nia v svojih rokah devetnajst, od vlade kontroliranih Ozemelj, ki pokrivajo skoro enajst t??oč kvadratnih milj ter hoče videti na tem ozemlju najmanj en milijon obiskovalcev. Vprizorjeui bodo posebni izleti, ki bodo stali približno po petdeset dolarjev za en park in če hoče kdo vzeli s seboj svoj šotor, mesto da bi stanoval v hotelu ter peri svoj lastni speli na odprtem ojrnju, bo lahko potoval še za manjši denar.
To se je zgodilo leta 1921. Pred devetnajstim* leti smo imeli le. 6 narodnih parkov; pred dva in tridesetimi leti pa le dva. Pred petdesetimi leti, pred ustvarjenjem Yellostone parke, nismo imeli ničesar dru?e«ra kot Arkansas Hot Springs, kateri kraj je bil leta 1832 |proglašen za narodno lastnino, nedostopno privatni posesti. Sedaj smo lastniki ozemlja parkov, ki je večje kot šes ali sedem manjših ameriških držav.
Nekaj neverjetnega je glede teli narodnih parkov in rezervacij. Pred dvesto leti ni hotel nihče divjih prostorov, — nihče, ki je poz-^lal mesta ter stanoval v njih. Defoe je govoril na opravičen način |0 nebrzdani in neukročeni lepoti <rora Anglije in dr Johnson je bil celo jezen vspričo neurejenih obrisov škotskih arora in visokih pla-(nin. Tudi v onem času so obstojali "parki". bili so to krotki in ne-\dolžni privatni prostori. Ti parki so bili privilegij in dejanska lastnina omejenih razredov in v onem času >e je brt~z dvoma domneva-jlo. da je naravna krasota rezervirana za one. ki imajo v svojih žilah {"najboljšo" kri a i v svojih žepih največ denarja, i Danes pa vlada ne daje le popolne prostosti vsem. da obiščejo ^ajlepše kotičke dežele, temveč jih tudi dejanski poziva, naj se po-služijo privilegija, katerega jim nudi. Vabilo ravnatelja Matherja i daje izraza izpremembi v stališču eiviliziieije napram »ozdovom. je-jZeram in strminam v teku zadnjih dvestotih let Ur izpremembi v so-jCijalnih in političnih razmerah. Parki >o odprli za vsakega. Lahko j greste vanje z odejo za noč ter nekaj jedili ter greste skozi park, ne ^da bi potrošili na dan več kot en dolar. Lahko ,%e ustavite v vladno reguliranih hotelih ali v vladno reguliranih kempah. Lahko greste 'skozi park v svojem lasineni avtomobilu ali s svojim lastnini farmer-skim vozom ali motornim kolesom. Vsakdo ne more plačati železniških stroškov ali gazolina za avtomobil. Vsakdo ni dosti izkušen v "kampiranju pod milim nebom in tudi ne dosti bogat. tl;t bi plačal sobo v hotelu, a milijoni se lahko poslužijo prilike, ki se jim nudi. in milijoni se bodo tud v resnici poslužil te prilike.
Karlov mirovni poskus.
"Bivši madžarski minister dr. Gratz priohčuje v "Pester Llov-dn'' novo razkritje, da je bivši ctsar Karel n.eseea februarja 1918 stopil v stik s predsednikom "VVit-sonom v svrlio, da bi izposloval mir. Dr. Grat'. piše mec dmgim: — Ko je predsednik Wilson fine 11*. februarja 1918 proglasil svoja štiri vodilna načela zt: zakljn-jčenje splošnega miru, se je takratni cesar Karel odločil sporočiti .predsedniku v lastnoročnem pi-jSmu, da se popolnoma strinja z i njegovim i nav-e!i. To pismo je b7-|lo poslano v Washington 5e preu ikoneem februarja. Kare; je v tem pismu izjavil, tir. sprejema vse točke. ki jih j? sestavil predsednik .Wilson ter proglasil. <?a se odpoveduje vsaki \ojni odškodnini in .vsakemu zavejevanjn. ako isto sto r? tudi vse drnge drŽave. Na to pismo je v nekaj tednih došel odgovor predsednika Wilsona. — V tem pismu ie predsednik Wilson .izrazil željo, da bi mu cesar spo-(roeil svoje srališče v nekaterih docela konkretnih vprašanjih. — ;Karel je nato f oslal v rurriko <lrn-go pismo, v katerem se je z; vze-|mal za to, da bi se on m Wilson , osebno sestala ter ustno porazjro-ivorila o vseh perečih vprašanjih, j V tem dopisu je Karel naglasa! med drugim tudi, da tudi Avslro-Ogrska želi. da bi se razmere na Balkanu kons-Midirale, obenem pa pripomnil, da so teiitorijalne as-piracije talije, kakor so se pokaza le v vojni, taksne, da jih ni mogoče spraviti v sklad z načeli, ki jih je proglasil predsednik Wilson To Karlovo pismo je ostalo, kolf-(kor je znano Gratzu, brez vsakega odgovora.
|	Prezgodaj.
| Blagajnik v banki: — Ali poz-
Inate to damo?
Gospod Na-.ovoporočen: — V resniei ne morem reči. Poročen jem ž njo šele en mesec.
DOMAČIJA NAPRODAJ
s 6tinii parceli, dve »njivi, ena se-nožet, hiša z malim vrtom, 2 par-eeli gozda, večina smreke in bu-kovina. Proda ^se za svoto $2200: polovica te svate je vrednost lesu. Ako katerega veseli kupiti, naj se oglasi pri:
IGXATZ BOŽOVICAR, 609 — 9-th St.,
Rock Springs, Wvo.
Pri avtomobilski nesreči je bila poškodovana Wletna Mary Ster-nad. 439- E. 167. ^St. Opraskana je po telesu in ima zlomljeno levo nogo. Neserča se je pripetila dne maja
Dne 27. maja je umrl v bolnišnici sv. Janeza M. Kos, 2183 E. 76. St. Smrt je povzročil alkohol, ka-tfcrega je ravžival v vMiki meri.
West Frankfort, HI.
Družini Brence se je hčerka tako zelo po<parila z vrelo vodo, da jo dva dni po nesreči ksdihnila.
O Karlovi aferi
je izšel v Praari služben komunike
0	delovanju vlad, ki so bile zainteresirane pri vprašanju restavracije Habsburžanov. Nota ugotavlja soglasno*; vseh zavezniških vlad v tem vprašanju.
1
1	NAZNANILO.
t Tužnim srcem naznanjamo, da je umrla, previdena s sv. zakramenti,
MARIJA POTOČNIK,
stara "»2 let. Bila je najlw>ljša mati svojim otrokom. Pogreb, z mašo zadušnieo, vrši v soboto 4. junija iz hiše žalosti 323 E. 24. St. na pokopališče sv. Trojice v Brook lynu.
Vsi, ki so jo poznali, naj ohranijo pokojnico v blagem spominu. Žalujoči ostali-Frank Potočnik, soprog. Prank, Rudolf ki Joe, sinovi. Frances, hči. Ivanka Habjan, roj. Pire, Marijana Hren, roj. Pire, sestri.
Frank in Tomaž, brata. Marija Pire, mati. New York C ity, 1. jun. 1821.
RAZPIS SLUŽBE.
Razpisuje se služba organista in cerkovnika pri slovenski cerkvi Sv. Križa v Bridgeport, Conn. Letna plača $1000.00 in stolnina. Nastop službe s prvini julijem. Ponudbe, opremljene s spričevali, je poslati na: Rev. M. J. Golob, 150 Pine St., Bridgeport, Conn. (28-5—4-6)
sciieeiw, prazne &H / o^dWane & poslopji, ffm vmdjeJtt in prid tiki J|i
' I o£~o,T IN	AmH
•>v Ipost[VOM jn/V/Ui
vmWB
P^V 6ar.cwiR jgnWCJSm
NOVO! NOVO!
ZNIŽANJE CENE!
veljavne od 15. marca napAj.
Cena ta pristne glasne Colombia o»-Mfaie a»f«a»ad lSiad odstotkov. Sedaj Imate priliko kupiti pri ttu gramofon «a nizko mm.
PiSU mm lakaj po mrl cmSk a atricil eeitami ter al prikraoke Mrjtrv.
brmn Pajk
24 Main St., Conemaufh, ftu
;r IV t , v » rškh ' V*

GLAS NARODA 2. JTON. 1921.
▼VTAJOVUZNA LITA 1HI.
tiyotyoiiiiwi LITA jjm
Dopisi.
HISU
jHomnsffi
mill IE JEBH1TE
SLAfn USAD XLT, —■■!.
PisdaMnfk: BUDOLV PMtDAN. 033 & ltttfc Bi, Oetelai^, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Bok 106, bearl Arenas, Lorain, o. Tajnik: JOSEPH PIBHLRd, Ely. Mtnn. Blacminlk: O BO. L. BEGAJ CH. Ely. lilniL
Blagajnik nelKHa^uia amrtnla: JOHH MOVEBM, «M M. 2nd Ara*
W. Dslotk, Min.	t
Dr. JOB. ?. GKAHKK. MJ^IL Oh^BtTN. tL, PlttsbDnX Fa.
Va^aifM1 A^k^l •
HaBMcU WMT •
max KIK2I&nik, Baz 872, Bock bprlnp, W*o. MOHOR MLADIC, 2803 So. UwuUl* Xre.. Chkaco, III. jha.jk fikrabico. 4822 washington gt, dnt«, Oslo.
UBONAHD BLABODNIK, Box 480, Ely. M ton QBEQOB J. POBBNTA, Box 17«, Black Diamond, Wul FRANK ZORiCH, 0217 St. Clair A ve.. Cleveland. O.
VALENTIN PIRC, 810 MMdmr ire. Rocsdale, JoUK, 111. PAULINE KRMENC, 639 — 8rd Street, La Balla. HI. JOSIP STEBLE, 404 K. Mcm Avenue, Pueblo, Colo.
anton celabo, 706 Market Street, Wankegaa, dl - Jednotlto cradno glasilo: /glas naroda", tj or
Vee etvari, tikajoča ee uradnih ladev kakor tadl denarne poBlja-tro naj ee poBlJajo na glarnega tajnika. Vee prttcCbe naj ee puftilja n* predsednika porotne** odbora. Proinje ea sprejem nofJi^fllBOt la bulxjika »pričevala naj ee poftllU na rrborne^a idrarnlka.
Jagoalcvanaka Katollfka Jednota ee priporoča reem Jogoelovanom ea obilen pristop. Kdor tell pools ti Clan to organised Je, naj we csiaei tajnika bIJlJcoesa druttra J. S. K. J. Za ustaiu.rtteT norlb dmiter mm pa obrnite na *L tajnika. Noro drnitfo ee lahka v stanovi ■ i. Oanl all Winlfl,
i —-
Trestle, Pa. I
Društvo «v. Barbare štev. 33 JSKJ. v Trestle je na društveni seji dne 15. maja 1021 raz mot ri-valo radi inicijutive društva sv. Koka št. 94. Naše društvo pripo-/nava zaslugo omenjenemu dru-btvu, ker se toliko zanima za pre-koristno stvar-. za združenje slovenskih Jednot in Zvez v močno slovensko organizacijo. Naše društvo pa vendar ne more podpirati predloga društva »t. 94 za izvan-redno konvencijo ter je prišlo_do zaključka:	. i
1.	da bi izvanredna konveneija stala zopet mnogo denarja;
2.	da je izvan rodna konvencija radi združenja nepotrebna, ker bi itak mogoče ne imela nobenega uspeha; delegati na konvencijah delajo veliko kar na svojo roko. j
Nafte društvo št. 33 pa je za to, da bi se vršilo se enkrat splošno glasovanje. Ta korak bi bil najbolj pravičen, da bi se videlo, ako je članstvo za združitev ali ne.
Ako bi bita večina članstva za združitev, bi se dalo glavnemu in združevalnemu odboru polno moč, da bi prišlo do resničnega združenja.
Ta odbor naj bi v resnici delal za združitev, ne da ibi politiko in izvijač o gonil ter članstvu metal pesek v oči Tak odbor je najboljše poslati tja, odkoder je prišel.
Ko bi bili enkrat združeni, bi ne smelo biti kakšnega razločka med elamatvom.
Opomba društvenega tajnika: Združena jednota bo imela dru štva po vaeti slovenskih naselbinah ter ji bo -jako težko kljubovati «»stalim jednot am m zvezani. Ta vpliv se že sedaj pojavlja med narodom. To občutijo najbolj društveni organizatorji. Jaz kot že mnogo let društveni uradnik priporočam drugim društvom, da bi se akeija za združitev boli po-spešila.	' ^ •
Z bratskim p<«dravora Gregor Oblak, predsednik.
Frank Kehifrar. John Sehifrar.
Barberton, O. ZDRUZITEV. 9
V glasilu JSKJ od IS. maja ftmo zopet eiiali dva članka o — združitvi. Prvi članek pove, da je večina članstva za to, da se združimo. Ce je to res aH ne. ne moremo trditi, k?rf glasovanje med elanKtvom se še nT vršilo o tej stva ri. Tam tudi čitamo, da je večina zastopnikov na enaiati redni konvenciji želela da bodo poročali na seji, da so dosegli, kar je njih društvo želelo. Tukaj se je sose-atra menda zmotila, ko je pisala, ker ečina zastopnikov ne bo šla na sejo enega društva in% t ara poročala, kaj dosegli na konvenciji Sploh pa s« mi ne smemo ovirali, kaj posamezno društvo ali član želi. Gledati, pisati in delova ti moramo na to. da bo ustreženo v t čini Članstva in pa da bo v ko-)
V* J*i*ori III
| Sobrat Pezdirc piše v isti številki tudi, da je član že drugih organizacij in da je zato njegova srčna želja, da se združenje izvrši. Iz tega se razvidi, da bi združitev naše jednote z drugimi precej prav prišla tistim. To je sicer l samo o sebi umevno, ne smelo pa' bi se pri tem simpatizirati z dru-i gimi jednotaru, katerih člani smo' tudi. Ko razpravljamo o združit-1 vi naše jednote z drugimi, naj bil nam bila pred očmi samo naša —j jednota v vsakem stavku, ki ga zapišemo. Le r a ta način bomo ne- j pristranski, v drugem slučaju pa' pristranski. Mi se tudi ne smemo ozirati na to, da druge jednote niso zavrgle od SNPJ' predložene jim pogodbe. Kar je za druge le-j po in prav, morda ni prav za nas. I .Vsaka glava ima svojo pamet, je | rekel Ribničan, ko se mu je voz1 zeljnatih glav raztresel na hribčku in se je vsaka glava točila v drugo smer. Ce bi se mi hoteli o-zirati na to, kar drugi delajo, bi j to pomenilo, da capljamo za drugimi, ne da bi sami presojali, — gremo li prav ali ne. ' Sosestra Ermenc tudi pove, da j( imela slab uspeh kot organiza-! ,torica. To naj bi je ne vznemirja-1 lo, ker gotovo je čitala poročilo glavnega tajnika, v katerem pove da so organizatorji drugod imeli zelo lep uspeh. Ima prav sosestra. ko trdi, da je v združenju moč. — To ve vsak razsoden človek. — Vsak pa ve tudi. da je v zdrue-nju, katero se ne izvrši na pravični podlagi, presneto slaba moč, tako slaba, da še tiste sile, ki so prej delovale posamezno, izgube svojo moč.
Poglejmo l.aprimer v naš stari kraj, kjer se ie nedavno izvršila združitev treh bratskih narodov. Kako ravsanje je tarrf sedaj. In to vse za to, k*r hoče ena skupina vladati drugi, čeprav vedo, da s tem slabijo temelje države, vendar delajo to naprej in naprej. —I Sobrat Peadirc piše, da je člčnj 1 v naši pofroiibi nejasen. Mogoče! da je nejasen s tehnične strani. — oziroma, da ne soglaša s postavami držav, kakor nam je to pojasnil glavni tajnik. Ne gre pa nam toliko za to, kdo bo za "bosa" tiste dni, ko se združenje vrši. — Gre nam zato. "kako se izvrši" in kako se bo "ronalo", ko bi bila združitev že izvršena. Ta člen v naši pogodbi zelo jasno pove, da mora zdru/enje organizacijam dati novo ime. Torej ne samo, da je popolnoma jasen, je tudi tako-rekoč prva podlaga pravični z dru žitvi. Zakaj pa niso vključili pri SNPJ, ko so prcnarejali svojo, pogodbo, mi je nerazumljivo. —, Njihova pofrodba sicer govori o i novem imenu, ne da nam pa nobe-1 r.t garancije, da se bo novo ime v resnirt tudi dalo. Tam se samo pravi, da ima omenjena konvencija polnomoč napraviti izpremem be v imenu itd. Torej njih pogodba nam direktno nasprotuje, ker mi ne samo, da hočemo, da se da | novo ime. mi zahtevamo, da te nam da že zdaj garancije, da se
bo to tudi v resnici zgodilo. Na o-ni konvenciji bi odločevala večina in če bi ta večina glasovala, da staro ime ostaue. bi tudi ostalo. — * Da bi mi tam imeli večino, ko bi šlo za to, nam ne more nihče garantirati. Sobrat Pezdirc misli, da bi ne bilo prav in da je nemogoče da se*' konvencija prizadetih Jed-not. vrši še predno je izvršeno —t združenje. Jiz sem pa drugega mnenja. Konvencija bi po pogodbi SNPJ imela polnomoč narediti pravila in izvoliti uradnike za nove organizacijo. Mi člani JSKJ ne vemo, kakšna bi bila ona pravila. To nam je brez one konvencije nemogoče vedeti. Ker pa ne vemo, če bi nam bila ona pravila všeč ali ne, tudi ne moremo soglašati s členom £>. v pogodbi SNPJ. V tem členu se nam pove, da bi se morali vsi člani podvreči sklepom one konvencije. Seveda, to je samo ob sebi umevno, da bi se morali, ker pritožiti se ne bi imeli kam. V slučaju pa, da se kon-' vencija vrši predno je »druženje izvršeno, bi b»la stvar druga. — O novih pravilih, novi konstitu-jeiji bi članstvo razmotrivalo v svo jih glasilih in če bi mi člani prišli ■do prepričanja, da nova ustava in pravila niso taka, da bi mogli mi naaije pristati, bi jih mi lihko potom splošnega glasovanja zavrgli in obenem seveda tudi združenje, kar pa v prvem slučaju ne bi mogli na noben način niti poskusiti. Ce bi se združenje vršilo na ta način, bi sc morale seveda pogodbe malo predrugačiti, vkoli-kor bi se tikale te stvari. To bi se lahko zgodilo in na ta način, bi bilo združenje rts združenje. Ce se pa nas bo hotelo spraviti pod —1 skupno streho na drug način, kot se drugod hoče, pa jaz zelo dvo-mnm. da bi kdaj prišlo do združenja. Je sicer prav, kar drugi zahtevajo od nas v svojih pogodbah !od njihove strani. Oni delajo, da |bo njim prav, njihovim ^Jednotam Če bi ne delah tako, bi bili slabi člani svojih Jednot. Ravno tako pr moramo tudi mi gledati, da dells mo v korist naše Jednote in v korist vsega članstva naše Jedno-jtfc, ne glede na mnenja posameznikov, pa naj si bodo že sami člani ali pa glavni uradniki naše Jednote. Nekateri pravijo, da tisti,1 kateri tako pišemo, iščemo dlako v jajcu. Na to odgovarjam, da v jajcu je večkrat najti še vse kaj drugega, kar včasih zelo neprijet no diši in naredi jajce nezaužitno, čeravno je bila lupina lepa ali ce-jlo lepo pobarvana. Toliko za da-1 nes. Vse za našo dobro JSKJ! 1 Anton Okolič, tajnik dr. št. 44. JSKJ.
i
Beading, Pa.
Vsak delavec, ki nima denarja in kapitala, da bi se lahko preživ-, ljal v slučaju nezgode ali bolezni,, priznava važen pomen podpornih ( društev in jednot. Podpora, ki jo (da jednota, ie v mnogih slučajih |edina rešiteljica delavčeve družine, da i^e obupa v težkih časih dol ge bolezni. Dasi je $1 ali $2 ma-( lenkostna svota za pokritje vseh t stroškov, ki nastanejo za časa bo-| lezni, in sicer za operacije, zdravila, hrano ltd., vender da delavcu ikredit pri trtrovcih in prijateljih,1 da se mu ni Ireba toliko bati, da I mu grocer ali mesar odpovesta; svojo pomoč. Poleg tega se bolnik tudi lahko zanaša na pomoč osta-1 lih članov društva, ako ui bila rav no skrajna sila.	|
Da je slovenska organizacija potrebna in koristna, o tem ni? dvoma. Vzemimo naprimer tako-zvane angleške Accident in Casualty družbe, ki so največkrat velika prevara za ljudi ter so v prvi. vrsti tukaj za to, da delajo dobi-' ček za uradnike in agente teh družb, nato pridejo šele koristi) članov v pošte v Večina teh družb imajo toliko pogojev, predno so( člani upravičeni do podpore, daj to pritožbe na dnevnem redu. Ta- j ko te družbe naprimer ne plaču- -i jejo nobene podpore za večino i kroničnih bolezni, ko je človek' najbolj potreben podpore; ne pla-. čaj o za jetiko. revmatizem. želod-1 čne bolezni, hud prehlad, ki lah-, ko traja dalje časa in postane lahko usodepolen za bolnika. Police sc tako zvito sestavljene, d« dolu bolnik podporo samo za nekatere bolezni, kakor sa pljučnico, vročinsko bolezen in različne poškod-
be. In še za "»e bolezni navadno, najdejo družbe vzrok, da jim ni treba plačati cele svote, ki pripada bolniku. Kako vse drugače je pri naši JSKJ! Tu dobite podpo-^ ro za vsako bolezen, vsled katere, ne morete izvrševati svojega dela. Včasih je jednota še preveč radodarna.
Poleg tega je pa še neka lepa ideja, ki bi mnogo koristila članom vseh slovenskih podpornih organizacij. Posebno bi koristila jetičnim članom, in to bi bilo slovensko zavetišče. Pred več leti se je že nekaj ugibalo o tem, ob času svetovne vojne ni bilo na kaj takega misliti, sedaj pa tudi nc, ker vlada skoro pov^>d brezposelnost. Vse premalo se brigamo Slovenci za svoje zavetišče! Večina nas živimo brezskrbno tjavendan ter niti ne opazimo velike revščine in duševne ter telesne stiske naših onemoglih članov. Večina članov tudi ne pozna osebnih družinskih razmer in poti-eb takih siromakov. Najbolje jih pa poznata zdravnik in bolniški obiskovalec, ki obiskujeta bolnika. Zdravnik pa se ne briga^mnogo za pomanjkanje, tem i več je zadovoljen, da dobi svoje plačilo, pa je prav. Slovenski — zdravniki so bolj premišljeni, a teh j^ malo, po malih naselbinah jih sploh ni. Torej, kot sem že o-menil, le ti poznajo revščino in nadloge, ki tarejo bolnika, pa ne samo bolnika, temveč tudi njegovo ženO in ctroke. Ko se bolezen pojavi, je še mogoče nekako izhajati, ko pa se prične bolezen vleči, se bolnik naveliča samega sebe in naveliča s? i žena in njegovi otroci. Sam se'oi je tak revež v na-pot je. Velik oddih za ženo in tudi za bolnika je, ako mu je mogoče priti v kak azil ali sanatorij. — Ženi ni vedno pred očmi žalosten in trpeč obraz moža ali boarder-ja, pa tudi mož se poruti boljše vsled izpremembe zraka in okolice. Ti sanatorji so polni tujcev, katerih se naš človek težko privadi. Tudi uslužbenci niso vedno vljudni z bolniki; smatrajo jih le prevečkrat kot za nekako nadlego in čimprej umrejo, tem ljubše jim je. Vzemimo naprimer jetič-nega, ki pride v sanatorij. On ne bo dolgo tam in si bo kmalu želel domov, in če mu ne puste, bi naj-lajši skrivaj pobegnil. In potem se prične žalostna povest doma zopet odkraja. Ko pride smrt in reši bolnika zemskega trpljenja, je splošno mnenje, da je bil že čas, <fa je umrl. Ž«, na se veseli njego-^-e smrti, ker .ie že dovolj pretrpela in prečula marsikatero noč ob strani -bolnega moža. Ako bi imeli slovensko zavetišče, kako |Vse drugače bi bilo! V njem bi se bolniki počutili kot doma; imeli bi bolj domačo hrano, domačo zabavo, domačo govorico. Vedeli bi, da niso nevarni in nadležni ne> že-r-i, ne otrokom, da bi jim — četudi nehote — zasejali kal nalezljive bolezni. Koliko na boljšem bi bile slovensks podporne organizacije, ker navadno jetika ali tuberkuloza pusti za seboj dolgo let sledove v družini, ki se pojavljajo za takim bolnikom. Organizacije se pri takih bolnikih kmalu izčrpajo, in sicer za časa njihove bolezni, potem pa še vsled smrt nine. Največkrat se pripeti, da dobi cela družina kal te bolezni, nakar eden za drugim mrjejo. Če bi pa imeli svoje zavetišče, pa bi se dalo to v veliki meri preprečiti. — Še slabše pa se godi bolnikom, ki niso oženjeni in ki nimajo svojcev kateri bi jim stregli. Take poga-njajo povsod, od stanovanja do stanovanja, in naposled taki reveži umrejo pod kako streho v najbolj skritem ketu hiše. Za te je še najbolj potrebno zavetišče. Tudi med našim narodom se je zelo u-k'oreninila jetika, ki se najraje pojavi pri čloreku med 30. in 40. letom. Najraje se pojavi pri človeku ki trdo ir naporno dela ter se telo izmuči. In v ta leta mi zdaj prihajamo, poleg jetičnih bolnikov pa bomo imeli tudi vsako leto več onemoglih članov. Čas bi bii, da se pričnejo naše podporne oi ganizaeije nekoliko bolj zanimati za zavetišče ter da prično s sistematičnim delom. Seveda je vsaka taka pot trn jeva. toda če hočemo do t etra priti, je treba pričeti. Najlaglje bi se morda to udej stvilo, če bi se podporne organizacije združile v eno močno orga-
nizacijo, ker močna organizacija bi lahko marsikaj ukrenila in dosegla, kar je manjšim organizacijam nemogoče. Zato pa priporočam, da delujemo za združitev kolikor nam je mogoče, kajti v — združenju je*moč!
John Pezdire, tajnik dmif- št. 61, JSKJ.
Naznanila, j
___
—■—
Brooklyn, N. Y.
Članstvu društva sv. Petra št. 50 JSKJ. naznanjam, da se pri-j hodnje seje dne 18. junija zagotovo vdeležite, ker imamo nai dnevnem redu doftti važnih stvari,' ki ibi morale zanimati vsakega člana.
Obenem naznanim, da se bo 26.' junija brala sveta maša za dm-1 štvo sv. Petra. Zberemo se ob 10., uri v dvorani "Danice" na Morgan Ave., kjer poslujemo, potem 1 odkorakamo z zastavo v slovensko cerkev Matere Božje na Morgan Ave., Brooklnn. | Vsaki naj tudi prispeva .mesečne doneske, ker vam je znano, da imamo ta mesec veliko izdatkov. Upam, da pridete vsi.
Na svidenje IS. junija!
Jakob Slabič.
Lorain, Ohio. I
Cenjeni bratje in sestre društva Marije Pomaigaj št. 6 JSKJ., veže me dolžnost kot tajnika, da I vas še enkrat opozorim, da bi se malo bolj zanimali za društvene seje, da bi vsak znal ali vedel, kaj se sklene na društvenih sejah, da ne bi potem kaj oporekali ali ki-kali.
I Na zadnji mesečni seji 15. maja se nam je blagajnik odpovedal.1 On zahteva, da si izvolimo novega blagajnika na prihodnji seji, to je 19. junija. Prošeni ste vsi bratje, da se vdeležite polnoštevilno te seje in si izvolite novega blagajnika. ne pa, da bi si mislili: o, jaz ne grem na sejo. saj jih je drugih j 'zadosti. Ne tega, bratje, ampak vsi pridite na sejo.	J
| Z bratskim pozdravom j	Matija Ostanek, tajnik.
!	(2&9—6)
j Collinwood-Cleveland, Ohio.
Članstvu društva sv. Janeza štev. 71 JSKJ. v CollLnwoodu naznanjam, da se odpovem tajni-, štvu, to pa le zaradi mojih oseb-, nih vzrokov. Zatorej ste vabljeni,1 da se vdeležite prihodnje mesečne seje, na kateri si izvolite novega jtajuika. Torej pridite v«i na sejo| I v nedeljo 12. junija točno ob 2 J uri pcpoldne.
Z bratskim pozdravom
Frank Rupert, tajnik.
(2&9—6)
La Salle, 111.
. Tem potom se naznanja delničarjem Slovenskega Narodnega Doma v La Saile, da ne vrši glavna letna seja dne 12. junija v dvorani S. N. Doma* ob 2. uri popoldne, ua kateri bo volitev treh novih direktorjev in poročilo celo-j letnega delovanja družbe. Na s vi-' denje v nedeljo 12. junija!
Direktorij S. N. Doma.
East Helena, ICont.
Vsem članom društva sv. Aloj-! zija št. 43 JSKJ. v East Heleni sej naznanja, da se prihodnje seje o-m en j enega društva vrše 17. jrsa- j kega meseca, ne pa 15., kot je bilo' dosedaj. Vzrok premembe je, daj se bo lahko vdeleiilo seje več članov oziroma uradnikov, ker dosedaj so bile seje bolj slabo obiska-1 ne. Zato se prosi člane, da se bolji redno vdeletžujejo društvenih sej. ker je upati, da bo boljši napredek. Bratje, vsi na sejo 17. junija!'
Z bratskim pocdravotn
Frank Percich, tajnik.
(2x 26—5 & 2—6)
Kitajska vlada
namerava poslati v sovjetsko Ru-| sljo delegacijo, ki naj po zgledu Anglije obnovi žnjo trgovske; stike.	_ J
Dromedar.
Franoski spisal: J. Rosny-Aine.
Ko je Robert Javarre v starosti pet in dvajsetih let razmetal in zapravil svojo dedačino, je prišel do spoznanja, da se je obnašal kot norec ter se ponižno podal k svojemu stricu Ambrožu, ki je živel ob Sredozemskem morju, v
bližini Nice. Stric, ki je za desetkrat. pomnožil svoje premoženje v Egiptu in Indiji, .le bil sedaj milijonar. Poslušal je povest svojega nečaka brez vsaKega presenečenja ali začudenja ter rekel:
| —Jaz sem eden onih, ki priznavajo, da človek lahko unir-i farnega sebe, — pod pogojem, tla i ne postane nadlega r.a druge. Mlad mož v starosti pet in dvajsetih let, ki je imel nekoč četrt milijona in ki računa nato. da ga bo vzdrževala njegova družina, je zame ničvredne?.. j Posegel je škatjo s smodkami. si natočil majhen kozarec konjaka ter nadaljeval: I — Edison pravi, da je človek, ki .postane suh in ki ne more v [teku četrte ure najti kakega sred-jstva, da se zopet postavi na noge, (neozdravljiv idiot. Jaz nočem iti (tako daleč kot Edison. Hočem ti .pomagati na ponižen in skromen 'način, da lahko pričneš iznova. Hočem razmišljati o Tem.
Dva dni pozneje je poklical stric svojega nečaka.
—	Našel sem nekaj za tebe, — je rekel. — To. kar sem našel, pa mora pokazati, da te ne ovirajo bedasti predsoki, ostanki iz prejšnih časov, pač pa da imaš jv sebi kakovosti resničnega moža. Kupil sem dromedarja od nekega propadlega cirkusa. Najel sem hlev za žival in spalnico za tebe. Poleg tega sem dobil dovoljenja, ki jih boš potreboval in dal ti bom tudi 500 frankov v gotovini. Bodočnosti ti je odprta, — prostranejša kot je Tiho morje.
—	To je prav, — je odvrni? Robert, ki je bil globoko razočaran, a kljub temu raz vesel j en \sled čudnega predloga, — to se jpravi, da moram v svet z dromedar jem?
—	Da. — je odvrnil stric.
Se istega večera se je našel Robert v družbi živali, ki ga je spominjala na Sveto pismo, ki pa se mu je kljub teu zdela neizmerno bedasta. Neki Arabec, katere-!ga mu je poslal stric, mu je dal wpar migljajev, kako treba postopati z živaljo.
Od onega dne naprej je videla (Niča vsako jutro in vsako popoldne dromedarja, katerega je vodil mlad mož odličnega obnašanja. Visoka žival je nosila na vsaki strani plakate, na katerih je stalo napisano z velikimi črkami :
- Izleti in promenade. --
' Dva Bolivijea sta bila prva izletnika. Dromedar ju Je odvedel |V Villefranche in nazaj. Čeprav 'nista bila vajena gugajoče se hoje te "lad i je puščave", sta vendar j izjavila, da sta poponoma zado-Ivoljna z izletom, kar sta tudi de-tjanski dokazala z napitnino, ka-jtero sta dala vodniku. Vzgled teh dveh Bolivijcev je napotil Čilence, Brazilce in Argentince, Katerim so sledili tudi Amerikanci. An-igleži in Rusi.	_
j Kmalu je imel Robert veliko ,število gostov, ki so vsi radi pla-jčevali. Nekatere dni *e zaslužil I po celih štirideset frankov. Ker i je živel tako skromno kot njegova žival, je hitro hranil. Koncem ,dveh let je imel že 12,700 na strani.	\
Od tedaj naprej je pričel dela-.ti načrte, v katerih ni imel dromedar nobenega mesta več. Kljub .temu pa je sklenil še nekaj časa ^nadaljevati s svojim poslom — In ito tembolj radi tega, ker si je | pridobil dva zelo ust rajna gosta.
Bila sta to žena in hčerka ne-ikega lesnega kralja iz Združenih :držav, lastnika gozdov, pokriva- j [joči h ozemlje, ki je bilo večje kot. |ono številnih francoskih department ov. Mati, ki je bila srednje i starosti, se je zelo zanimala za
osebnost in konverzacljo Roberta. Stavila mu je številna vprašanj—
ter končala pogovor z i>.javo;
—	Vi niste bili rojen, da postanete vodnik dromedarja.
—	Ali res mislite tako? — je odvrnil on. — Človeku je usojeno vnaprej, kaj bo postal v življenj".
Kljub temu pa je tako materi kot hčerki povedal povest svojega življenja in o tem. kako je prišlo do tega. da si služi kruli z. dromedar jem.
—	Vi hi morali iti v Ameriko,
—	je rekla mati. — Kaj ne, Korisanda? V Ameriki bi lahko napravil dosti denarja.
Korisanda se je nasmehnila ter zardela. Njeno lice je bilo rožnato in njene oči so bile skoro prav tako modre kot vodovje Sredozemskega morju v svitu opoldanskega solne a. Nobena stvar pa svetu pa ni mogla biti halj mi-čiia kot njene rdeče listnice in njeni blesteči beli zobje.
—	Res, bi ga lahko napravil.
—	je odvrnila resno.
I Pogosto sta prišli in Robert je pričel čutiti, kako se ga Iotnje zadrega v navzočnost Kiorisande. Vsled tega je sklenil prodati dromedarja ter zapustiti Nico. i « • • j Neki človek, ki se je pečal s prekupevanjem konj in mul, mu je obljubil prodati žival proti majhni proviziji. | Tako je poteklo par dni. Nekega jutra je povabil Roberta njegov stric na zajutrek. Ko sta pila kavo na vrtu, pod košatimi palmami ter se ozirala ven na prostrano morje, je rekel stric:
—	Če bi bil bedak, bi to, kar bi dobil od mene, zadostovalo komaj za pasje kosilo. Sestavil bi tako oporoko, da bi ti ne dobil od mojega premoženja niti počenega groša. Ker pa si se znal izmotati iz težavnega položaja na pogumen in inteligenten način, boš dobil Jjvojo nagraoo.
Stric je odgriznil konec smod-ke, se hudomušno nasmehnil ter nadaljeval:
—	Jaz sem kupil dromedarja dim sem si, da ti bo tudi lahko katerega si stavil na prodaj. Mi-prinesel srečo, kot ti je preje pomagal iz zadrege. Ura je napoči-
! a ! Poglej tja !
I Pokazal se je dromedar. v po-tvsem naravni okolici, sredi košatih palm.
I Se holj pa je bil Robert presenečen, ko je videl na dromedar-Iju KorLsando s srebrno-čistim glasom.
| — Vidiš, vidiš, — je rekel stric,
—	prinaša ti srečo. Treba ti je J reci le eno besedo in stopil boš v sveti zakonski stan — in ne s praznimi rokami. To ti rečem, dečko moj.
Robert je odliitel. da pomaga j deklici z dromedarja. Nato pa sta izginila oba v neko duplino med skalami.
. Srce Roberta je burno utripalo. Vpraševal se je, če se stric morda ne šali ali če živi mogoče v zmoti. Konečno pa se je ozrl naravnost v blesteče oči svoje spremljevalke ter rekel pritajeno:
—	Mogoče veste. Miss Korisanda, da vas ljubim.....Čeprav vas
nisem vreden.....
Deklica je zadrela.
—	Zakaj bi me ne bili vredni?
—	je vskliknila. — V Ameriki ljubimo ljudi, ki si sami pomagajo na noge.
—	No in potem? — je rekel on proseče.
—	Že dolgo časa sem sanjala o tem. da ob išče m Egipt, — je odvrnila ona. — Ta dromedar naju bo ponesel k piramidam. *
ZAUPNICA ZA BRIANDA. I
Pariz, Francija. 1. junija. — -4 Senat je pozno včeraj zvečer a-J ! rekel zaupnico ministrskemu pred !sedniku Bria^du in sicer v zvezi z reparaeijsko uravnavo. Za zaupnico je biio 277 glasov, proti pa S.
Barberton, O.
ZDRUZITEV.
V plačilu JŠKJ od IS. maja »mo zopet čiiali dva članka o — združitvi. Prvi članek pove, da je večina članstva za to, da se združimo. Ce je to res aH ne. ne moremo trditi, k?r, pla&ovanje med članstvom se ie nI vršilo o tej stva H. Tam tadi eitanio, da je večina zastopnikov na enajsti redni kou-vcueiji ifleU da bodo poročali na seji, da *o dosegli, kar je njih društvo želelo. Tukaj se je sose-iitra menda zmotila, ko je pisala, ker ečina zartopnikov ne bo šla na sejo ene«ra društva in »tata poročala, kaj dosegli na konven-eijl Sploh pa s« mi ne smemo ovirali, kaj posamezno društvo ali član želi. Gledati, pisati in delova ti moramo na to, da bo ustreženo v t čini čl a—t* a in pa da bo ▼ ko
t* j«inod, m
ffgs
Imenik uradnikov krajevnih društev J. S. K. J. v Združenih dtzavah ameriških
v Klr.
Predsednik: Joseph Sprajoer; tajnik: Miseph A. Mertel, Box 278; blagajnik; ^Viu-vi Kuksic. Društveni zdravnik: *>wt*n W. Parker. — Seja vsako dru-*o nedeljo ix>|K>tdiie ob dveh v Joa. fckaUivl dvoru ni, Kly. Minn. ,
Drailf« 8v. Src* Juhb iter. 1, f Ely. Mian.
Predsednik: Louis Cliaiapa. Box 061; tajnik: Frank Erthull, Jr. Box 271 ; blagajnik: Frank Merhar, Bos 171. Društveni zdravnik: H. . Sutherland;
—	Seja vanko drujfo nedeljo v Jug<»-ulov. \armlix-ni doiuu.
Društvo Sv. Barbari, šiev. 3, La Salle,
m
Predsednik: Joseph Br**ga<*b, 4-^7 — 4»L t'MHct St.; tajnik: Joseph Hpelich, It. F. 1». 1; blagajnik: Matt Komp, K. F. 1». 1. Društveni zdravnik: F J. Macieje%ski. Vsi v La Salle. 111. — Seja » «ko tretjo nedeljo ob eni uri (•oldne v cerkveni dvorani Sv. Roka
v	La Salle. III.
Orattto St. Barbar« Kiev, f, v Federal.
Pena
Predsednik: Lovrence Klemenchb. — Box 1 i t; tajnik: John Dem.sliar, Box ; blagajnik: Valentine More. B<ix 51. V^i v Btirdine, Pa. Društveni xdravnk i I H. ttitteukiauss. — Seja VMiiko drug«* iit-deijo |m»i». ob 2. v dvorani Sv. Barbare v Btirdine, Pa.
Urvitvo 8v. Barbare ste*. 5, v Sondam
Mb,'.
Predsednik: ohn < »Muk. Box lli«, Soudan. Minn.; tajnik: John Dragoman. Bov »to::. Soudan, Minn.; t'*iKaj-j Lik: Anton Corntk. ltos 1.7m, Tower'
Minn. Društveni zdravniki: Burn< Hyne*. Seja vsako fetrto nedeljo v| mesecu v eerkveni kapeli v Tower,j Minn.
Druitvo Marije Pomagaj štev. 0. v l/mlin, Ohio.
Predsednik: '"rank ivaucleh. 17'J!» E.! 20dl St : tajnik : Matt Ostanek, 16T.7 L. 20tli St.: blagajnik: John Suxtar-j sich, 1«:77 11 34tli St. Vsi v Lorain, <»bio. Društveni zdravnik: W. C. Hayes. — Seja vsako t ret j«) nedeljo v Uie-secu v Alojz Vlrantovi dvorani.
DruAtra St. Cirila 1b Mtreda ttev. 8,1 v "alumet Mich.
Predsednik: Mike Majerle, 5 — 3rd j Street, Tamrack 1ak\ ; tajnik: John , D. Zunich. 4t*>8 B. Cone St.; blaga j-j nik: Joseph S. Stukel, 205 — Mb St. V«i v Calumet. Mirb. D ru it veni zdravnik: A. C. Itoehe. — Seja vsako tretjo ne deljo v mesecu v eerkveni dvorani Sv. JoSefk. ,
Draitvo Sv. (vefana Stev. II, v Omaha, Ncfcr.
Predsednik: John Černelič. 1212 Martini St.; tajnik: Michael Mravenee. 1454 So. 1 T(li St.; blagajnik: Joseph Cepura % 1423 So. 12th St. Vsi v Omaha. Neb. — Društveni zdravnik: Chas. J. Nemer. — Seja T Kako tretjo nedeljo ob eni uri iiopc.due v šoli, 14 Pine St.
DruMvo Sv. Jenta fcvev. 12, v PltU-borska, Pa.
Predsednik: Frank Straus. 1012 Hi^h St.; ta »nik: Vittcent Ar h, 1 Bicken-haeh St.; blagajnik: John Borstnar. 182 — 4::^- Hut tier St. Vsi v N. S. Pittsburgh. Pa. društvena zdravnika: <;. F. Berg in Jowph Donaldson. — Seja vsako drupo nedeljo v pr-jstorth Kranjsko-Slovenske^a Doma, soba 11 na 57 Battler St. Pittsburgh, Pa. DruMvo Sv. Alojzija Stev. IS, v Bag-saiey. Pa.
Predsednik: Frank Grčman, Box Go, Itag^ale.v, Pa.; tajnik: Frank Žahkar, Box li>4, IWsurtur. Pa.; blagajnik: Mike Trat ar. Box 127, Hostettar Pa., DruStvenl zdravnik: F. C. Katherman.
—	Seja vsako tretjo n.-deljo v mese<-u ob dveh po|>oldne v Slov. Narodnem Down v lioMtettar. Pa,
DruMvo Sv. Joiefa Stev. 14 v Crockett. CaL Predsednik: Frank Velikonja. Box r»'t2; tajnik: Michael Nemanich, Box 157: blagajnik: Mihael Per*»l, Box 115. " si v Crockett. CaL. Društveni
vi	travnik : J. H. Adams. — Seja vsako tretjo uedeljo v lueseeu v stanovanju tajnika.
Drattvo Sv. Petra In Pavla Mev. U, v Pueblo, Colo.
Predsednik: Anton Kolhran. 1211 So. Santa Fe A vi. Ptnbio Colo.: tajnik: Philip Sterle. Moftat Ave.; bla-jeajuik : Philip Sterle. 77W Moffat Ave. Društveni zdravnik: E. W. Wouth. — Seja vsakega 1-T v mesecu ob 7.uri zvečer v John Rojoev! dvorani na 1st Non len A eenite.
Draitvo Sv. Cirila la Metoda itev. It, v Johnstown, Pa.
Pre<lse<lnik: Frank Slabe. 2S7 Coope*-Awe.; tajnik: Joseph IuttTiar. 400 — Mh Ave.; blagajnik: f3n»*or Hreechak, 407 — Htti Ave. Vsi v Johnstown, Pa. DrofltA-eni zdravnik: J. M. Heading.
—	Seja vsako tretjo nedeljo v meaertr ▼ drufitvMti i Iv oran t ua Bndlejr Alley. Johnstown. Pa.
Mtu 8v. Alojzija Mcv. IS v Back Spriags, Wya.
Predsetlnik : Max KeržiiSnik. Bri 872; tajnik: I-mtls Tau«»her. Box R335;'ttla-gajnik: Prank Fortnra, Box 75d. Vsi v Rock S|»rin<t«, Wvo. Dru*itv«nl wlrav nik: L ž». T^user. — Seja vsako tretjo nedeljo v tne«emi oh 10. nri do'xrfd-oe ▼ Slo«-«»nskem do»«.
Hralti« S«. M*JiJ> Mm. li v Lmta. OUa.
P^lsednik: Frank Jan^ir, 1G86 East m.: tnjntk : John lCnrn&r. 1738 E. Sini St.: blagajnik: John Orna hen. 1U8 b. žHh št Val v Lorain, Oblo.
DndtT»i ravnik: W. C. Hayes. —
vsako tretjo nedeljo v mesepti v
AJtois Vlraatorl drorani.
PiaMie CNu Mete itar. >9» v f» 111.
|	Minn.	"
Predsednik: Frank Zgonc, Box 837; tajnik: Lonis Vesel, Box 592; blagajnik: Math. Majerle. Box 52. Vsi v Gil-liert, Minn. Društveni zdravnik: Frederick Beretts. — Seja vsako tretjo ne deljo v mesecu ob 1». uri dopoldne v Anton Indlharjevi dvorani. Drnitvo Sv. Joiefa fttettBL v Denver, Colo.
Fre<lnednlk: John Kučer, G5.*J Elgin Pi.; tajnik: Jos. Shraj, Box 75 Stock Y ds Sta.: blagajnik: Frank Srabec, 4T1M Washington St. Vsi v Denver, Colo. Društveni zdravnik: Robt. S. Bur-ket. — Seja vsaki drugi pondeljek v mesecu ob 7. uri zvečer ▼ S. D. Društvo Sv. Atrij* itev. 2Z v South
Chicago, I1L Predsednik: Lovrence Samotafan, Avenue "M" ; tn jnik : Anthony Motz, t»G41 Avenue "M",; blagajnik Anthony Motz, 9C41 Avenue "M". — Vsi v S on tli Chicago, 111. Društven zdravnik: F. T. Barett. — Se;a vsa-k<» tretjo soboto v mesecu ob'8. uri zvečer v S<-hlitz dvorani, 9510 Ewlng Ave.
Drnitvo Sv. Ime Jezna Uev. U, Eve* j leth. Minn.
Pr«->Use<lnik: Geo Kotsse, 115 (Jrani. Ave. Tel. 554: tajnik: Louis Govze. t;i.*J Adama Ave. 1^1. 217; blagajnik: Konic Kotnik. .'{01 "B" A.ve. Vsi v Eve-leth, Minu. Društveni zdravnik: A. J.' ♦ deary:. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu	1	jK>[n»l»lne v Max
Stij»elieh dvorani. 51)4% Grant Ave.
Društvo Sv. Štefana, štev. 26, Pitts-burjM*a.
Prt-lsednik: Anton Zbašnik, 208 — 57.' tli & Buttler St.; tajnik: Joseph Po-gačar, ."».'{<17 Berlin Alley; blagajnik: John Balkovee. 54«H> Butler St., Vsi v Pittsburgh. Pa. Društveni zdravnik: Martin Barr. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Soha št. 5. v K. Slov. Domu na 57tn in Butler St.
Društvo Sv. Mihaele Arh. Angela štev. 27. Diamond vi lie, Uyo.
Predsednik: John Brovich, Box 117; tajnik: Z. A. Arko. Box 172; blagajnik: John Kochevar, Box 158. Vsi v Diamondvlle, Wyo. Društveni zdravnik : J. H. Marpuis. — Seja vsako tretjo uedeljo v mesecu ob 2. uri popoidne v društveni dvoran.*, Diamondville,' Wyo.
Drnitvo Marija Danica itev. 28, Sublet, Wye.
lVedstalnik: Joe Felician, Box G1; tajnik:: John Tostoversnik, Box 184; bla-' ira.inik : John Krzesnik, Box W+7. Vsi v ' Sublet, Wyo. Društveni zdravnik: J. B. Xuvman. — Seja vsako tretjo nedeljo v mese<'u v Frank Chadejevi dvo-rani.
DruMvo Sv. Joiefa štev. 29, imperial, Peeia.
Predsednik: Valentin Peternel. Box 172; tajnik: I>ouis Tolar, Box 242: blagajnik: Frank Bogataj, Box 32o! Vsi v Imperial. Pa. Društveni zdravnik: Dr. Npr owl s. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Narodnem Slovenskem Domu.
Društvo Sv. Jožefa itev. SO, Chiahofaa,, Mina.
Predsednik.: John Kočevar, 428 W. Poplar St:,- tajnik: Frank Pucelj, 223' w. Pcpiar St.; blagajnik: John La-, »nuth. 218 W. Walnut St. Vsi v Chls-| holm, Ninn. Društveni zdravnik: Dr. j W. ti. Einenman. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh poi>ohlne v Joseph Karelnovl dvorani. Druitvo Sv. Alojzija itev. >i Brad-doek. Pa.
Pre,:.*Hlnik: John Anžlovar, 1126 Map-' le Wy.: tajnik: Martin Hudale, 1613
Itidge Avenue N.; blagajnik: Anton Nemanich.1556 Oak Ave. N. Vsi v Praddock, Pa. 'Društveni zdravnik: A. T. Korhnak. — Seja vsako tretjo nedelji* v mesecu ob dveh poi>oldne v Lit-viiiski dvorani.
Druitvo Marija Zvezda itev. 32, Blaek Diamond, Wash.
P>-edsednik: Joe Plaveč, Box 225; tajnik: G. J. Porenta, Box 176; blagajnik: Joe S<*haller. Box 373. Vsi t Llack Diamond. Wash. Društveni zdra%*nik: S. H. Smith. — Seja vsake i tretjo nedeljo v mesecu ob devetih dojioidne v prostorih sobrata G. J. Porenta.
Druitvo Sv. Bartare itev. S3, Trestle,
Predalnik: George Oblak. R. F. D. 1. Box 82, Turtle Creek. Pft.; tajnik: Frank >*chifr«r. Box 122, Unity. Pa. blagajnik: Juhn Schifrar, Box 122, Unity, Pa. DruStvenl zdravnik: Lawrence Crelghtcm. — Seja vsako tretjo nedeljo ob eni uri popoldne v Slovenski dvorani v Trestle. Pa.
Draitvo Sv. Petra In Pavla itev. m v LioydeU. Pa.
Predsednik: Math Hribar. Box 3; tajnik : Andrew Malovrh, Tka 151; bla-gajnik: John Ilesicb, Box 21. Vsi v I.lovdpll. Pa. Društveni zdravnik: H-.
('. Deffenaerfer — Seja vsako tretjo nedeljo v lastni dvorani v Lloydell, Pa.
Draitvo Se. Majalja itev. N, t Gmm--ragh. Fa.
: Predsednik: John RovanSelc, Box. 135 ; tajnik: John Brezovec. Box 126; bla-'snjnik: Joseph Turk, Box 164. Vsi v Conemaugti. Pa. I^iifttwnl wBav uDe z I A. K. Tichtner. — Seja vsako tretjo. 1st Alley.	v
nedeljo v mesecu v lastni dvorani na
1°™****	a1 Mmw'm
Predsednik: Frank Katar, 1573 Bast
■ 43 St.: tajnik: rrank ZOriett, 62XT St dair Avte. i blaaajak: Antnn Beheh
fOM 8t €Wr 4t%l Tpl t Ckavdaad. a'
Društveni adravnik: J. F. Kani. Seja vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Narodnem Domu. Druitvo Sohal itev. 38 v Pneblo. Cola.
Predsednik: Marko Radkovich. 1805 Routt; tajnik: Ivan Cnng, 1217 E. Abriendo Ave.; blagajnik: Martin Gersieh, 1229 Taylor Ave. Vsi v Pueblo, Colo. Društveni zdravnik: Dr. Argyr. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Sv. Jožefa. Druitvo Sv. Barbare itev. M v Baolya, j	Wash.
Predsednik: Valentin Bruketa, Box 43: tajnik: Anton Čop, feox 440; blagajnik: John Segata, Box 49. Vsi v Koslyn, Wash. Društveni zdravnik: J. B. Mooney. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani v Drug I Store.
Druitvo Sv. Mihaela Mm. M, v Oa-ridge, Pa.
Pre<lseilnik: Anten Semrov. Box 284; rajnk: Anton Kosoglav, Box 144; L>ie-sainLk: Valentin Botlnak, Box 462. Vsi v Claridge, Pa. Društveni adrav-nik: S. S. Silvis. — Seja vsako drugo (nedeljo v mesecu v Slovenskem Narodnem Domu.
I Drnitvo Sv. Jožefa itev. 41, v Baat Palestine. O.
Predsednik : Jj)kob Oblak. Box 326; j fajnik : Anton ferelih, 477 Kast Martin St.; blagajnik: Valentin Dogarin, 674
Kast Main St. Vsi v East Palestine,;
i
O. I»ruštvenf zdravnik: John S. At-; chison. — Seja vsako drugo nedeljo v| mesecu ob dveh pojioUlne pri bratu Fr. Jurjavcichu.
Druitvo Marija Pomagaj itev. 41, v! Pneblo, Cola.
Predsednik: Frank Rupar, 1102 Santa Fe Ave. ; tajnik: PrimoZ Knafelc,' 3102 Boh men Ave.; blagajnik: John Erjavec, 1102 Santa Fe Ave. Vsi v Pueblo, Colo. Društveni zdravnik: Dr. Argyr. Seja vsako tretjo nedeljo ob S:30 dopoldne v svoji dvorani.
Druitvo Sv. Alojzija itev. 43, v East Helena, Moot.
Predsednik: Lawrence Jeraj. Box 92; ta j. lik: Frank Percich, Box 327; bla-gajnk: Frank Prelij, Box 63. Vsi v East Helena. Mont. Društveni zdravnik : J. H. Dent. — Seja vsakega 17. v mesemi ob sedmih zvečer v Fr. Balkovee dvorani.
Druitvo Sv. Martina itev. 44» v Bar> bertoa, Ohio.
Predsednik: John Balanr. 436 1st St.; tajnik: Anton Okolish, 218 Liberty; Ave.: blagajnik: Frank Merkun, 131 Brady Ave. Vsi v Barberton, Ohio, —i
Društveni zdravnik: F. Lahmus. _'
.'Vje vsako drugo nedeljo v mesecu v' Mrs. Dormish dvorani. 436 Bolivar 1 Bd.
Društvo Sv. Jožefa, štev. 45, Indian- { apolis, Ind.
I*re<ls€Hlnik: Frank De3elan, T62 N.1 Holmes Ave.; tajnik: Louis Kamlanc, 7:2 X. Warman Ave., blagajnik: John Skoda. 713 N. Hough St, Vsi v India-: napolis, Indiana. Dru5t^*eni zdravnik:! 1» E Mac<Jregor. — Seja vsako drugo] nedeljo v mesecu ob enih popoldne v dvorani Joseph Gacnlka, 903 N. Ketchem St.
Druitvo Sv. Barbare itev. 47, v Aspen, Colo.
Predsednik: Joseph Borstnar, Box 41!»; tajnik: Frank Lovshin, Box 379; blagajnik: Anton Vldic. Box 54. Vsi v Aspen, Colo. Društven zdravnik: A. J. McDonel. — Seja vsak tretji l»ondeljek v Narodnem prostoru. Draitvo Vitezi Sv. Jurija itev. 40 v
Kansas City, Kana. Predsednik: Math Peteck, 422 N. 4th St.; tajnik: Frank Kovich, 214 N. 6th j St.; blagajnik: Joseph Cvitkovich, 518 j Dugaro Ave. Vsi v Kansas City, Kans. Društveni zdravnik: F. Gros^hauser.
—	Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu na 515 Ohio Ave, Kansas City, Kans Drnitvo Sv. Pela« Stev. 60, v Brookly-
nu, New York. Predsednik; Geo Novosel. 210 Teneyck St.; tajnik: Jacob Slabieh, 242 Hop-j kins St.; blagajnik: Sandor Stimac,
S5 Quinqy St Vsi v Brooklyn, N. Y. ruš t veni zdravnik: Andrew H. Hangar -r. — Seja vsako tretjo soboto v mesecu na 92 Morgan Ave. Brooklyn N. T.
Draitvo Sv. Patra In Pavta itev. SI v Murray, Uhfc.
Predsednik: Lawrence Založnik, Bor '<3; tajnik: Joseph Kastelic, B. F. D. 7, Box 2 G; blagajnik: Marko Petrich. 4978 S. State St Vsi v Murray, Utah. Društveni zdravnik: Dr. RothwelL — Seja vsak drugi torek v mesecu v dvorani Math Shoharja v Murray, U-tah.
Društvo 8a lilrfi itev. «, WmmM.
Predsednik: Martin Oberzan. Box 1376; tajnik: Louis Kozlevchar, Box 909; blagajnik: Martin Bambich, Box 1405. Vsi v West Mineral. Kansas. — Društveni zdravnik: H. B. Hawthorne.
—	Seja vsako 3. tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne pri tajniku v West Mineral, Kans.
Draitvo Sv. Mete iter. H, v Utth Fans, v. X.
Predsednik: Frank Dobnffc, 29 Danu-M St.: tajnik: Ivan Pnrnat. 26 Doe-|0as St.; blagajnik: Looh MaroSek. 23 Shenaan St. Vsi v Little Falls. M. T. Društveni zdravnik: H. V. Tickers. Seja vsako prvo nedeljo v lastni dvorani na 36 Danube St. Little Falls. New York.
Draitvo Br. MKilbt. M r Wb-
Predsednik: Peter Sleek. 404% K. sl; tajnik; Joteph 8mO* m Watt
SeUem -8t: blajeajnlk:	Fonbe,
Bor 798. Tal v Ribbtnc. Mina. BtoB-
«ai adnirnik: a F. CtntoL • flfefi.
vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Workers Hall.
[Draitvo Sv. Boka tov. H v Cnloo-1	baa, Psa.
Predsednik: Urban Rupar, Box 128, Lemon t Furnace; tajnik: Lou. Grams, Box 78, Republic; blagajnik: Joseph Slcufea, Box 7«, Edenborn. Društveni zdravnik: Dr. Jefli, Fniontown, Pa. — Društvo aboruje vsako Četrto nedeljo v mesecu v slov. dvorani v t niontown.
Draitvo Sv. Alojzija itev. R v Baport,
Prdesednik: Louis .Supancich, Box 136; tajnik: Joe Mirirtihsek, Box 125; blagajnik: Fr. Nagoue, Box 192. Vsi v Export. Pa. Trušt. zdravnik: M. H. Smitghall. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popold. v Working-mans Hall.
Draitvo Sv. Stafana iter. SS r Blear Creek, Bloat.
Predsednik: Ignac Marincich, Box 242, Bear Creek. Mont.; tajnik: L. Champa. Washoe. Mont.; blagajnik: Anton Putcelj, Box 229. Bv-ar Creek, Montana. Društveni ^lravnik: I. C. F. Liegfrledt.
Draitvo Sv. Barbare itev. M v Chle-l^olm. Mina.
Predsednik: iwntor Paajan, Box 627; tajnik: Martin Govednik. Box SOT; blagajnik :RJoseph Bavetz, 219 W.| Hemlock Vsi y Chishoiui, Minn. Društveni zdravnik: V. — Seja vsako T-etrto nedeljo ob 10. uri dopoldne v John Grahek-cvt dvorani. Chisholm, Minnesota.	* ■
Druitvo Sv. Jurija itev. ffl v Beading, Penua.
Predsednik: John Šimec, 131 little| Gordon Alley; tajnik: John Pezilirc, j 343 N. River St.; blagajnik: Anton, JakJicb. 324 W. Buttonwood St. Vsi I v Reading. Pa. Društveni zdravnik:; Wm. C. Werts. — Seja vsako drugo! soboto v mesecu db 7. uri zvečer v j Clinton dvorani na vogalu Front m Washington St.
Druitvo Sv. Florjana itev. v Se. Baa-e, Mich.
Preilsednik: Joseph Mukavec. Box 8C; tajnik: Peter Klobochur, Box 32; blagajnik : Nikolaj Kralj, Box 10. Vsi v, Baltic. Mich. Društveni zdravnik: Dr. It. F. Hodges. — Seja vsako drugo ne-j deljo v mesecu ob dveh popoldne v N. | Kraljevih prostorih. Druitvo Sv. Petra in Pavla itev. M,!
v Joliet, m. Predsednik: Joa>ph Jurjevich, 1201 N.j Broadway St.; tajnik; John Kren, 005 Chicago St.; blagajnik: John. Pa-j pich, 1607 N. Broadway St. Vsi v Joliet, Hi. Društveni zdravnik: W. M.' Struzynaki. — Seja vsako tretjo ne-| ueljo v mesecu v stari Soli Sv. Jožefa Druitvo Isus Prijatelj	m«v.
68 v Mouessen, Pa. Predsednik: Karlo Mahovlich, Box: 768; tajnik': Matt Zoretich. Box 411; blagajnik: Andrew Matko, Box 12U3. Vsi v Monessen, Pa. Društveni zdravnik : F. C. DuvalL — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Hrvatski dvorani.
Druitvo Sr. Patra iter. O r TliiaMa W. f a.
Predsednik: John Lahajner. Box 215; tajnik: Frank ErpiC, Box 301; blagajnik: Marko Bluich. Box 366. Vsi v Thomas, West Virginia. Društveni zdravnik: J. Miller. — Seja vsako' drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Mike BuliČevih prostorih. Druitvo Zvon itev. 70 v Chicago, HL Predsednik: John Vidmar, 2346 Blue Island Avtu; tajnik: William Laurich, 1900 W. 22nd Place; blagajnik: John! Zvezich, 1951 W. 22nd Place. Vsi v I Chicago, 111. Društveni zdravnik: Fr.l M. Rotli. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkven dvorani, 22nd PL and Lincoln St. Chicago, HL Draitvo Sv. Janeza KrstnOa itev. 7L
r ColBaaood. O. Predsednik: Chas KralL 385 E. 165. St.; tajnik: Frank Rupert, 690 E. 159th St.; blagajnik: Frank MivSek, 16017 Holmes Ave. Vsi v Collinwood, Ohio. Društveni zdravnik: M. C. Davis. — Seja Vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu. Holmes Ave. Draitvo Sv. Barbare Mev. 78, Keytar,
Predsednik: Ciril Ennenc, Taylor, Wash, tajnik: Andy Gorjup, Taylor, Wash.; blagajnik: Andy Gorjup, Taylor Wash. DruStvenl zdravnik: Dr. Corson. — Seja vsako tretjo nedeljo v mseecu ob deseti uri dopoldne pri bratu A. Gorjup.
r fliniiMiBbn, Pa
Predsednik: John Samida, Box 525; tajnik: John Koprivshek , Box 214; blagajnik: Andrew Milavec, Box 3L Vsi v Meadow Lands, Pa. Društveni zdravnik: S. N. Dague. — Seja vsako tretjo nedeljo- v mesecu ob & uri dopoldne v Bear HalL Meadow Londo, Penua.
Draitvo Sv. Mata itev. II, r Onps
City, Ore. Predsednik: Joseph Mrak, 16th k Taylor St.; tajnik: John Keblar, Box 225; blagajnik: Barsot LuSar. Val v Oregon City, Ore. DruStvenl zdravnik: Dr. Melasner. ^ Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v McLaughlin HalL
•nBn Sr. M|Jt Tete Iter, 7T, t
'^BRfli^riiHBJ^ rm* " ' Pfedtodaik: John KraBna, B. P D. 7 Box 2ta; tajnik: Louis Fink, ft. P. D.
7, Bok -tt; blagajnik: Louia Bregar, B. F. D. 7 Boa SBa Val v Gzeenabm*, Pi. Društveni zdravnik: M. J. Potts. Seja vanko tretjo nedeljo v meseca v
Drnltva 8v. iMMiMiv. r Mttfc
Predsednik: Anton Milavec, R. F. u. 106 A; tajnik: Jakob Evans, 611 W. j 2nd St.; blagajnik: Math Mautz, R. F. j D. 79. Vsi v Sallda, Colo. Društveni »Iravnik: C. Rex Fidler. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani | Sv. Alojzija pri rudotombiici. ! Draitvo Sv. Barbara itev. 79 v HsO-mi Pa.
{Predsednik: Frank Ložar, Box 133; {tajnik. Anton Šmon, Box 144; blagaj-nik: Nikolaj Karlovich, Box 6S. Vsi v Heilwxxl, Pa. Društveni zdravnik: H. j W. Lloyd. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri so-; bratu Anton Šmonu. Društvo Sv. Jerneja iter. 81, v te»
ra, DUaoia. j Predsednik: Joseph VerbiC, 696 Grank ;Boulevard; tajnik: Martin Jurkas, 545 i Aurora Ave.; blagajnik: Frank Lakar 615 Aurora Ave. Vsi v Aurora, 111. — Društveni zdravnik: John Witt Seja j vsako tretjo nedelja v mesecu v svo-i ji lastni dvoranL
; Društvo Sr. Janeio ferstnika iter. 82, v Sheboygan, Wis.
(Predsednik: John Mrvar, 514 North 9. , St.; tajn'k : John Mrvar, 514 X. 9 St.: blagajnik: Joseph Povšek, 51S North Water St. Vsi v Sheboygan, Wis. j Društveni zdravnik: A. J. Gutsch. — Seja vsaki dragi Četrtek v mesecu v cerk\*eni dvorani.
Društvo Sv. Martina itov. 83 r Superior, Wya.
Predsedniki Anton Petrove, Box 19, Superior, W.vo.; tajnik: Frank Era-showitz, Box 552, So. Superior, Wyo.; blagajnik : Anton Krashowitz, Box 536 I So. Superior, Wyo. Društveni zdravnik Chas. F. Moon. — Seja vsaki prvi pon-ideljek ob 6. url popoldne v dvorani ' F. in A. Krashowitz. i Draitvo Sv. Andreja Stev. 84. v Trinidad. Colo. Predsednik: John Kmc, 225 W. Main St.: tajnik: Math Karcieh. 1011 Lincoln Ave.; blagajnik: Math Karcieh, [1011 Lincoln Ave. Vsi v Trinidad. ' Colo. Društveni zdravnik: Alfred i Freud en thai. — Seja vsako prvo uedeljo v mesecu na 328 W. Main St.
Draitvo Sv. Joiefa itev. 85 v Aurora, Mm
' Pre<lsednik: John Rožen. Box 148; j tajnik: John Petrich. Box 238; blaga j. [nik: John Petrich, Box 238. Vsi v Au-i rora, 5finn. Društveni zdravnik: E. M. Barnes. — Seja vsako četrto nedeljo ob 9. uri dopoldne v Slovenski društve-[ Draitvo Sv. Meh itev. 88 v Mldvaie, Uteh.
[Predsednik: John Vidic, Box 312; tajJ [nik: Peter Blatnik. Box 286; blagajnik: Joe Tercich, Box 2SS. Vsi v Mid-|vale, ULah. Društveni zdravnik: J. A. Hasmer. — Seja vsakega 11. v liese-cu v Radovieevi dvoranL Druitvo Sv. Alojzija iter. 87, v St.
Lnln, Mo. Predsednik: Louis Praprotnik, 2946 Gravois Ave.; tajnik: Mihael Grabor-jan, 2834 Lyon St.; blagajnik: John Zgur, 4814 Austria Ave. Vsi v St. Louis, Mo. Društveni zdravnik: F. C. Febar. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu na 2200 S. 7th St. Draft ve sv. Mihaela itev. 88 v Bound-up, Mont.
Predsednik: Louis Mrhar, Box 1004, [ Roundup, Mont.; tajnik: George Zobec Box 14, Klein, Mont.; blagajnik: John Petek, Box 77, Klein, Montana. Društveni zdravniki: J. N. Alexander in 1 A. T. Stevenson. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v Cnion Hall v Gibbtown, Mont. Druitvo Sv. Joiefa. itev. 88, v Govaa-da, N. T.
Predsednik: Jožef Pečnik, 339 Palmer St; tajnik: Kari Strniša, 114 Miller St.; blagajnik: Joseph Vlagaj. 31 Palmer St Vsi v Gowanda. N. X. Društveni zdravnik: H. C. Allen. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih sobrata Alojzij Korbar, 339 Palmer Street
Draitvo ~Oror iter. 88 r Hm laka,
M. Y.
Predsednik: Joseph Items, 2327 Put-man Ave., Ridgewood, Long Is.; tajnik: Valentin Orehek, 183 Maujer St Brooklyn, N. Y.; blagajnik: Ivan La-cijan, 339 E. 5th St, New tork, N. Y. Društveni zdravnik:' — Percy Houghton. 195 Leonard St., Brooklyn, N. Y. — Seja vsako tretjo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer pri g. George Koenlg, 167 E. 4th St., New York, N. L
Druitva TOeri Sr. Mihaela iter. 1» r ttoifrrtate. HL
Predsednik: Anton Oberstar, 126 Central Ave.; tajnik: J0bn Shetina. '800 Moen Ave.; blagajnik: John Broonsn, 201 Moen Ave. Vsi v Rockdale, HL — Društveni zdravnik: E. C. Ogden. — Seja vsako tretjo nedeljo- v mesecu ob 1. uri popoldne na. 8331 Atis Ave. Drnitvo Sv. Beha. iter. M, v Waafcs-
wm n.
Predsednik: John Bartel, 288 — 10th St, Waukegan. HI.; tajniki Anton Ko-baL 1022 Jackson 9t Norih Chicago, 111.; blagajnik: Frank Mesec, 1031 Mc
Allister Ave. North Ccicago, HL Društveni . zdravnik: Chas. H. Dickinson.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu r Slovenskem Narodnem Domu.
Dtahn Sv. RnaHBi' Ara, 88 v Bao
Predsednik: Fnook Ma^ek, Box 123;
tajnik: Frank PodmJJSak. Bok 228; blagajnik: Frank PodmliŠak. Box 222. Vsi v Moon Run, Pt. Društveni gdrav-aflt: Juto Borkett. — Seja vaako drugo nedeljo v meoocu eb t. uri popeld-
ne v Hncn Ban drg—L
IjwaTsSS^
Louisville, W. Va.; tajnik: John Kai-cick, Box 61, Louisville, W. Va.; bla-Jgajnik: Math Turkovich,. ilonongah, ! w; Va., No. 65 Alley St Društveni j zdravnik: Dr. Smit. — Seja vsako tret jo nedeljo v mesecu pri Math Turko-'vich, Monongah, W. Va. No. 65 Allev
Draitvo Sr. Feliksa itev. 181 r Wat iioluig, Colo.
Predsednik: Frank Fink, Box 83, Tioga, Colo.; tajnik: Frank .Wodenik, Brfs 45, Strong, Colo.; blagajnik: An-|dy Spendov, Box 87, Tioga, Colorado. Društveni zdravnik: Dr. T rah t — Seja vsako tretjo nedeljo ob eni uri popoldne pri Lawrence Kapišinu, na T tli St
Druitvo Sv. Marije Vnebovnjte iter. 103 v Collinwood, O.
Predsednica: Johana Pust, 15703 School Ave.; tajnica: Anna Pierce, j 686 E. 157tli St.; blagajnica: Mary | Mevšek, 16017 Holmes Ave. Vse v Cleveland, Ohio. Društveni zdravnik: Dr. j Davis. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri i>opoldne v Slovenskem domu, 15810 Holmes Ave, i Druitvo Jugoslovan iter. 184 r Chicago, HL
[Predsednik: John Kosiček. 1805 So. |Racine Ave.; tajnik: Joseph Blish, 1944 W. 22nd Place; blagajnik: Joseph Blish. 1044 W. 22nd Place. Vsi I v Chicago, 111. Društveni zdravnik: | Seja vsako prvo soboto ob 8. uri zvečer pri sobratu John Kosiček. 1805 [So. Racine Ave.
| Druitvo Sv. Martina iter. 188 v Butte Mont.
[Predsednik: George Snelar, 67 Plum |St; tj jnik: John Malarich, 1600 E. [2nd St.; blagajnik: John Ferlic, 461 Cheery St. Vsi r Butte. Mont Društveni zdravnik: F. J. Lhotka. — [Seja Vsako prvo nedeljo v mesecu ob 7:30 zvečer, 436 Kampper Ave., Hall. Draitvo Sv. Janeza Krstalka iter. 188
v Davis, W. Va. Predsednik: Jernej Kocjan, Box 236; tajnik: Joseph Jeran, Fox 487; blagajnik: Leopold Stavanja. Box 236. Vsi v Davis, W. Va. Društveni zdravnik: W. A. Campbell. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Engel Hali.
Društva Dututhska 'Slovani' iter. 187 v Duluth, Mina.
Predsednik: John Movern, 624 — 2nd Ave, West Duluth, Minn.; tajnik: Fr. Lovshin. 310^6 W. 4. St. Duluth, Minn, blagajnik: Fr. Hovshin, 310% TV. 4. St, Duluth, Mtnn. Društveni zdravnik: F. J. Lepak. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu na domu tajnika. Druitva Sv. Antona itev. 188 v Youngstown, Ohio. Predsednik: Joe Piškur, 10 Gordon St; tajnik: Ant. Nagode, Box 2y2 Avon Park; blagajnik: Joe Cekuta, 36 Smithonior St Vsi v Girard, Ohio. Društveni zdravnik: Dr. Williams. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slovenskem domu v Girard, O. Draitvo Marija Treat itev. 188 r Keewatin. Minn. Predsednik: John Hren, Box 332; tajnik: Anton Lunder, Box 151; blagajnik: Michael Medved. Box 345. Vsi ■v Keewatin, Minn. Društveni zdravnik: E. 1L Loopborow. — Seja vsako tretjo nedeljo r mesecu ob 10 nri dopoldne v Mestni dvorani.
Draitvo Sv. Frančiška itev. 118 v MeKinley, Minn. Predsednik: Tomaš Anzelc, Box 2; tajnik: Frank Bajtz, L. Box 112; bla-ajnik: Hen. MarkoviS, Box 114. Društveni zdravnik: J. C. Farmer. Vsi v MeKinley, Minn. Seja vsako tretjo ned. v mesecu v City Hall ob 2. pop. Druitva Sv. Jurija Mev 111 r Lead
vlile, Colo. Predsednik: Frank Rems, 513 W. Elm St.; tajnik: Math Jamnik, 525 W. 2nd St: blagajnik: Steve Oberstar, 701 W. 2nd St. Vsi v Leadville, Colo. Društveni zdravnik: J. A. Jeamot-te. Seja vsakega 15. dne v mesecu, 210 West Chestnut dvorana. Druitvo Sv. Janeza Krstalka Mev. 1»
v KItevffle, Minn. Predsednik: Joseph T i čar. Box 142: tajnik:" Antorf Kochevar. Box 423; blagajnik: Louis Marolt, Box 623. — Vsi v Hibbing. Minn. DruStveni zdravnik: Dr. Matill. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Peter »3Iusich dvorani.
Draitvo "Slovenec" itev. 114 v Bty,
Predsednik: Frank Vecant Box 154; tajnik: John GraJaek, Box 609; blagajnik: Leonard SLihodnik. Box 480. Vsi v Ely, Minn. Društveni zdravnik: Owen W. Parker. — Seja vsako Četrto jnedeljo v mesecu v Jugoslov. Narodnem Domu.
Draitra Sr. Pavla Mer. 118 v Det-mmt. Pat
Predsednik: John Rem iz. Box 421: Delmont, Pa.; tajnik: Aleksander ^kerli. Box 256. Export. Pa.; blagajnik; Fr. Kern, P. O. Box 547, Export, Pa. Društveni zdravnik; S. E. Earnest. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. nri popoldne v Slovenski dvorani: White Walley, Pa. Draitra Sv. Štefana itev. 117 v Sar-
teO; IDm. iPredsednik: ^es Bern i k. Box 96; tajnik: Anton Rotar, Box 33: blagajnik: Peter Zupan. Box 23. Vsi v Saiv trt. Mina DruStvenl zdravnik: W. M.
Frisleben. —-r Seja vsako tretjo nedeljo t mesecu pri sobra.Cn Antonu Ro-
^ujo.
Mu 8t. Jnrija Bn. tU r Osto-
PwNfcednfk: Niek Jenglch. Box t Bon Cuba, Colo, r tajnik: Stefan Jengich, JBoK^aas, OiikiHH. Cola.; blagajnik.: /*mfvSx Frlaa. Boot 287, Coked ala. Qo-
,la Društveni zdravnik: R. C. Dunkel, Seja vsako tretjo nedeljo v Club Hoa-
se, ob 10. uri dopoldne.
Druitva Sv. Mam Mev. 118 v Aurora. Illinois. '
Predsetlnica: ilarie Seewarkar, Box 220, Aurora Ave.; tajnica: Antonia Aister, 627 Aurora Ave.; blagajnica: JoseDhine Vesel, Box 220 Aurora Ave. Vse v Aurora, 111. Društveni zdravnik: ■Dr. Pu'.ffer. — Seja svako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v dvorani društva Sv. Jerneja. Drnitvo Marija Čistega Spočetja Mev.
120 v Ely, Ml— Predsednica: Mary Jerich, Box 8&4; tijnica: Katherine Peshel, Box 165; blagajnica: Marija Sipelj. Box 40. Vse v Ely, Minn. Društveni zdravnik: Dr. G. T. Ayres. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh v Joseph Skakovi dvorani.
DruMvo Sv. Treh Kraljev iter. 1S1 v Dodsoa, Md.
Predsednik: John Milavec, Box 55; tajnik: Jernej Intihar, Bos 11; blagajnik: I^ouis Intihar, Box 11. Vsi v Dod.son. Md. Društveni zdravnik: Dr. Thus." P. Crittenden. 5 Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Dodson Hali. Druitvo Sv. Frančiška Mev. 122 v Homer City, Pa. Predsednik: Anton Kovnch. Box 324; tajnik: Frank Farenchak, Box 122; blagajnik: Frank Zetko, Box 122. Vsi T Homer City, Pa. Društveni zdravnik ?. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu pr sobratu Frank Farenchak. Drnitvo Sr. Alojzija itev. 121 r Irosh
ton, Mina. Predsednik: Peter Popovieh, Box 741, Crosby, Minn.; tajnik: John Merhar, Box 204. Ironton, Minn.; blagajnik: Frank Vukovicb, Box 471, Ironton, Minn. Društveni zdravnik: Dr. Pengel-jly. -— Seja vsako drugo nedeljo v me-, seen ob 2. uri popoldne v Hrvatski t dvorani.
i Druitvo "Daatea" itev. 124 v La Salte Illinois.
Predsednik: Joseph Madic, S00 Jackson St. Ottowa, 111.; tajnica: Paula Ennenc, 53!) — Srd St. La Salle, 111.; blagajnik: Math Vogrich, 1st and Croset Sts.. La Salle, 111. Društveni zdravnik: F. J. Maciejevski. — Seja I vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenskem Narodnem Domu.
Druitvo 4| Soča** Stev. 125 v IseHn, Pa.
Predsednik: Frank Merse, Box 75; 'tajnik: John Telban, Box 174; blagajnik: John Telban, Box 174. Vri v I sel in. Pa. Društveni zdravnik: W. ((Jrifith — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobratu Jos. Pelanu ob 110. uri dopoldne
Druitvo sv. Joiefa itev. 188 r New Derry, Pa.
; I'redaeflnik : Joseph Penič, Box 22; , tii jnik: Joseph Glass, Box 48; blagajnik: Jakob Penoza, Box 75. Vsi v .New Derry, Pa. Društveni zdravnik: B. M. Wat kin — Seja vsako tretjo i nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne I pri Joseph Penič.
Društvo Sv. Alojzija itev. 127 v Bea-more, Ohio.
Predsednik: George Z. SLaltz, 415 Euclid Ave. Akron, O.; tajnik: Frank S. , Germ, 82 N. lith St. Kenmore, O.; blagajnik: Joseph Valent 332 New Jersey Ave. Kenmore, Ohio. Društveni zdravnik: Dr. Carr. — Seja vsako tret jo soboto v mesecu ob 7. url zvečer pri Math Korošec, 333 Maryland Ave. Venraore, Ohia.
Društvo Sv. Srca Jezusa itev. 128 r New Duluth, Mlniy
Predsednik: Thomas Mrsich, 1123 — 09 Ave. W, New Duluth, Minn.; ta/ nik: Matt Gaspericb, 231 — 101 Ave W. New Duluth, Minn.; blagajnik: Joseph Udovich, 30A 3rd S t Morgat 1'ark, Minn. Društveni zdrarvnik: J. W. Johnston. Seja vsako tretjo are-ilo v mesecu ob 7. uri zvečer v prosto^ rili Malh Gaspericha. Druitvo Severna Zvezda, itev. IB,
Ely, Minn. Predsednica: Frances Kosehalc, Boat 020; tajnica : Angela Pishler, Box AU; i blagajnica: Ana Zaich, Box 658. V$o v Ely, Minn. Društveni zdravnik: Dr. Owen W. Parker. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v J. X. Domu.
Iruštvo Slovenski Bratje, Stev. 138, DePue, 111.
Predsednik: Ignacij Jane, Box 24&; tajnik: Ignac Benkše, Box 412; blagajnik: Ignac Benkfle. Box 412. Vsi v De Pue, HL Društveni zdravnik: Wm. Scanlon. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobratu Matevž Zoran ob 5. uri popoldne.
Društvo sv. Antona, Mev. 131, Great
Falls, Mont. ,Predsednik: Anton Slembergar, 3705-4th Ave.; tajnik: John Ponlkvar, 3309 — 4th Ave. N.; blagajnik: Frank Hochevar, 3625 E. 3rd Ave. N. Vsi. v Great Falls. Mont. DruStvenl sdrav-nik: Clark E. Smith. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri g. Slem-bergarju na 3705 — 4th Ave. Drnčtvo Napredek, št 132, KiirUd, O. Predsednik: Frank Bajt Bo« 227; taj-rik: Leo Karničnik, P. O.; blagajnik: Vincent Peskar, 20664 K. Miller Ave. .Vsi v Euclid, O. Društveni zdravnik : A. D. Bol ton, E. 156 St. Waterloo. T»ruStvo zbora}« vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih g. Fmnka Bajha. Druitva Sr# Anna itev. 123» T GObcrt,
Minn.
Predsednica: Angela VerbifS. Box 12; tajnica: Frances Luzar, Geo. Del;
blagajnica: Frances Vrancd, Bas 38e.
Vsi ▼ Gilbert Minn. DruStvenl sJrav*
nik; Dr. Barrett — Druitvo itocajn
vsako drago nedeljo ▼	<a 2.
uri popoldne v John Francel prostorih.
Arabela.
r Spisal«	Pejkovs.
(Nadaljevanje.)
Arahel«, (fl#cia>h- na zavitek z
listinami, nenadoma /.a^lim ta l-oj brze koraka. Obrne s*- in v1 ltl«*da t#»to K^rpeletv/vko, 4ci
malomarno oblfT-ena. vihrama pri-j Mmije z vrtneriro Razo tajnemu' k»«*tu v kleti.
**Kaj ii.*ei tu. Arabela reče burno, ko žagala deklico, a nje-j ««• aci iwrjo hliLstno nt*kaj tja f»o-kojui bhuuiiei. K>m- pa ue najde,, obrne se proti vrtna ' r*«*i jo p<4>raMa v »krbeb:
"Karu pa tzgiuil oni za vitek, Hoza * Saj v»-š. kaj mmim."
"Držala va je še v roki, ko fcem ju pokrila «t prtom", odvrne vrt-narn-a bojazljrvo. INttnenljiTo pa poglfda Aratb#4o, kak«** da h<»če rei i: "Ali »*te ga vxrli vif"
Kari»«-l«*ovki ne uide otii pr>-P'tglrti. Njeno lire pmsT&rit$ n«nia-j <b«tuu iiirh^ko-iiiiio*iiMj, iu nj*»tie oei aitrt«ki> upirajo v*li*d m4cnga k.i-r*vnega ^raliu. Potem pa r*V*. Arabeli x uegi4i»viui kImmiiu:
"AmbtU, ti s« vmdar nisi pre-' drznila?"	J
pretrga ji de4d.iea b***ttl<» in >4isne na prsi kakur v. <bt*aiidjo papirni za vit »-k. "Iz trli' vpisov liočeui zv«*dt-ti, zakaj sle t'»' »u^rečnu />*bo skrivuK in zatjurali k ak or jet am.
"Ti *i upaš segati ▼ m«>je za-i *leveff" odvrne Karp^l^'vka' razarjena in prestrašena obeuetiif ter ji ho«V >.t lom a iztrgati iz rtik spine	' |
4 I paia in IkmVuj tudi iztakniti
i • . ' to skrivnost!" odvrne Arabela z
irlasoici, kateremu se je poznalo,' da Ih) ona tudi storila, kar trdi.' "Slutim, da je h to revieo v zvezi' neko hudodel&tvo. Zato rie boni samo eitala, kar j<* ima lastno roč-^ no napisala, temveč hočem tudi iiaetianitt go*<po«.ki, da ste vet* let1 zapirali blazno ženo, ki je uapo-j sled zaradi mwlovMkep stanovanja v kleti in zavoljo slabe postrežbe rano umrla.'*
Kd«si treu«i»tek se je videl neskončni M rab z vse Karp^l««*0*-kine postav**, a pot eni ii o6i jezno zabli«kaejo. ušla »e ji zaničevalno laztejruejo, in ona odvrno sicer mirno, toda s škodoželjnim naglasom :
"Stori to, ako »e ti mudi. Idi, od kri j svtjtu lastno sramoto — sramoto svoje inatere!"
Ara»be4a «e /jraiie pri zadnjih besedah jo pogleda neverno teti v obraz. Mudila je, da jo hoče teta saiin. oplasili. A ksir je čitala v njenem hudobnem poglodu, to
ji je bilo aajafp»vornejše /.«p»to-
vilo.
Tema ne ji Ktwri -pred o^uii, kri ji po<ja*i giiiH iz lie, njeiij čutila oslabe, tek) ji z«čne omahovali in i* srce tpreiresujipčint vzklikom: "Moja matii?!" se zgrudi nezavestno \ rtuariei v nar«»e-je
Karpelmr>vka pa *k*»či kakor ti^ra na svoj plen iji pf4»ere zavitek, ki je Arabeli omedleli pa-1 del iz rok.
Koza poskuša, kako bi iie»la nezavestno goefpieo iz kleti, a >ker je Aitiua slabotna, ne more vzdigniti njenega trupla. Stmse jo pa zato tem kr^ke2e, da jo oiivi, «1 to se ji je ttaii kmalu posrečilo.
Ko odprt* Arabela oči, ozre «e okoli vb«*. Prvi trenrrtek se ne more domisliti, kje je; ko pa pride nekoliko k sebi rti ne ji pOVT-
ne zavest in spomin na to, kar je ravno doživela, hoče jo znrpet prevzeti omotica.
"1'bog-a go^podicpa!" tairna zdaj vrtnariea, hoteč utolažiti jo. ''Kakšno neverjetno novodf ste učakali. Kdo bi si bil mogel kdaj douiifeljevati, da bi bila ona ne-Krečniea — va«a ma*ji?! Kako <A»-
I
žalujem, da »em jo slednji čas »zanemarjala in pozabljala redovito ji donašati hrane!"
Arabeline oči srdito aaiare, ko ji Roza to odkrije, ter hoče pahniti žteio od sebe. Ali predno to fctori, prevlada ««ki oikeutek reti-kodušja njeno strast, in ona reče proseča:	i i
Vodite me k materi; preslabo se čtf**m, da bi »e držala pokonci."	. , I
Rosa ji mjjoo i*cmnaga..
"O, mati, mati!" zakliee obupno Arabela, ko se mrtvi blazniei približa, MpiLsti se na kolefta pred njeno ležiiče in zagreibe obraz globoko v veglavje poteg iiuiterinega lica. Petem na«>sne tikota. Le ■daj pm, zdaj »e čuje f>r«t ngaar»o Ars>belino ibtanjc.
um<dkne>j uarta. ki so vedno za nas imela nasmeh, oni hip, ko se zapre za vselej <4jo, ki je žarelo jo naši sreči »n ne s »lzilo o na^i nesreči: ta t r eno tek je najbridkejši , ljubečemu srcu!
Arabela ni »icer teh sladkosti i uživala od svoje matere, a .zato je I tembolj obžalovala njeno izgubo 1 «i ji hudobne roke odtegnile j srečo, katera je otroku name«je |na, dokler inn dano uživati ne-j jpree-e-nljivu bližino materuie«^} ^rea. Čutila je to in hUa prepri-j •"-ana. «la je njena mati postala) blazna Aele tedaj, ko *o ji vzeli ujo, njenega otroka. Tedaj je bila' res ona on o dete, po katerem je, blazni en br*»7. miru toliko vzdilio-' vala!
Pri tej misli se vzbudi nenado-l ima v njej z vso močjo otročja lju-i bežen. D-klic-a privziligne glavo' J in iskreno poljubuje mrzlo liee' svoje nesrečne matere.
potem ko je dolgo moli'a Uleve1 in se izjokala. vstane nekoliko1 ipotolažena Z Rozo se Domenku je,1 [kako se ima materi napraviti Host o jen popreb.
Nekoliko ur pozneje leži Ara-beliua mati na bo^ratetn fMlru v' iRo/inem stanovanju, »^»dana /. I vsemi KOČ ut tlim i izkazi, ki se le1 napi avljajo dragemu pokojniku v i zadnje slovo.
XIV.
Arabela ni H4xlnijt otlkrila hudodelstva. katero *o Karpele«ovi ueitiiii njeni materi. Ko bi blaz-nica ne bila njena mati, bila bi te korake brez dvoma storila. A tožiti lastne sorodnike ui s tem vendar niti sebi, niti dragi pokojnici v ničem hasniti, to se ji ni zdelo primerne. Mogoče je bilo celo, da bi biJa ona s tako pritožbo le sebi v nekem oziru šk<Klovala. Saj bi se s tem znova vzfrtKlila pozornost na že davno '|M>zaWjene neugodnosti v rodbini, in kar bi njo najbolj bolelo, pretreševale bi se bile še enkrat ndadoirtjie hlalxwiti ujeue matere. Zaio je to žalostno dogodbo proti vsakemu zainolče-vala. Pustila je, da so Kai"pelt;sovi njeno mrtvo mater pri gosposki naznanili kot tujo beiačico, katero so baje nezavestno našli v ju-tro za rana pred hišnimi dvermi in ki je potem kmalu umrla. Hotela pa je Arabela od njih zahtevati račun o tem vnebovpijočem hudodelstvi. in sieer brž, ko se Jm» čutila manj razdraeejio in ko bo |x>-kojniea že zendji izročena.
Metlteiu je iHvaJa deklica v vrt-naričinem stanovanju poleg drage mrtve. Sprejemala ni nikt>gar, niti tete Kanpelesovke, katera je ho-t;'la ptjsili govoriti A njo. Karpe-lesrf»vi ]>a so, da bi v air rival i svojo zadrego, Arabelo < brekovali iu zasmehovali jo, ker je bila za tujo beračico narcW-ila slovesen pogreJj. Rekli so, da je zapravljivka in da se je samo zato Izkazala, da bi po (mestu hvalili njeno rad oda most.
Vendar ]>a so lx»lj bližnji ananci j kmalu zaslut ili te zapletke in se na skrivnem hudovali nad nečlo-j veškiui dejanjem Karpelesovib, J a!i javno ni si nik^Lo upal izreči svojega mnenja. A zaupnost do! navide&iio bogatega Žida in vera1 I v njegovo poštenost je začela sedaj orna ho vali. Vsak, kdor je imel ž njim k«peij«>ko delo opravljati, zdel se je čim preje izntibki,
0	so bito j>a njegovi upniki, ki ko sklenili prej ko mogoče ž njim i>rit i na čisto.
J Tudi Samuelu ni ostala ta <lo-jrod'ba tajnost. Brž -potem, ko se je biLa Karpeleso\ka iz kleti vrnila v svojo sol>o, je čul Samuel j živahno govorjenje med roditelju Iz tega je sklepal, da se je njima nekaj posebnega pripetilo. Vprašal je mater po vzroku, in -ona mu je res odkrila vgo resnico, katere
1	itak ni bilo mogoče še dalje zakrivati. Vmdar pa mu je skrbno zamolčala spise, katere je hranila o umrli blaznici.
Samuel je bil neprijetno zadet vsled tenovosti. Prvič se mu je zdelo ravnanje roditeljev z rajnko, blaznico brezsrčno, tudi če bi se bila ona res tako .hudo pregrešilav kakor je trdila mati; drugič pa je vedel. ,da je adaj z Arabelo vse končano, kakor jo je on poznaval. Saj se je že preje vedno branila, imtati mu soproga; zdaj pa bo imela sovraštvo do njegovih roditeljev ter porabila to priliko, da prekliče dano besedo. V izgovor bo trdila, da noče -Stopiti v ožjo zvezo z ljudmi, ki ao ji umorili mattir.	t
Romanca dwh hladnokrvnih pariških morilcev. |
'" ~" ' i Madama Besaarabo, ki je prianala, da je stlačila truplo svojega u-m or j enega moža v kovčeg ter ga poslala proč, ter Landm, ki je obtožen, da je umoril in selgal dvanajst žensk, sta- se sestala v ječi ter se aaljnbiU drn« v drugega.
(Konec).
Komisar je poslal v Nancy dva' detektiva s č.-»kom in tam sta vze-j la ven kovčeg. Ko sta ga odprla, sta naila v njem truplo gospoda j (Bessarabo, zganjeno skupaj kot žepni nož, pokrito z neprodirnim 'platnom ter povezano z močnimi' 'vrvmi.	i
j Ko se je ma.'ami Bessarabo pre dočilo to dejstvo, ni niti trenila z <M*esom ter tudi ni pokazala niti 'najmanjšega znamenja, da je gin-j ■jena ali presenečena. Hladno in' zl rano je rekla :	'
( — Jaz sem storila to. Pretekli« ipetek je pos-opal mož z menoj — j kot zverina. Preklinjal je ter me i pretepal.
| — Sklenila sem umoriti svojega I moža. V svojem duhu sem natau-,čno izdelala ecli načrt. Moja liei [ni bila zapletena v stvar ter tudi I ni vedela, da je njen očim mrtev, ^lokler ni bila aretirana z menoj kot sokrivka.
— Ponoči sem imela vedno revolver pod svojim zglavjem. Ve-jdela sem, da ga bom nekega dne !n-bila. Moj mož je prišel v isti noči k meni in ko se je približal .moji postelji, sem se mu nasmehnila. Legel je poleg mene na posteljo in ko je zatisnil oči, sem pri jela za revolver ter ga trdno držala v svoji roki. Nato pa sem ga
To prepričanje ga je tako pretreslo in užalo:.tik>, da je celo pozabil na dvoboj. Ko pa se je ura, določena za dvoboj, približevala, ni se več čutil razpoloženega zanj. Odpošlje kratko pismo profesorju in mu naznani, da mu važnejši (opravki ne dopuščajo, Iwgevati se j ž njim. Življenje mu hoče priza-I nest i, zahteva pa od njega, naj ■ čim preje odpotuje, j Ko je profesor prečital Sauiu-lelovo pismo, reče zantčevaluo: I "To je mož! Bogme, ta Žid nima j niti t roke moža v serbi!" Hoče mu j potem odpisati, da ne odstopi od svojega sklepa in da se ima to izvršiti, o čemur sta se s noč i pogodila. A sedaj se domisli svojih starih, bolchuih roditeljev, spomni se A rabvline prošnje in vrže pero proč. katero je že držal med prsti. Ida bi odgovoril Samuelu, in I vzdih ne globoko. Čutil se je, ka-;kor da se mu je s Samuelovo od-ipovedjo odvalil težek kamen od j srca. Kakor pomlajen, hodi brže pO sobi gor in dol, jemlje zadovoljen več knjig etio za drugo v roke, pogleda nekoliko va«je. (potem pa jih z nasmehom kmalu z.>-ipet odloži. Z veseljem upazuje vsako podobo na steni, vsak kos pohištva v sobi, kakor da bi hotel reči: Bom še naprej živel in bival ■jl vami.
Ka mor se je oziralo njegovo oko, povsod je nahajalo znamenja ljubeče marerine roke. Ona &i je prizadevala, da napravi sinu nekako prazničen prihod in da mu s tem bolj ko mogoče olajša krait-<ko biv a nje pri roditdjik Vse to pa je bil on snoči v skrbeh prezrl. Zdaj šele je prav iivo začutil, ka-|ko resnično ga je Arabela oporni-1 tnjevala na mogoče nasledke «v [dvoboju, ka«terega je bil on lahko-' miselno »prejel. "Ubogi, ubogi moji roditelji!" vwiihne ginjen z. nekim trepetom. ''Kako bi (bilo vama pri srcu, ko bi se bil sploh bojeval! Ali bi me ne bila lahko celo sovražna Samuelova krogla zadela ? "
Vztrajnost v tiy>ljenju in moč s katero prenašamo v življenju hud udarec, zapustita trdnega človeka šele tedaj, ko mine nevarnost.
Profesor se je sedaj z groizo >po-praševal, odkod je snoči vsel «ree in poguni; da je »prejel dvoboj, v katerem ga je vsled nespretmo-sti čakala gotova smrt. Blagoslavljal je ugodni slučaj, ki je-«dvrnil tako nesrečo njemu in nezaceljrv udarec roditeljem.
"Odslej pa *-e hočem zopet le po svoji volji ravnati, ne po tvojih ukazih, gospod Samuel", tako opomni ponosno m zravna svojo I postavo. "Ukazuješ rod, ti modrijan. naj nemudoma odpotujem! Kdor je tako omahljiv, da se zavoljo " važnih otpravkov" odteguje častni dolžnosti, ta nima več pravice zahtevati, da bi sefKtko-rilo njegovim željam." In sedaj j je sklenil ostati pri srvojih rodite; Jljih, dokler ne bo njegovega dopusta feonee.
1 (Dalje prifco&uii).
Jpritisnila k i-jegovi glavi ter u-•strelila.
J — Pok m«? je vznemiril. Bala sem se, da ga bodo čuli zunaj. — j Vse pa je ostr.ic mirno. Videla sem da sem ubila svojega moža ter bila vesela, da je vsega konec. Ko 'sem tako ležaia na postelji, sem [vedela, kakšna bo moja nasled-!nja naloga in sicer, kako iznebiti se trupla.
—	Pozvonila sem in ko je prišla služkinja, sem ji rekla, naj (pokličejo mojo hčerko. Ko je prišla hčerka, sem jo prosila, naj mi .privleče veliki kovčeg. kar jc tudi storila. Privlekla ga je prav do vrat spalnice. Domnevala je, da ga rabim za cMcko. Povedala sem ji namreč, da bova odpotovali na-1 slednjega dne.
—	Ko je ©čišla iz sobe, sem potegnila trup'o svojega moža iz
postelje. Skrivila sem truplo ter ga povezala z vrvmi, katere sem imela pripravljene. Nato pa sem ga dvignila tc»- vrgla v kovčeg. —
—	Potem, ko sem storila to. sem bila popolnoma mirna": legla nazaj v posteljo ter zaspala. — Spala sem popolnoma mirno. Naslednjega dn«\ zjutraj, sem spravila nekaj obleke v nadaljni kovčeg, nakar sva se odpeljali z dvema kovčegoma V enem je bila obleka, v drugem pa truplo mojega moža.
—	Kovčeg. ki je vseboval truplo mojega moža, sem poslala v — Nancv. kajti imela sem namen, iznebiti se ga pozneje. Drugi kovčeg pa sem poslala v svojo poletno vilo. Vsled tega sem se vrnila v Pariz ter vzela hčerko s seboj na vožnjo po jezeru Enghien. Ko sem bila v čninu, sem spustila revolver preko strani čolna, da se je pogreznil v blato. Ko je bilo to končano, nisem imela nobenega v+rahu pred škodljivimi dokazi. Že preje sem uničila posteljno perilo. omadeževano od krvi. Bila sem popolnorua zadovoljna, da je vse varno pred prežeč:mx očmi policije.
j Vsled čudnega slučaja ne pripoveduje mali in hči nikdar dvakrat iste povesti. Ko je bila zaslišana njena hčerka je rekla, da je čnla strel iz revolverja, da je prišla po stopnieah navzdol ter videla svojega o črn a mrtvega. Rekla jc tudi, da je pomagala spraviti materi truplo v kovčeg.
Ko se madp.ma Bessarabo to čnla, je odločno zanikala, da je imela njena hči kaj opravka z umorom. Stališče, katero je zavzemala madama Bessarabo tekom cele preiskave, je c-elo dovedlo do misli, da je bila mogoče gospodična Jaques sama, ki je izvršila mnor in da je mat? morda iz materinske ljubezni prevzela krivdo nase. J
Važno pri celi stvari pa je, da" se madama Bessarabo ne drži i- j ste povesti od < nega zaslišanja do drugega. Šele pred kratkim je za-! nikala, da je ona povzročiteljica zločina. Ko ji je sodnik očital, da si vedno nasorotuje v izjav; h in ko jo je direk;no vprašal, katera izmed oseb je dejanski izvršila umor. je rekla ?
I — Zakaj to — ona ali jaz? Ni moja stvar najti to 'drugo osebo*. Bil je neki mož, ki je izvršil samomor dva dni pozneje. | — Ne govorite o tem. — jo je prekinil sodnik. — Človeka, ka-j terega omenjate, se ne sme mešati v to zadevo.
—■ Pa tudi vi ne smete dvomiti C moji odkritosrčnosti. — je odvrnila madama Bessarabo cinično.
— Jaz ne dolžina nikogar. | — Izgovorili ste vendar ime mo ža, — je odvrnil sodnik, — ko sem vam prepovedal. | — Če bi kotela lagati ter si izmišljati. bi lahko našla več načinov. Zakaj pa bi radi obdolžili mojo hčer T Če hočete imeti krivca, tukaj -sem jaz. Prisegam, da je moja hčerka nedolžna. 1 Ko so jo nadalje obsipali z vpra Sanji, je posiala madama Bessarabo nestrpna ter rekla:
— Jaz imam obilo hladne krvi. Osemkrat sem šla preko oceana, siedi torpedov in nevarnosti. — Videla sem topove v mehiški revoluciji. Znam voziti avtomobil, .te bi jaz ubila svojega moča, bi ga lahko naložila v avtomobil ter vrgla v ocean ob oseki. 1 Sodnik je bil že jeaen ter rekel: ; — Potem pa mi pojasnite, kako so vašega moža našli v koveegu. | — -V koveegu! — je odvrnila : madama Bessarabo.— Le vi ate ioni. ki pravite, da je bilo truplo
[ Na drugi strani pa je hčerka ravno tako interesirafia pri tem, |da zavaruje ra.iter. kot. hoče mati zavarovati svojo hčer. Tekom preiskave je priznala, da je podala nekaj izjav, ki niso popolnoma ko rektne, a rekla, da je storila to v namenu, da bi ne bila njena mati obtožena.
Zanimanje za slučaj madame Bessarabo je intenzivno radi stališča, ki ga je zavzemala v pariški družbi. Pod pisateljskim imenom 1 *IIera Mirtel'* je pisala poezijo iu prozo. Njena dela so ul-tra-moderna. nekoliko koruptne-g« značaja, a kažejo nekaj originalnosti.
Glasi se tudi o njej, da se peča s klicanjem duhov ter s strašno praktiko "oboževanja hudiča" — ter s takozvano "Črno maso". — Njen sijajni salon je bil dolgo časa zbirališče markiz, grofic in dam z "visoke" družbe, ki so se zanimale za take s krivnostne in nemoralne obrede.
Pri izvrševanju teh skrivnostnih obredov ji je pomagal jiek: propadli in zavrženi bivši duhov-nik. ki je "maševal" ter pomagal pri drugih sakrilegijih take vrste.
Ob neki priliki, na taki spirit i stični seji. je baje-poklicala duha očarljive madame Pompadour. — najbolj znan? kurtizanke franco skega dvora. Tako prepričevalen je bil pogovor med madanjm Bessarabo ter leiiotieo osemnajstega ,veka. da so poslušalci pričeli obsojati francosko republiko ter zasnovali novo zaroto za ustanov-ljenje monarhije.
i Od onega časa se je smatrale Hero Mirtel za nasprotnico repub like.
j Ker se je madama Bessarabo i večkrat "zamaknilaso izjavil' nekateri njeni prijatelji, da jt mogoče izvršila umor v takem stanju. To bi se popolnoma strinjalo s hladnokrvnostjo, s katero jc ee lo noč ležala poleg trupla. Tud1" bi pojasnilo, :*akaj je priznala zločin, umaknila nato svojo izja-,vo ter si tako pogosto nasprotovala v izjavah.
i Prvi mož madame Bessarabo M. .Taeqnes si je pridobil veliko premoženje z mehiškimi petrolej-skimi vrelci. Hiral je na neki čudil' bolezni, ki je polagoma glodala v njem, in vrnil se je iz Mehike v Francijo, da ozdravi, a še pred no so mogli francoski zdravnik: iznajti, kaj je pravzaprav ž njim je strel iz revolverja napravil ko nec njegovemu življenju. Glasil« se je. da se je ustrelil iz strahu pred bankrot-nn, a pozneje se je izvedelo, da je zapustil svoje pre moženje v znesku enega milijon; dolarjev svoji ženi.
Njen zadnji mož. žrtev iz kov čega, je tudi napravil precej <le narja. Špekuliral je namreč z mehiškimi petroiejskimi akcijami n; pariški borzi. Njegovo resnično i me je bilo Izmael Weissman. a to je izpremenil r Bessarabo. da b" vsakdo na prvi pogled ne spoznal ('.a je gališki Žici.
Romanca med Landrujem ter madamo Bessarabo je najnovejše r*v izvora. Nekega dne, ko je bila madama Bessarabo poklicana v u-rad sodnika Bonina, da jo zasliši se je tam slučajno sestala z Lan dritjem, kojega zaslišanje je sod nik ravno zaključil. Odvetnik je oba predstavil in Landru se je globoko priklonil pred madamo Bessarabo ter rekel s sladkim gla-sem:
— Madama, čast mi je, sestati se z vami.
Ko se je madama Bessarabo vrnila v jetnišnico St. Lazare, jc bilo videti, da je napravil sestanek z Landrujem nanjo velik utis. — Napram neki nsmiljenki se je izrazila:
j — Kakšen kavalir! Če bi imela v svojem življenju srečo, da bi last ovala takega moža, kako drugačne bi bile sedaj stvari I
Madama Bessarabo piše sedaj v ječi slavospev na Landruja ter ga namerava objaviti, kakorliitro bo prišla iz ječe.
Tako je usoda končno spravila skupaj dva najbolj hladnokrvna morilca, kar jih zaznamujejo v zadnjem času anale francoske krr-minalistike.
Ne odlašajte
ako nameravate naročiti vozni li stek iz stare domovine za Vašo iružino, sorodnika «11 prijatelja. Piiite za one is droga potrebna navodila na najstarejše in skuše-«o slovensko bančno podjetje •
MA9K fiftSBKR 8TATB BANK ' -^petaUU oddelek)
m Om%lmm MeJterT«*, * v.
Ali je vaj jezik pobeljen?
Ako je, vzemite to neznanje kot za svarilo. Jezik, ki je pokrit z belo ali rjavo plastjo navadno pomeni, da so ▼ neredu jetra in prebavni aparat.
Severa's
Balzol
i (preje Severcv livljenski balzam) in balzams tableti, kakor tudi tekočina in tableti skupaj, popravi g! , tako pokvarjenost. Popravi jetra, I povzroča tek in uredi prebavo. Pravo zdravilo za ponavljajoča se
zaprtja. Cena 85c. Pri lekarjih.
_
W. F. SEVERA CG. cedar rapids, iowa
SAMO TA MESEC
je čas kupiti poceni že obdelano farmo Kdor nima .+ 1,."»00.00, naj ne kupi farmo, zato ne odlašajte, dokler jih imate. Za podroimosti pišite in priložite znamko za lir. GEO. SHALTZ. 41 r, K ud id Ave.. Akron, Ohio.
FARME naprodaj.
Ker n.i je zmanjkalo spomladanskih cenikov, sem prisiljen izdati druge. Vsi tisti kateri ste pisali po spomladanski cenik, boste dobili tudi novega. Ako se je pa kdo preselil, ga prosim da mi naznani novi naslev. Ceniki bodo tiskani v angleškem jeziku, saj ima vsaka družina otroke, kateri znajo čitati. Ti vam bodo lahko raztolmarili, kaj se dobi s katero farmo. To Je meni velika olajšava zaradi druge narodnosti. V ceniku bo raznovrstnih slik farmarskih po. slopjL
S cenikom boste dobili cirku-lar, v katerem bo natančno popisan ves pomen kmetijstva v dvajsetem stoletju.
JOHN ZULICH FARM AGENCY 6313 St. Clair Ave., Cleveland, O.
ZA Cm I$E, ŽELIŠČA iN NAJ-1 RAZNOVRSTNEJŠA	]
domaČa zdravila t
katera priporoča losgr. Kneipp, J imam vedno v zalogi. 2 Pišite po brezplačni cenik. 1
MATH. PEZDIR ]
P. O. Box 772. City Hall Station i New York City	^
IZNAJDITELJI.
Piiite z« knjižico g!e<*« iznajdb in patentov. Poslali jo bomo sutonj.
Za točno. strokovnj?iko in nnt-nesljivo uravnavo vašega patenta piiite na nas. patentne advokate ki imajo velike let izkušenj. Nobeden vam n« more boljše urediti. v vašem lastnem interesu ie, da nam plSite za patentno knjižico
A. M. WILSON, Inc.
Registered Patent Attorneys 320 Victor Bids, WnkLngton, D. C
-- _
NAZNANILO.
Lorain, Ohio.
Članstvu Kluba "Lipa" se naznanja, da se zagotovo vdeležijo •mesečne seje v nedeljo 5. junija
ob 7. nri zvečer v Al. Virantovi dvorani. C krenit i jc treba »rlede vrtne veselice, kakor tudi voliti novi odbor za priliodnjo j»olovieo j f.oslovnejra leta. zato je potreba, j da ste	vsi navzoči.
J. lirus, tajnik.
Rad bi izvedel za mojega prijatelj:« RCDHbKA (lvSNIK KA-M KROV. doma iz 1'alčije n.i
Notranjskem. .Jaz mu imam d«-. ., . - .... i sri važnih reel sponteiti u starega. kraja. Kdor ve za njegov naslo\. prosim, naj mi •bla^f-' voli naznaniti, ak; on sani bere I ta ojHns, mij se mi pa sam javi. j Moj naslov: Frank Cestnik, Kox .~»C<». Morganto\vu„ Va.
rj-ri— G^
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
Or. Koler ]• naj-■tare'#l alovezudd idravblk tperja-Hat t Plltabursbu. ki lin« 24-letno prakso v vdx&vljo-nju vHh moiklk bolunL
ZUatrupIjea}e kr-
--vi Kdr&vl ■
•OTlt«n «0«. ki ga j« izurael dr. pro«. E'Ucit. Ce Imate mosn.j« ali tnetuu--Ske to telesu, t rrtu. lspadaoje las, bolečine v koattfb. pridite la 1*Cist 11 T»m boat kri. Ns Čakajte, ker ta bo Vren naj ere.	1
Vse moSke bo lesni sdrsvlm po o-fcrajia.nl aetodl. Kakor hitro r^&alts la vam jtrenebuj« »iravje, ne čakajte. temvsC pridite tn Ju vam ca bom sopet povrnil.
Hyrosolv, ril vodno kilo osdravba r SC. urah In ulcer bras operacije.
Boiesul mehurja, ki povzročajo bolečine v krilu ln hrbtu ln vfiasih tudi pri puSCanju vod«, osdravtm c gotovostjo.
ItevmatiKem, trganje, bolečine o-teklins srbečice, ikrorie ln druge ko-I^e boleztil. ki nastanejo vsled *ia£l-«• nrvl. ozdravim v kratkem Času fo ni potrebno leta't.
Nekateri drugi xdr_vnikl rabijo tolmače. da vas razumejo. Jas znam Se lz a tare t a kraja, zato vaa laSJe zdravim, ker vas razumen slovenekl. Uradne ura; ob delavnikih od I. do S. >.>»• riMicimb i do S.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
Jadranske Banke
in vseh njenih podružnic.
Jugoslavija:
Beograd, Celje, Babrovnik, Kotor, Kranj i Ljubljana,
Maribor, Metko rit, Sarajevo, Split, ŠiDenik, Zagreb.
I t si 1 i j a : Trst, Opatija, Zadar Neadkka Avstrri ja: Dunaj.
Izvršujhitro in poceni denarna izplačila v Ju-
slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja čeke v kronah, lirah 111 dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah.
Prodaja parobrodne in železniške vožne listke na vse kraje in vse erte.
Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlata pri Jadranski banki in njenih podružnicah s piidržkom, da ee izplačajo v napele onih ali angleških šterlingih, ako ni na ri^.polago ameriških dolarjev v zlatu.
Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali nase banke.
Slovenci, prijatelji ln pozzumdci naSe banke so vljudno
naprošeni, da opozorijo na ta nas o^las sveje znance is
Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Crnogore.
sa
FRANK* SAKSE3 STATE BANK
FRANK SAKSER, predsednik.
fiLAS MAROiDA, g. JtTN. 19*1.
SKRIVNOST ORČIVALA.
DETEKTIVSKI ROMAN.
sta oba pregovorila služabuika. Koueeno sta prišla oče in s»in pred majhnega človeka, debelega in rdečega, ki je bi? videti zelo razkačen, ker se ga je tako zgodaj izvleklo iz postelje. Bil je gospod Curtoa.
(Obiskovalca sta prc-je sklenila, da bo govoril Filip.
—	Gospod župan, — je rekel, prišla sva, da vam naznaniva veliko nesrečo. Zločin je bil izvršen na posestvu gospoda de Tremorel. j Zupan je bil prijatelj grofa. Postal je bledejši kot njegova srajca vspričo te nenadne novice.
1 — Moj Bog! — je zajecal, ker ni bil v stanu kontrolirati svojih čustev. — Ka> pravite, — zločin?
—	Da, midva sva ravnokar našla neko truplo. Tako gotovo kot ste vi tukaj, mislim, da je to truplo grofice.
Vse časti vredni župan je dvignil roki proti nebu.
—	A kje. kedaj ?
—	Ravno sedaj. Ob vznožju parka, ko sva hotela povleči svoje mreže.
—	To je strašno! — je vzkliknil dobri gospod Curtoa. — Kakšna nesreča! Tako dobra gospa! To ni mogoče, vidva se morata mo-
•	titi. Moral bi biti informiran .. .
—	Videla sva razločno, gospod župan.
•	— Tak zločin v moji vasi! Dobro sta stori'a. da sta prišla semkaj. Takoj se bom oblekel ter pohitel z vama. Ne, — čakajta.
' Pomišljal je za trenutek ter nato zaklical: \ — Bapt ist!
i Služabnik ni bil daleč proč. Z očmi in ušesmi, katera je izmenoma pritiskal na luknjo ključavnice, je gledal in prisluškoval z vso močjo. Ob zvok:i glasu mojstra mu je bilo le treba prijeti za kljuko ter odpreti vrata.
—	Gospod ste me poklicali?
! — Pohiti k mirovnemu sodniku, — je rekel župan. — Niti trenutka se ne sme izgubiti. Izvršen je bil zločin, mogoče umor. Hiteti moraš. — In vidva, — je nadaljeval ter se obrnil proti obema lovee-ma, — me počakajta tukaj, da se oblečem.
(Dalje prihodnjič.)
KRETANJE PARNIKOV
KIDAJ PRIBLIŽNO ODFLTJ JEJO JZ NEW YOBEA.
DOCTOR LORENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI.
644 Penn Ave pht58"^ pa
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že ztlravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem mo! In zdravih Skozi 23 let sem pridobil jwsebno skuSnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim p reje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, masulje In lise po telesu, bolezni v grlu. Iz* padanje las, bolečine v kosteh, stare rane. živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah, jetrah In želodcu, rmenlco. revmatizem. katar, zlate žile, naduha itd.
Uradne ure so: V pondeljek. sredah In petkih od 9. zjutraj do 6. popoldne. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure zjutrai do 8. ure zvefer. Ob nedeljah pa do 2. ure popoldne-PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO- NE POZABITE IME IN
NASLOV.
Dr. LORENZ 644 Pena a™ Pittsburgh, pa.
Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz snam hrvatsko ie Iz starega kraja, zato vat lažje zdravim, ker vas razumem.
OLYMPIC
FINLAND
PE8ARO
PANNONIA
LAFAYETTE
ftOUaiLLON
LA TOURAINB
&AXONIA
FRANCE
LAPLAND
ITALIA
BELVEDERE
AQUITANIA
MAURETANIA
CANOPIC
KROONLAND
LA 8AVOIE
rOCHAMBEAU
AMERICA
PARIS
FINLAND
OLYMPIC
COLUMBIA
^E RENO ARIA
POCAHONTAS
LAFAYETTE
4 Junl. — Cherbourg 4 Junl. — Cherbourg 4 iunl. — Genoa 4. Junija — Trst 4 Junl. — Havre 7 Iunl. — Havre 7 JunIJa — Havre .9 Junl. — Cherbourg 9 Junl. — Havre 11 Iunl. — Cherbourg 14 junija — Trst 16. junija — Tr*t
14	lun. — Cherbourg
15	Junl. — Cherbourg
17	JunIJa — Genoa 1« Junl. — Havre
18	Iunl. — Havre 18 iunl. — Havre 22 Iunl. — Cherbourg 25 Juni. — Havre sb Iunl. — Cherbourg 85 Iunl. — Cherbourg 28 lun. — Trs» SO luni — Cherbourg
30 Iunl. _ Genoa
2 lull. — Havre
( ZEELAND	2 Jul. _ Cherbourg
AQUITANIA	5 Jul. — Cherbourg
LA LORRAINE	6 lull. — Havre
' ADRIATIC	6 lull. — Cherbourg
FRANCE	7 lull. — Havre
PRES. WILSON	9 Julija — Trs*
FINLAND	9 lull. — Cherbourg
CRETIC	12 Jull. — Oenea
SAXONIA	14 jull. — Cherbourg
MAURETANIA	14 lul. — Cherbourg
LA SAVOIE	14 lull. — Havre
I P. MATOIKA	14 JulL — Genoa
LAPLAND	16 Jull. — Cherbourg
OLYMPIC	1« Jull. — Cherbourg
ARGENTINA	21 Jul.Ja — Trat
AMERICA	23 Jull. — Cherbourg
KROONLAND	23 Jull. — Cherbouro
ROCHAMEEAU	23 jull. — Hwre
AQUITAN.'A	26 lull. _ Che/bourg
PARIS	27 lull. — Havr*
: FINLAND	30 Jull. — wherbourg
j WASHINGTON	30 lull. — Cherbourg
; ADRIATIC	1 avej. — ^nerbo'irg
nFLVEOERE	tl sua. — Trst
MAURETANIA	11 iva. — Cherbourg
Glede e®n za vozne listke !n vse droge pojasnila, o*>rn?e se na tvrdko FRANK S\KSER STATE BANK	8t Cortlandt Si. New York.
NAREDBA GENERAL. JUGOSL KONZULATA
Vsak bo lahko dobil potni list, j kdor ima dokaze, da je v resnici jugoslovanski podanik.
\ Cosulich črta
Direktno potovanje v Du- ^
CENIK KNJIG
katere se dobi pri
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt St
Poste« knjig«.
Hitri računar	.65
Nemiki abcednik	JM>
Nemiko-angleaki tolmaA .60 Pravilo dostojnoHti .80 Blovensko-angleiki slovar. trdo v platno to-can	1.50
Blovensko-nemiki slovar
fJanežič Bartol) 4.00 8loveniko-nemiki slovarček	1.00
Zabavne iz rasna droga taflg*
Amerika in Amerikan-
ei	5.00
Knjiga sa lahkomiieine
ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli s orožjem	.90
Zbrani spisi Jakob
Aleiovee Kako sea ae Jas likal. Prvi del	US
Dragi dal	L2S
Tretji del	1.00
Ljubljanske slike. Četrti in peti del 1J0
jj Direktno potovanje ___f
6 brovnik (Gravosa) in Trst.	A
d BELVEDERE ...... 18. junija	S
6 COLUMBIA ...... 29. junija	S
f PREa. WILSON ____ 9. julija	p
j Potom listkov Izdanih za vse kra*	(j
K je v Jugoslavia In Srbiji.	S
K Razkošne ugodnosti prvega, druge-	4 m ga In tretjeoa razreda.
A Potniki tretjega razreda dobivalo	Z urezoiaCno v i/""o.
i PHELPS BROTHERS. & 09
Passenger Department
K 4 West Street New York	S
French Line
C0HPA6IIE GENERALE TRAHSATLAKTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
LAFAYETTE ................ 4.	junija
FRANCS ...................... 9.	luni le
TOL'RAINE ................ 11.	junija
ROCHAMBEAU ............ 18.	JuntJa
LA SAVOIE ................ 1®.	Iunl ja
PARIS ...................... 25.	lunlja
Direktna ieleznltka zveza Iz Pariza * vee glavne tofike Jugoslavlle
Hitri parnlkl e itlrlml In ovema vijake-m«. Poseben zaLtcpnlk Junoslovansk« "ads bo pričakal potnike ob prihodu na. lih painlkov v Hn*ru ter lih točno erf. prem 11 kamor so namenJenL
Parntkl Francoske Črte ee tranaportlraS takem volna na ttsoCs (shoelrvaiklh vo-laov brez ree neprlllk«.
Za iifkarte in cene eoraftafte e
mlm\ PISARN!, 13 stati St,, N. T. 6
ali ea Drt lekalulh agentih.
Soglasno z zadnjim odlokom ministrstva za zunanje zadeve bo konzulat izdtijal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbov, Ploveneev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list priložili tudi zadostne dokaze o jugoslovanskem državljanstvu.
Ko se bo konzulat prepričal, da <o predloženi dokumenti pristni u radostni, bo dobil prosilec potni list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pomisleki, bo izdnn potni list &ele z dovoljenjem ministrstva.
Ker je šte\ilo prosilcev ogrom-; no in z vsakim dnem narašča, nil konzulatu mogoče takoj opraviti! vsega dela. toda polagoma bodo prišli vsi na vrsto. Nihče naj ne kupi šifkarte prej, predno se osebno ne zglasi na konzulatu ter dobi potni iia*.
V	vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorku. ir- če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih.
V	dokaz državljanstva je treba predložiti; stari potni list, domov-.iico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, kritni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list šele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva.
NAZNANILO.
Rojakom v dižavi Pennsylvanii naznanjamo, da jih bo obiskal nai rojak
ANTON GLAŽAB,
ki je bil 3 leta nepretrgano v svetovni vnjni. On je pooblaščen po hirati naročnino za Glas \Taroda in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se nahaja v Pittsburgh in »kolici.
Upravo ist v o Glasa Naroda.
PREDNO SE ODLOČITE
za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da se ga potnik sam kupi, pišite naj-prvvo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York
Kje je KAREL GODNI K? I^ta 1'Hfi. je bival pod naslovom: 1287 E. .",r>. Mt., Cleveland, Ohio. Xaj se zglasi radi neke denarne poAiljatve na: Frank Sakser State Bank, 82 Cortlandt St.. New York, N*. Y.	(1-3—6)
COLUMBIA
OD $35.50 — $350.00 — VELIKA ZALOGA — .____PLOŠČ V VSEH JEZL
GRAMOFONE a8*^^0*
VICTOR MVINSEK, 331 Greene St., C0NEMAU6H, PA.
Pozor!
Slovenci, Hrvati in Srbi
~ki potujete skozi New York.
Ne pozebite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj posfre-ženi. Ciste sobe z eno ali dvoma poste-Ijima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene.1!
August Bacil
63 6reenwicii Strast New York, N. Y.
f
Francoski »pisal Emile Gaboriau. — Za O. N. priredil G. P.
Prvo poglavje.
V četrtek, dne 9. julija 186—. sta vstala Žan Berto in njegov sin, dobro znana v Oreivalu kot delomržna in divja lovca, ob treh 1 zjutraj, ravno ko je napočil dan v namenu, da grista lovit ribe.
Vzela »ta %tboj svoje trnke in palice ter odšla po očarljivi poti, zasenčeni z akacijami, katere vidite z železniške postaje v Evrv in ki vodi oil gralu Oieivala pa do reke Seine.	j
šla sta naprej proti svojemu čolnu, ki je bil pritrjen, kot ponavadi, nekako petdeset jardov nad mostom iz železne žice, preko ne-krga polja, ki meji na Valfeji, ponosno posestvo yrofa de Tremorel.
Ko sta dospela :lo brega reke, sta odložila svoje palice in Žan je skočil v čoln, da zmeče ven vrnlo, ki se j«* nabrala na dnu čolna.J
Ko je tako na izurjen način posluževal lopate, je zapazil, da' so ene izmed vilie za ves»lo popustile.	i
Filip, je zakričal svojemu sinu, ki je bil zaposlen z razvoz-ijarijem neke mreže. — prinesi mi kos lesa, tla napravim nove vilice za veslo.
—	Dobi o, — je odvrnil sin.
Na polju ni bilo nobenega drevesa. Mladi mož je vsled tega obrnil svoje korake proti parku gradu Valfeji, ki se je nahajal v razdalji par lučajev.
Popolnoma neupoštevajoč člen 3111. kazenskega zakonika je sko-«'■»! preko širokega jarka, ki obdaja posestvo grofa Tremorela. Nameraval je odre/ati »'iiu vejo z ene izmed starih vrb, ki so se na do-tii-iicui uii-siit dotikale vodne površine v jarku.
Komaj Je potegnil iz svojega žepa nož ter so ozrl naokrog z nemirnim pogledom, ki je lasten divjim lovcem, ko je že pritajeno zakričal:
—	Oee, ore, semkaj, oče!
Kaj pa je . j«' tprasal stari divji lovee, ne da bi prestal s Ktojim delom.
Pojdite, sem, oče, — je nadaljeval Filip, — Za božjo voljo, pridite sem, hitro!
Žan je spoznal po tonu glasu svojega sina, da se je pripetilo t ekaj izvaniednego. Vrgel je vstran svojo lopa'o in ker ga je strah j opolnoma prevzel, je bil v treh skokih v parku. Tudi on je obstal, prevzet od groze, vpričo prizora, ki je tako prestrašil Filipa.
Ob objili reke, med štori in travo, je ležalo truplo neke ženske. Njeni dolgi, razkustrani lasje so se izgubljali med vodne rastline. Njena obleka iz sive svile, je bila omadeževana z blatom in krvjo. Celi zgorwji del telesa je ležal v plitvi vodi in njeno lice je bilo pogreznjeno v blatu.	**
—	1'mor! — je zamtmral Filip, kojega glas se je tresel.
—	To je gotova stvar, — je rekel Žan brezbrižno. — Kdo pa more brti ta ženska l Človek bi kmalu rekel, da je grofica.
Bomo videli, je tekel mladi mož. Naplavil je korak proti truplu, a njegov oee ga je prijel za roko.
Kaj pa hoet*š storiti, ti o->f*I — jr rekel" -— Nikdar se ne sineš dotakniti tfupUt umorjenega človeka brez zakonite avtoritete.
—	Ali res» mislite tako?
—	Gotovo. Zii to so določene kazni.
—	Potem poj<li v a ter obvestiva župana.
Z;<kaj.' Ali niso ljudje tu naokoli še dosti proti nam? Kdo ve, če bi ne sumili naju ...
—	Oče . ..
—	Ce grem ter obvestim gospoda Cureoa, naju bo vprašal, kako it. zakaj je prišlo do tej;;:, da sva se nahajala v parku grofa ter iznašla to. Kaj tebi zato, če je bila grofica ubita Našli bodo njeno truplo brez uaju. Pojdiva proč.
Filip pa >e ni premaknil. Povesil je svojo ar'avo, si podprl z roko brado ter razmišljal
—	Midva morava to naznaniti. — je rekel trdno. — Midva nisva nikaka divjaka. Povedala bova gospodu Curtoa, tla sva zapazila Implo, ko svu se peljala s čolnom mimo parka.
Stari Žan se je najprvo upiral, a ko je spoznal, da bo šel sin, ee lieba, tudi brez njega k županu, se je uda!.
Nato sta zopet skočila preko jarka, pustila svoje orodje na polju ter odhitela urnih korakov proti hiši župana.
Vas Orcival, ležeča nekako miljo proč od Corbeil, na desnem bregu reke Seine, je ena najbolj uličnih vasi v okolici Pariza in to kljuli pekl«»n>ki etimulof*oji njennega imena. Veseli in lahkoniišljeni Curi/.ani. ki *e potikajo v nedeljah po poljih ter so bolj škodljivi kot t eb- jate v|-yk in kavk, niso še razkrili te ulična pokrajine. Duh raznolikih cvetk se še ni umaknil sinradljivim duhovom, prihajajočim i?, kavarniških kuhinj in glas piščalk na ladjah ni še nikdar izzval tamkaj odmeva. Ležeče ob nežno dvigajočem se bregu reke Seine, m skrivajo bele hiše vasi med zelenjem in nad vsemi se dviga zvonik cerkve, ki je pravi pono« tega kraja. Na vseh straneh je videti obdelana polja, skrbno negovana. Z gorenjega dela vasi je mogoče videti stolpiee najmanj dvajsetih gradov. Na desr.i strani se širi gozd .Voprevoar in tam stoji i udi lepo poletno bivališče grofice de la Breš. >asproti, na drugi -traui reke, je videti Maso in Petit-Bourg, starodavno posestvo družine Aguado, ki je sedaj lastnina nekega slavnega izdelovalca kočij. Na levi strani pripada krasna zemlja grofu Tremorel in v daljavi je videti Corbeil. Veliko poslopje, kojega strelu- so višje kot vršiči hrastov, pa je mlin Darbie.
Župan Orcivala je stanoval v lepi hiši na gorenjem koncu vasi. Preje izdelovalec suh? robe je pričel gospod Curtoa kupčijo brez denarja v žepu in po tride.setiii letih napornega in neumornega dela ae je umaknil v privatno živfjenje z okroglimi štirimi miljoni frankov. —
Hotel je živeti mirno in udobna s svojo žene in svojimi otroei, po/imi v Parizu, poleti pa na svojem posestvu na deželi.
Naenkrat pa so opazili drugi ljudje, da postaja zelo nemiren. Ambicija se je vgnezdila v njegovem srcu, Naptl je vse sile, da se ga prisili sprejeti županstvo v Orvivaln. To čast je sprejel, popolnoma v samoobrambi, kot vam bo gotovo poveda'. Ta urad je bil zanj obenem njegova sreča in njegov obup. Na zunaj je bil obup, na znotraj pa vir resnične sreče.
Vsakdo je ie trdno spal v hiši župana, ko f.ta oba Berto, oče in sin, potrkala na njegova vrata. Trenutek pozneje .se je pokazal v tnem izmed oken v pritličju služabnik, se vedno napol speč.
—	Kaj pa je, za vraga? — je vprašal gordnjaje,
—	Midva hočeva govoriti z gospodom županom, — je odvruil Žan. — To je treba na vsak način. Pojdite in pokličite ga, gospodi Baptist. Ne bo vah ozemrjal radi tega.	-	,
—	Rad bi videl onega, ki bi me ozmerjal, — je mrmral Baptist.
Trebalo je eeiih deset minut govoričenja m pojasnjevanja, da
Novijp-editi za celjsko cinkarno.
K k on o rusk i finančni komite je odobril na svoji zadnji seji večji kredit za drž. cinkarno v Celju.
I
Tudi na daljnjem vzhodu končen mir.
Sovjetska vlada je dala. republiki Daljnega vzhoda 3 milijarde zlatih rubljev v j>osojilo. Vrnilo se bo to posojilo v tekli enega leta in sicer v blagu. To so prvi sadovi mirovne politike s sovjet-no državo. Kaj še prinese priliod-njost, je težko določiti, u vendar smemo reči, da bo le najboljše.
In še eno je gotovo; Skrahirana j buržuazijska Francija jo je zopet enkrat polomila s svojo tak-.tiko 4ide gloue".
Zastopniki "Glas Naroda"
kateri ao pooMafiSenl pobirati aaro4-oIdo sa dnevnik "Glas Naroda**. Vmk sastopn'% lsda potrdilo sa sroto, katero je prejel ta jih rojakom pri po roCamo.
NaroCnlna sa "Glas Naroda" Je: Za celo leto 90.00; ca pol leta 98.00; MM. Štiri neoeos 92.00; m Četrt leta
tun
Sm Frandtett CaLi
Jaenfc	v
New York
Ne v Ameriko,
flUati dal	1.S1
OMimm ign,
Revček AndrejSek	.M
Zemljevidi.
Združenik držav	.15
Kranjske dežele	JO
Zemljevid Evrope	.80
Velika atenska mapa
Evrope	2. SO
Zemljevidi: N*w York, m„ Kana., Colo., Mont. Pa., Minn., Wia„ Wyo., W. Va., Alaska
mki po	M
MobtvenikL Baj&ki Glasovi,
v platn o vezano	.90
▼	nanje vezano	1.60
▼	koet vezano	1.70
Sveta Ura,
▼	platno Tesano	1.00
▼	nanje Tesano	2.00 v kost vezano	1.80
Opomba: Naročilom «o prUo&tl denarno Vrednost, bodisi v gotovini, poitni naknsntd alf poitnfh snaak
Dearer, Cele.:"	i
Frank Čkrabss.	. - l
PoeMe, Cela.:
Peter coil*. John Osem, tnn Jaikeeti In A. luffcwi, telMa. Cele.:
LakUs Oostelle. Hm nrsrit. Cefts*: Mata. CenelJ.
Alois Rodmaa. CUotsa, lai.:
Lambert Bolsksr tarsra, DL
J. VerblC, 03» Avroes Avemie. Ohleace, DL:
Joseph BoatU, Jossph BUafc te Jottph Be»Ol (eliet, HL
Prank BambleO. Frank 7aeitsb in John ZaleCaL 11L:
Frank Aocnstln. I ji SaUe. DL
Matija Komu. s'ortb Chieaze. DL:
Anton K o bal in Uatk Onto
South Chicar«. DL: Frank Černs. SprlncfieUL IIL:
Mntlla RarbnrU	j
Waukecan. DL:
»^nt PorknvV^ Franklin, Kans. in okolice:
Frank Lmkofk CraatcoM. Kansas?
Rok Firm (Unco. Kansas: lflke PeoHl KltzmiUer. BM.:
Frank Vodoplves rhlshalm. Mlm: Frank Oovla Palnmet. K>k:
M F. Robe la Psvsl Rehaim Kveteth. M*m: IjOUIh OW|»
(■ilbrrt, Minn.:
L. Vesel idbbinz. ^flnt Ivan Povle. Vlrzinia, Him:
Frank Hrovtt^k Uj, Minn.:
Frank Govts in Joseph J. Posts* SL Louis. Me.:
Mike tirabrlmm. East Helena, Moat.:
Frank Hrella. Unet PaU% Mistssni
Math. Urlh. Klein, Msntsim:
Gregor Zubest Umraodft, N. V.: I Kari Sternlia. j Little Fails. N. *.i Frank Masln. Barberton. Uhle:
A. Okollsb, F. Poje tn Albtr Poljanec. CeUinweed, Oble: Math. SlaiBlk Cleveland, Obis:
Frank Bakser, Clhsrtss Ksitlnpi In Jakob Bsanlk Uorain. Ohie:
Loots Bolan t, J. KnssBs In M Ostanek Miles, Obis:
Frank KogoHak YwmpUira, Oble: Anton KikelJ. Orecon City. Orofon:
M. Justin. Ambrldce, Pa :
Frank JakSa Etmttmt*. l a:
Lods Hribar BmuMm Pn.:
Anton I para«. Burdiae, Pn.:
John OnriSx Cencmnngh, Pa.:
Ivan Pajk ti lld koruM. Claridce, Pa:
Anton Jerlna In Anton Kom »lov. tmnle. Pa.:
Ant/in Oshabsn. Exptit, Pa.:
loaw SnpgiM. Feral atj, rt:
Mat. FavrolL Pn.:
Jerry Okova. Imperial, Pa.:
Valentine rnuisil
Greenelmrs. Pn.:
Frank Novak. Irwin. Ik:
Mike Ptvbk. Jsbnstewn, Pa.:
Julm Polanc. Lnsorne, Pa.:
Anton OeeiaOL
Frank DomBar.
Hmb Ran. Pn.:
Frank Mabak m Frank Vtootfi
Pittsborgb. Pkt
U. Jakobicb, Z. Jaksbe, Vine. Arch in I. Uagister.
Martin kortseasOi J. Pesdlra
Stesttsn. Pa:
Anton Him fmUs Crack, Phi
Frank Othlfcei. tfeet Mewten, Pn.:
Jamoe0 Jnrsn. «mii Vallc*, ikt Jnrlf Previa wmsefc. Ph.:	+ r
j. ribiiun.	. w
G. J. Porents. Cshslsm W. Va:
Frank Koeha nihil. W. fa:
Primož Modle. MBwsknssw Utai S
Joseph Tratnik.	1
fmrnygm. Wa:	_
West ADis. Wis.
Frank Skok In Ant. How9ek. Ran npifcsas. Wya<