GDK: 612:182.3 Povezanost proizvodne sposobnosti rastišča z nekaterimi ekološkimi dejavniki Marijan KOTAR*, Dušan ROBIČ** Izvleček Kotar, M., Robič, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti rastišča z nekaterimi ekološkimi de- javniki. Gozdarski vestnik, št. 5/1990. V sloven- ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 1 O. Na primeru starejših smrekovih nasadov na rastiščih, ki jih opredeljuje sintakson Abieti-Fage- tum dinaricum typicum je prikazana odvisnost proizvodne sposobnosti rastišča od ekoloških de- javnikov kot so lega, kamenitost in strmina. Pro- izvodna sposobnost je v tej analizi podana z rastiščnim indeksom SI (site index). Za učinkovito v sintezni obdelavi fitocenoloških popisov se je v danem primeru izkazala posredna wisconsinska polarna ordinacija. Zahvala Synopsis Kotar, M., Robič, D.: The lnterdependence of the Production Capacity of a Natural Site and Some Ecologic Facto rs. Gozdarski vestnik, No. 5/ 1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 1 o. The dependence of the production capacity of a natural site on ecologic factors as are the position, the rock and the slope is presented on the example of mature Norway spruce plantations in the natural sites which are defined by the Abieti-Fagetum dinaricum typicum syntaxon. The production capacity in this analysis is given as the SI (site index}. The indirect wisconsin polar ordination turned out to be very efficient in the synthetic processing of phytocoenologic invento- ries in the given example. Zahvaljujeva se Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, ki je omogočilo izvedbo raziskave, še posebej pa dipl. inž. Petru Dularju, ki je vodil terenska dela, ter abs. višje gozd. šole Jožetu Sajetu in gozdarskemu tehniku Marku Zoranu, ki sta opravila terenske meritve. 1. UVOD Dinarski jelovo-bukovi gozdovi, ki pred- stavljajo več kot desetino vseh slovenskih gozdov, so doživeli in doživljajo velike spre- membe v sestavi drevesnih vrst Vse do šestdesetih let tega stoletja smo v teh gozdovih pospeševali iglavce predvsem na račun bukve. To spreminjanje je bilo v posameznih predelih tako temeljito, da so nastali celo čisti iglasti sestoji z eno samo drevesno vrsto. Tako so ponekod nastali skoraj čisti jelovi -- takšen primer· je del postojnskega Snežnika - drugod pa skoraj čisti srnrekovi sestoji (z umetno obnovo). * Prof; dr. M. K.. dipl. inž. gozd. in **višji pred. mag. D. R., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD :za gozdarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 83, vu. Avtorja Tak primer imamo tudi na delu Roga, ki je bil last veleposestnika Auersperga. V dru- gih predelih pa so bile težnje po prevladi ene same drevesne vrste manj izrazite in so nastali sestoji jelke, smreke, bukve ter drugih listavcev. Vendar pa so si povsod prizadevali, da bi bil delež prvih dveh vrst kar največji. Po šestdesetih letih, ko smo začeli spoznavati pomen naravne sestave sestojev, predvsem pa vloge bukve na rastiščih dinarskega jelovega bukovja, smo proces izrinjanje in nadomeščanje bukve poskušali zavirati. Bolj kot znanstvena spo- znanja o ekološki pomembnosti bukve pa je na njeno ponovno vračanje na ta rastišča vplivalo propadanje jelke. Zato lahko danes v teh gozdovih zaznavamo zmanjševanj~ deleža jelke ter povečevanje deleža bukve in smreke. Ta proces je splošen v gozdovih G. V. 5/90 225 na rastiščih dinarskega jelovega bukovja, na posameznih mestih pa se to zrcali v precej različni sestavi novega gozda. Tako nastajajo - seveda odvisno od rastišča in matičnega sestaja - novi sestoji bukve, smreke, jelke in drugih listavcev ali pa sestoji smreke, bukve in drugih listav- cev. Lahko bi rekli, da v novonastajajočih sestojih smreka nadomešča določen delež jelke, bukev pa spet pridobiva delež, ki ga je že imela v sestojih z naravno sestavo. Pomembnejša vlogo dobivajo tudi drugi listavci, ki na teh rastiščih soustvarjajo na- ravne fitocenoze, to so predvsem gorski javor, goli brest, lipa in veliki jesen. Ali je načrtno povečevanje deleža smreke v teh gozdovih na račun umikajoče se jelke primerno, bo pokazala prihodnost, ko bomo podrobneje spoznali vpliv smreke na delovanje tega gozdnega ekosistema. Vendar nekatere študije o teh gozdovih PERKO 1989, MLINŠEK 1969, PRUS 1989) zagovarjajo delno nadomeščanje jelke s smreko. Kolikšen pa naj bo delež, je močno odvisno od rastišča. Tam, kjer se smreka pojavlja že po naravi, je lahko njen delež večji, tam pa, kjer prevladujeta v naravni sestavi le jelka in bukev, mora biti delež smreke manjši. še posebej pomem- bno je, da tu upoštevamo tveganje zaradi vnašanja smreke, ki pa je zelo različno {PERKO 1989) na različnih rastiščih. Ko vnašamo v novonastajoče gozdne sestoje na rastiščih dinarskega jelovega bukovja določen delež smreke - in če to delo opravljamo na velikih površinah - se bo značilno spremenila tudi rastnost teh sesto- jev. Da bi lahko napovedali njihovo .rast- nost, moramo ugotoviti proizvodno sposob- nost teh rastišč tako za smreko kakor tudi za bukev in jelko. Proizvodno sposobnost visokokraškega jelovo-bukovega gozda je ugotavljal PERKO (1989), vendar le za petero rastiščnih kategorij postojnskega gozdnogospodarskega območja. Manjkajo nam podatki o proizvodni sposobnosti tovr- stnih rastišč v drugih delih Slovenije. Zato smo se skupaj z delavci Gozdnega gospo- darstva Novo mesto (Gozdni obrat oziroma TOZD Gozdarstvo Podturn} odločili, da po- skusimo ugotoviti vrednost tega kazalca v njihovih jelovih bukovjih. Zaenkrat smo ana- 226 G. V. 5190 lizirali le sestoje, kjer prevladuje smreka, zato je predmet tega sestavka predvsem proizvodna zmogljivost teh rastišč za smre- ko. 2. PREDMET RAZISKAVE Raziskave smo opravili v enodobnih smrekovih gozdovih na rastiščih, ki jih po- tencialno naseljuje dinarsko jelovo-bukovje, in to v tistem delu, ki je kartiran kot osrednja oblika dinarskega jelovo-bukovega gozda (Abieti-Fagetum dinaricum typicum - A.- F. typ.) ter oblika s pomladansko torilnico (Abieti-Fagetum dinaricum omphalodeto- sum- A.-F. omph.) {SMOLE 1972). Ker je fitocenološka karta v merilu 1 : 1 0.000 pre- malo natančna za tovrstne raziskave, smo na vsaki vzorčni ploskvi opravili tudi stan- dardni fitocenološki popis. Klasifikacija in ordinacija popisov pa naj bi posredno ozna- čevali tudi rastiščne razmere na vzorčnih ploskvah. Obravnavano območje leži na severnem vznožju Roga, ki se v zahodnem delu spušča v dolino Črmošnjice. Glede matične kamnine je to območje precej enotno in ga sestavljajo trdi bituminozni apnenci. To obM mačje spada v interferenčni celinski fitokli- matski tip s precej visokimi povprečnimi letnimi padavinami, ki so enakomerno raz- porejene preko teta. Tudi dnevna in letna temperaturna nihanja so manjša kot pa v nižinskih predelih (SMOLE 1972). 2.1. Izbira ploskev Pri izbiri ploskev smo upoštevali nasled- nja merila. Ploskve so razmeščene le v sestojih, ki so bili na fitocenoški karti uvr- ščeni v A.-F. typ. in A.-F. omph. Tako smo približno ugotovili ploskve oziroma našo populacijo. V tej populaciji pa smo poiskali ' mesta, ki ustrezajo naslednjim zahtevam: - enotno rastišče (na površini 4 arov) - enoten sestoj (na površini 4 arov) - sestoj mora biti kar se da čist, smreka naj bo zastopana v lesni zalogi z najmanj 80%, sestoji naj bodo starejši od 80 let; - sestoji morajo biti zdravi in vitalni, zastrtost s krošnjami pa večja od 70 %. Izbrali smo 16 0,04 ha velikih ploskev kvadratne oblike (20 x 20m). V tako izbra- nih ploskvah smo merili in ugotavljali vred- nost naslednjih znakov: - ugotovitev drevesne vrste, - merjenje prsnega premera, - ocena kakovosti in utesnjenosti kroš-. nje, - ocena kakovosti debla (po četrtinah) - ugotovitev cenotskega statusa dreves, - merjenje višin desetih dreves na plos- kvi. Poleg teh meritev smo na vsaki ploskvi naredili še standardni fitocenološki popis. Na vsaki ploskvi smo posekali štiri najde- belejša drevesa ter opravili debelno anali- zo. V ta namen smo vsako od teh štirih dreves razžagali na 8 do 1 O sekcij ter odvzeli kolobarje za ugotavljanje širine let- nic. Prvi kolobar smo jemali vselej 0,30 m od tal in drugega na višini 1,30 m; naslednji kolobarji pa so sledili glede na kakovost in dolžino debla, vendar jih je bilo vedno vsaj osem pri vsakem analiziranem drevesu. Pri ugotavljanju cenotskega statusa dre- ves smo uporabili Kraftovo klasifikacijo. Pri ocenjevanju kakovosti in utesnjenosti kro- šnje smo uporabili dvoštevilčni sistem, kjer podaja prva številka velikost krošnje, druga pa obdanost krošnje (utesnjenost) s sosed- njimi drevesi {KOTAR 1980). Glede na velikost smo krošnje uvrstili v naslednje razrede: 1. Nenormalno široka, skoraj enako- merno razvita ter precej gosta krošnja 2. Normalno široka, skoraj enakomerno razvita ter precej gosta krašnja 3. Srednje široka, neenakomerno razvita ali manj gosta krašnja 4. Ozka, močno deformirana in prosojna krošnja 5. Zelo ozka, propadajoča in zelo pro- sojna krašnja. Glede na utesnjenost pa je razvrstitev naslednja: 1. Popolnoma prosta krošnja, ki se nikjer ne dotika krošenj sosednjih dreves 2. Krašnja se dotika sosednjih krošenj z manj kot 25% površine 3. Krašnja se dotika sosednjih krošenj s 26-50% površine 4. Krašnja se dotika sosednjih krošenj z 51-75% površine 5. Krošnja se dotika sosednjih krošenj s 76-1 OO% površine. Tako ima drevo, ki je ocenjeno s 23 normalno široko, skoraj enakomerno raz- vito krošnjo, ki se dotika krošenj sosednjih dreves z 51-75% površine (torej je obdana s treh strani). Ko smo ugotavljali kakovost debla, smo vsako drevo razdelili na četrtine {vizualno) ter ocenili kakovost prevladujočega sorti- menta v vsaki četrtini. Kakovost 1 pomeni, da ima prevladujoči sortiment kakovost hlada za furnir ali hlodov za luščenje. Kako~ vost 2 pomeni, da ima prevladujoči sorti~ ment kakovost hlada za žagovce 1 ali pa hlada za vžigalice (S). Kakovost 3 pomeni. da ima prevladujoči sortiment kakovost hlada za žagovce 11 in Ili. Kakovost 4 pomeni, da ima prevladujoči sortiment ka- kovost jamskega, celuloz nega oziroma pro- storninskega lesa (glej JUS 1961 in 1965). 3. REZULTATI RAZISKAVE 3.1. Osnovne značilnosti izbranih ploskev Iz fitocenoloških popisov in najenostav- nejših ovrednotenj meritev predstavljamo tabelo (tabela 1 ), v kateri so zbrane osnovne značilnosti vsake ploskve. Starost dreves smo ocenjevali tako, da smo ugotovljenemu številu letnic na panju prišteli še 5 let. Vsa posekana drevesa ene ploskve (štiri najdebelejša) so bila tako rekoč enako stara, kar je razumljivo, saj so sestoji nastali s saditvijo smreke. Sestojno lesno zalogo smo ugotovili z dvovhodnimi deblovnicami oziroma s funkcijo, ki jim je prilagojena. 3.2. Izsledki fitocenološke raziskave Ker smo na vsaki ploskvi naredili fitoce- nološki popis {poznopoletni videz}, je bilo v obdelavo vključenih šestnajst fitocenolo- ških popisov. Podobnost med rastišči smo ugotavljali s fitocenoindikacijo, to je po- sredno s floristično podobnostjo med fitoce- nozami na ploskvah. Skupaj smo na šes- G. V. 5190 227 Tabela 1: Pregled osnovnih značilnosti ekotopa in gozdnega sestoja na izbranih vzorčnih ploskvah (GE Poljane) št Nadm.viš. Nagib Kamnit. in zastrtost Starost Lesna Deležsmr. pi. Od d. vm Lega vstop. skalovitost zdrev. sestaja zaloga v lesni zal. 2 44 670 sv s 5 3 44 660 sv s 10 4 44 670 SV 10 5 44 670 ZJZ 15 6 44 680 J 7 7 42 680 s 15 8 42 670 s 3 9 35 700 SV 2 10 35 700 v 5 11 59 720 vs v 3 12 59 720 s 15 13 39 480 JZ 25 14 39 460 JZJ 15 15 6 590 z 6 16 6 620 JZ 15 tnajstih ploskvah našli 143 rastlinskih vrst, od tega: 16 drevesnih vrst, 16 grm ovnih vrst, 2 liani, 20 vrst mahov in lišajev ter 89 enoletnic in zelnatih trajnic. Stanovitno kombinacijo sestavlja 56 ras- tlinskih vrst (stanovitno kombinacijo tvorijo rastlinske vrste, ki imajo 50-odstotno ali višjo stalnost v popisnih enotah oziroma tabeli (ELLENBERG, KLOTZLI 1972). Več kot polovica (30) rastlin iz stanovitne kom- binacije je značilnica naslednjih sintakso- nov: ·auerco-Fagetea 7 vrst, Fagetalia 16 vrst, Fagion 5 vrst, Acerion 2 vrsti. Obravnavana vegetacija sodi - ne glede na prevladujoča smreko v zgornji drevesni plasti- nesporno v razred Querco~Fagetea, red Fagetalia, in v zvezo Fagion. Stanovitno kombinacijo rastlinskih vrst podajamo v tabeli št. 2, kjer so navedene tudi indikacijske vrednosti za svetlobo, to- ploto, kontinentalnost, vlago, kislost tal in količino dušika v tleh - po Ellenbergu (1982). lndikacijske vrednosti so rangirane od 1 do 9, izjema je le vlažnost, kjer rangi potekajo od 1 do 12. Tako ima rastlina, ki uspeva na sl 10°), nam ordinacija omogoča gru- Tabela 7: Koordinate popisov ploskev 1-16 štev. popisa Koordinata Koordinata Koordinata oz. št. plosk. x y z 1 23,32 18,35 6,12 2 27,82 16,50 0,00 3 24,45 11,61 8,12 4 24,90 10,79 17,08 5 8,40 18,50 13,85 6 0,00 13,96 21,29 7 27,42 0,00 19,50 8 44,00 13,25 18,01 9 27,83 12,25 29,04 1 o 24,91 15,56 39,00 11 26,38 14,20 25,65 12 21,38 14,49 25,65 13 18,31 13,20 26,41 14 23,23 19,29 19,50 15 26,77 40,00 18,54 16 23,67 33,39 26,68 piranje naših ploskev (popisov) kot sledi v tabeli št. 8. če primerjamo grupacijo iz tabele št. 8 in grupacijo z grafikona št. 1 vidimo, da ni velike skladnosti. Le grupa (8) se je izobli- kovala na enak način kot pri klasifikaciji na podlagi QS. Zato lahko ugotovimo. da imajo osojne in ravne lege ob majhni kamnitosti precej podobno floristično sestavo. 3.3. Rezultati prirastoslovnih analiz Podobna floristična sestava ter podobne vrednosti nekaterih ekoloških dejavnikov pa naj bi se zrcalili tudi v podobnosti prira- stoslovnih kazalcev, ki jih dobimo z analizo sestojev na obravnavanih rastiščih. Lesna proizvodna sposobnost rastišča je brez dvoma med najpomembnejšimi prirasto- slovnimi kazalci, ki so rezultanta rastišča in sestaja. V novejšem času jo podajamo z Tabela 8: Grupiranje podatkov (oziroma ploskev) glede na nekatere ekološke gradiente Ekološki Manjša kamnitost- c Večja kamnitost- d gradienti ravno-e strmo-f ravno-e strmo--f osojno-a 1,2 (B} 1 (D) 8, 9, 10,11 (F) 3, 4, 7, 12 (H) prisojno-b· 15 (A) 5, 14, 16 (C) 6 (E) 13 (G) · V tabeli 8 je podana uvrstitev naših ploskev ob trojici ekoloških gradientov. Za· radi enostavnosti smo skupine označili z velikimi črkami. Tako skupina (A) predstav- lja ploskve, ki so v prisojnih legah pri manjši kamnitosti in na ravnem ali položnem tere- nu. zgornjo višino pri 1 OO letih. Kot zgornjo višino vzamemo povprečno vrednost stotih najdebelejših dreves na površini enega hektarja. Primernosti zgornje višine kot ka- zalca proizvodne sposobnosti rastišča na tem mestu ne bomo dokazovali, ker je o Tabela 9: Vrednosti parametrov a, b, cv funkciji lnH = a + blnS + cln2S ter vrednost H pri S= 100 (S1100), R =korelacijski koeficient Grupiranje preiskovanih ploskev PI. a b c R 8(100 Rang v skupine, določene z (s): št ordinacijo klasifikacijo popisov popisov 1 -1,5031 3,7394 -0,3564 0,998 35,0 11 B l. (a) 2 -1,7722 3,7252 -0,3418 0,988 34,1 8 8 l. (a) 3 -1,7043 3,8018 -0,3614 0,997 34,3 9 H 111. (c) 4 --1,1271 3,4301 -0,3073 0,995 34,7 10 H 111. {c) 5 0,6998 1,8610 -o,0503 0,994 36,5 14 c 11. (b) 6 -0,5315 2,9220 -D,2306 0,988 30,9 1 E Il. (b) 7 -3,9342 4,9475 -Q,5039 0,996 35,1 12 H 111. (c) 8 -2,2908 4,0243 -D,3827 0,994 33,8 6 F 111. (c) 9 -1,9360 3,9254 -0,3779 0,991 33,8 7 F IV.(d) 10 -o,4052 2,9561 -D,2418 0,988 32,3 3 F IV.{d) 11 -D,3581 2,8269 -D,2160 0,996 32,3 4 F 111. (c) 12 -1,0108 3,3819 -0,3062 0,996 32,0 2 H 11. (b) 13 -1,5912 3,5911 -D,3227 0,997 33,0 5 G IV.(d) 14 -1,0509 3,5128 -D,3251 0,994 37,6 15 c 111. (c) 15 -1,2804 3,7176 -0,3620 0,992 38,5 16 A V.(e) 16 -2,1489 4,1268 -D.4028 0,990 36,4 13 c V.(e) G. V. 5/90 233 Slika 2. Predstavitev ploskev v trirazsežnem prostoru (Številke predstavljajo ploskve) a osojno b- prisojno c - manj kamnito 234 G. V. 5190 d - bolj_ kamnito e- položno f- strmo uporabi tega kazalca dovolj prispevkov tako v domači kot tuji strokovni literaturi (KOTAR 1989). To zgornjo višino pri 100 letih ali na kratko rastiščni indeks (81100) smo ugotavH ljali za vsako ploskev. Ker so bile ploskve velike 4 are (20 x 20m), smo za zgornjo višino vzeli povprečje višin najdebelejših dreves. Ta drevesa smo posekali, opravili debelno analizo in skonstruirali tudi raz- vojne krivulje zgornjih višin. Iz podatkov debelnih analiz smo izračunali parametre funkcij, ki predstavljajo odvisnost zgornje višine od starosti. Iz teh funkcij smo izračunali tudi vrednost 81100• Funkcija, ki podaja odvisnost zgornje višine od starosti, ima obliko: lnH = a +blnS + cln2S, pri čemer je H = zgornja višina, S = starost (ln = naravni logaritem). Vrednosti parame- trov a, b in c za posamezne ploskve pa so dane v tabeli 9. Iz stolpca z rastiščnimi indeksi (SI1oo} vidimo, da so razlike med njimi precejšnje, saj ima ploskev št. 6 vrednost 81100 = 30,9, ploskev št. 15 pa celo 38,5. Ker smo Sl1oo rangirali, lahko primerjamo uspešnost ozi- roma ustreznost klasifikacijske in ordinacij- ska metode. Pri klasifikaciji je variiranje v razredih od l.-V. pri 81100 celo 5,6 m (npr. v razredu 11. med ploskvijo 5 in 6), zato lahko sklepamo, da je klasifikacija s prirastoslov- nega vidika v tem primeru manj primerna, ker ne omogoča pojasnjevanja razlik med vrednostmi rastiščnih indeksov. V skupi- nah, ugotovljenih s polarno ordinacijo, pa lahko presenetljivo dobro razložimo razlike med ugotovljenii'ni rastiščnimi indeksi. V vseh razredih so namreč razlike med Sl100 med ploskvami v skupinah manjše od 2m. Izjema je skupina H, kjer je razlika 3,1 m, kar pa je komaj polovica tiste, ki smo jo ugotovili pri razredih, oblikovanih s klasifi- kacijo. To pa je tudi natančnost, ki ni dosežena niti pri najnovejših in najbolj na- tančnih rastiščnih tablicah donosov. Najvišji 81100 imajo rastišča v položnih legah z majhno skalovitostjo. Smreka pa najslabše prirašča v skalovitih prisojnih le- gah. Rastiščni indeks sicer dobro nakazuje proizvodne sposobnosti rastišč, vendar pa prihaja tudi pri enakih vrednostih Sl1oo do razlik. Te razlike so posledica t. i. različne ravni proizvodnosti {yield level, Ertragsni- veau). Različna raven proizvodnosti je namreč posledica različnih naravnih gostot dreves. Na nekaterih rastiščih ima ista dre- vesna vrsta pri enaki starosti, enaki višini, enakem srednjem premeru in enakem 81100 večje število dreves (če smo sestoj prepu- stili naravnemu razvoju oziroma če smo vanj le minimalno posegali) kot pa na drugih rastiščih. Zato nas zanima, kolikšna je pro- izvodna sposobnost obravnavanih sesto- jev, če jo izrazimo s povprečnim volumen- skim prirastkom v času njegove kulminaci- je. Primerjava tega kazalca z ustreznimi vrednostmi iz tablic donosov (ki imajo raz- lične ravni proizvodnosti), nam bo pokaza- la, kam lahko uvrstimo analizirana rastišča glede na raven proizvodnosti. Ker so ana- lizirani sestoji stari 1 OQ-125 let, pri tej starosti 'pa kulminira (na podobnih rastiščih) povprečni volumenski starostni prirastek (PERKO 1989}, lahko dosedanjo celotno lesno proizvodnjo na obravnavanih rastiš- čih, deljeno s starostjo, vzamemo za vred- nost povprečnega volumenskega prirastka v času njegove kulminacije. Tudi če je kulminacija nastopila že pred 1 o-20 leti ali pa šele bo nastopila čez 1 O let, je pogrešek zelo majhen, saj je krivulja povprečnega volumenskega prirastka v času njegove kulminacije zelo položna. Celotno lesno proizvodnjo smo ugotovili tako, da smo sedanji lesni zalegi stoječega sestaja prišteli lesno zalogo tistih posekanih dreves, ki smo jih ugotovili po panjih, ter polovico lesne zaloge redčenj po tablicah donosov {ustreznega razreda 81100} v staro- sti pred petdesetimi leti. Te vrednosti so dane v tabeli št. 1 O (V sk)· V tabeli so dane poleg vrednosti dejan- skega povprečnega volumenskega prirast- ka tudi vrednosti povprečnega volumen- skega prirastka tabličnega sestaja v času njegove kulminacije (iM, MAKs, tabl.). Kot tablični sestoj smo izbrali sestoj tistega bonitetnega razreda, ki ima v tablicah zgor- njo višino enako izračunanemu rastišč­ nemu indeksu (81100). Dejansko vrednosti nismo interpolirali, ampak vzeli kar vredno- sti iz tablic, in to za tisti bonitetni razred, ki je s svojo zgornjo višino najbližji na terenu G. V. 5190 235 ugotovljeni zgornji višini. Uporabili smo ta~ blice donosov za smreko - gorske lege ter smreko - nižinske lege (HALAJ 1987). Hkrati pa smo ugotavljali tudi raven proiz- vodnosti (označuje jo številka v oklepaju v tabeli 1 O, zadnja kolona). Očitno se tablice za nižinske lege bolje prilegajo na rastiščih, ki imajo visok rastiščni indeks. Iz tabel št. 9 in 1 o lahko sklepamo, da imajo skupine ploskev. ki smo jih dobili z ordinacijo, naslednje vrednosti rastiščnih indeksov (81100) in ravni proizvodnosti. Izmed vseh ploskev po podatkih nekoliko izstopajo iz tega okvira ploskev 6, ki ima sicer velik 81100, vendar pa razmeroma majhen povprečni volumenski prirastek. V gornji preglednici je v oklepajih dano tudi, katere tablice naj se glede na lege (nižinski ali gorski svet) uporabijo. Vendar so razlike neznatne, zato lahko brez pridržkov za celotni sintakson uporabimo kar tablice za nižinske lege. Proizvodna sposobnost rastišč, izražena Tabela 10: Celotna lesna proizvodnja (VsJJ in vrednosti povpr. volumenskega prirastka (lu) PI. Starost Vsk IM 81100 št. m3/ha m3/halleto 1 100 1181 11,8 35,0 2 101 967 9,6 34,1 3 102 1454 14,2 34,3 4 103 1227 11,9 34,7 5 103 1042 10,1 36,5 6 103 1078 10,5 30,9 7 111 1309 11,8 35,1 8 113 1335 11,8 33,8 9 120 1341 11,2 33,8 10 122 1268 10,4 32,3 11 117 1107 9,0 32,3 12 125 1562 12,5 32,0 13 118 1261 10,7 33,0 14 114 1391 11,6 37,6 15 119 1868 15,7 38,5 16 117 1840 15,7 36,4 A - Prisojne in položne lege z manjšo kamnitostjo imajo 81100 = 38,7; raven proizv. 2 (nižinske lege) B - osojne in položne lege z manjšo kam- nitostjo imajo 81100 = 34,5; raven proizv. 2 (gorske lege) C - prisojne in strme lege z manjšo kam- nitostjo imajo 81100 = 36,9; raven proizv. 2 (nižinske lege) D - osojne in strme lege z manjšo kamni- tostjo (nimamo podatkov) E - prisojne in položne lege z večjo kam- nitostjo imajo 81100 = 30,8; raven proizv. 3 (gorske lege) F - osojne in položne lege z večjo kamni- tostjo imajo 81100 = 33,1 = raven proizv. 2 (nižinske lege) G - prisojne in strme lege z večjo kamni- lastjo imajo 8l1oo = 31,1; raven proizv. 2 (nižinske lege) H - osojne in strme lege z večjo kamnitostjo imajo 81100 = 34,5; raven proizv. 2 (gorske lege) 236 G. V. 5190 Sl100 tabl. IM maks. Sl1ootabl. IM maks. gor. lege (ta bl.) nižin. lege (tab l.) 34,5 11,2 (2} 35,0 11,2 (2) 34,5 9,2 (1) 35,0 9,7 {-1} 34,5 12,6 (3} 35,0 12,7 (3) 34,5 12,6 (3) 35,0 11,2 (2) 34,5 9,6 (1) 36,9 10,7 (1) 30,8 10,4 (3) 31,3 10,4 (3) 34,5 11,2 {2) 35,0 11,2 (2) 34,5 11,2 (2) 33,1 11,5 (3) 34,5 11,2 (2) 33,1 11,5 (3) 32,6 10,1 (2) 33,1 10,2 (2) 32,6 8,7 (1} 33,1 8,8 (1} 32,6 11,4 {3) 31,3 10,4 {3) 32,6 10,1 (2) 33,1 10,2 (2) 34,5 11,2 (2) 36,9 12,3 (2) 34,5 12,6 (3) 38,7 15,3 {3) 34,5 12,6 (3) 36,9 14,0 (3) v m3/ha/leto, pa znaša za skupine, obliko- vane z ordinacijo: A 15,3 m3 /ha/leto B 11,2 m3/ha/leto C 12,3 m3/ha/leto D ni podatkov E 10,4 m3/ha/leto F 10,2 m3/ha/leto G 10,2m3/ha/leto H 11,2 m3/ha/leto Kot vidimo, je proizvodnost večja na tistih rastiščih, ki so manj kamnita in ležijo v prisojah. Domnevamo, da je proizvodnost tu večja zaradi večje osvetljenosti, večje toplote in zato tudi daljše vegetacijske do- be. Nasprotno pa je na bolj kamnitih tleh proizvodnost manjša na prisojnih legah. Tukaj prisojna lega v povezavi z večjo kamnitostjo deluje bolj sušno. Ugotovljene proizvodne sposobnosti so le približne in jih bo treba še preskusiti z večjim številom analiz, vendar pa so kljub temu dovolj natančne, da jih lahko brez pridržkov upo- rabimo pri načrtovanju gospodarjenja z go- <.0 C\1 co (1') O') lO ,...... ~ lO C\1 Cl) ~ C\1 "d" zdovi. J (1') ; o <.0 lO 1() <.0 (\') C\1 C\1 lO 9 9 9 9- 9 9 9 Na sliki 3a do 3h je prikazan razvoj višine stotih najdebelejših dreves na ha. Odvis- O') "d" u; <.0 O') o co .d ~ ,...... co o o lO nost med višino in starostjo smo predstavili co ~ co <.0 C\l O') o lO ,_ C\1 s funkcijo lnH = a + blnS + cln2S (H = r-: c.O ...rj ...rj ...rj ,......- r-: višina, S= starost,.ln = naravni logaritem, ,...... o ,...... Cl) o O') v a, b, c so parametri funkcije). Na isti sliki lO lO (1') co Cl) Cl) o '\1' (\') ..- ..- 'Ct ..- ,...... ca C\1 O') v (1') C\1 ,... (1') so poleg višinske rasti tudi krivulje tekočega < o o o o o 9 o c: na odvisnost višine od prsnega premera, :s ~ O') ~ Cl) Cl) o C\1 vrednosti a3, b3, c3 na odvisnost prsnega + Cli ,... <.0 (1') Cl) lO co lO ,... f6 <.0 Cl) lO as .o (') lO <.0 <.0 Cl) lO premera od starosti, a4, b4, c4 pa na od- 11 o o o o o o o visnost volumna od starosti. > .5 o co v (1') co ,...... C\1 4. ZAKLJUČEK Z RAZPRAVO N co ,...... Cl) o ; C\1 C\1 O') co <.0 lO ,...... Cl) ~ ca C\1 o Cl) ,...... co (1') Cl) ...rj ...rj ..,; ..,; ..f' ..f' ..,; Na osnovi fitocenoloških in prirastoslov- c: :::J -nih analiz lahko podamo naslednje 'i: ugotovitve: o. (.) o Cl) t;; <.0 <.0 1:\i O') C\1 Cl) o (XJ -;:: 1. Fitocenoze, ki smo jih analizirali v .5 o <.0 (1') co (1') (XJ C\1 (') C') C\1 C\1 C\1 (') (\') smrekovih nasadih na področju GE Poljane ..Q 9 9 9 9 9 9 9 ohranjajo razmeroma floristično raznolik se- ci stav, v katerem prevladujejo značilnice bu- > <.0 1.0 C') o lO Cl) e ,...... v C\1 C\1 ~ ,... (\') kovih gozdov (Fagion, Fagetalia), čeprav je 'ii .5 ~ <.0 (1') C\1 Cl) o <.0 C') O') M lO Cl) osnovni graditelj drevesnega sloja smreka, E et) et:) et:) ci et:) et) et:) m ki je bila vnesena umetno. Cii o. v (O (.'1) lO O') C\1 (\') 2. Kljub prevladovanju smreke v dreves- o ~ c:; lO o; <.0 0 Fagetum dinaricum typicum z nakazanimi ,... ..- · ro ro prehodi vA.- F. d. thelypteretosum limbo- (lj .~ 15 0.. <(m o w LL <.!J :::t: (i) "Ec:2 spermae. Prisotnost oziroma prevladovanje .o Qa>(!J smreke sto in več let ni bistveno spremenila ~ G. V.S/90 237 Slika 3 a. Višinska rast na in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastiščA) višina v m 58 45 48 35 3B 25 2B 15 ze s e 8 prir. v 25 l - višina drevesa - rastna krivulja 2 - tekoči višinski prirastek 3 - povprečni višinski prirastek 58 75 125 153 Slika 3 b. Višinska rastna in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastišč 8) višina v m se 45 48 35 38 25 28 15 IB s prir. v cm 1 - višina drevesa - rnstna krivulja 2 - tekoči višinski prirastek 3 - povprečni višinski prirastek e~~--~------~~------~------~----·--~--------~ a 25 58 75 125 158 Slika 3 c: Višinska rastna in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastišč C) višina v prir. v m 58 45 40 35 38 25 23 15 3 18 2 5 sti'lrost 25 se ?5 H.12 125 158 238 G. V. 5190 Slika 3d. Višinska rastna in prirast ni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastiščE) viš!na 1/ se 45 48 35 38 2S 2e IS Je s 2S se 7S 125 tse Slika3 e. Višinska rastna in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastišč F) 1 višina v m se 45 4e 35 38 25 28 15 113 5 e e prir. v 75 25 1 - višina drevesa - rastna krivulja 2 - tekoči volunenski prirastek 3 - povprečni višinski prirastek se 75 136 125 158 Slika 3 f. Višinska rastna in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastišč G) viši na '!le pri r. v m cm 45 48 35 38 25 28 15 IB s 1 - višina drevesa - rasm"l krivulja 2 - tekoči volumenski prirastek 3 - povprečni višinski prirastek a~~--~------_L ______ J-------~~--~------~ 150 e 2S se 7S 100 I2S G. V. 5/90 239 Slika 3 g. Višinska rastna in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastišč H) višina v prir. v m 58 45 cm 1 - višina drevesa - rastna krivulja 2 tekoči višinski prirastek 48 3 - povprečni višinski prirastek 35 38 75 25 28 15 18 5 8 a 25 sa 75 180 125 15B Slika 4: Odvisnost med višino in starostjo pri sto najdebelejših drevesih na ha po rastiščnih skupinah vi!Hnn v m 50 35 39 z s 28 IS Ul 9a 1e ze Je 4a se se i'D sestave vrst v zeliščni plasti, ki jo poznamo v dinarskih jelovih bukovjih (prvotnih ozi- roma naravnih). 3. Ker so razločki v floristični sestavi med fitocenološkimi popisi na preiskovanih ploskvah zaznavni in jih je mogoče mikrora- stiščno pojasnjevati, je smiselna podrob- nejša členitev. Pri tem se je pokazala za primerno metoda wiskonsinske polarne or- dinacije. 4. Skupine, ki smo jih oblikovali z ordina- cijo, vzamemo lahko za rastiščne enote, v 240 G. V. 5190 ata rast t38 HB /Sa katerih vrednosti rastiščnega indeksa, ki je nakazovalec lesne proizvodne sposobnosti rastišča, le malo variirajo. Zgleden primer za to, kako lahko fitocenološka analiza dopolnjuje in pojasnjuje rezultate prirasto- slovnih analiz. Hkrati pa je tudi dokaz, da je ugotavljanje prirastoslovnih kazalcev po rastiščnih enotah, ugotovljenih posredno, z vegetacijo. smiselno. Seveda se rastiščne enote vselej ne ujemajo z enotami, ki jih uvrščamo v nek sintakson. Največkrat je to odvisno od ekološke vsebine sintaksona. Slika 5: Odvisnost med prsnim premerom in starostjo po rastiščnih skupinah f3D 142 152 Slika 6: Odvisnost med višino in prsnim premerom za sto najdebelejših dreves po rastiščnih skupinah h v m sa Zato je večkrat koristno preverjanje in raz- členjevanje ekološkega obsega rastiščnih enot. To nam omogočajo postopki klasifika- cije in ordinacije, ki'so jih razvili fitocenolog'i, da bi si olajšali interpretacijo ekoloških podatkov z objektivnejšimi matematično statističnimi metodami (PIELOU). 5. Proizvodna sposobnost na analiziranih rastiščih je zelo velika, saj znaša od 9 do 15,7 m3/ha/leto. Takšna proizvodna spo- sobnost smreke opravičuje njeno vnašanje na ta rastišča, seveda v razumnem deležu. če bomo znali ohraniti primeren delež bu- kve in drugih listavcev, potem bo t9 .gozd še· naprej nemoteno funkcioniral kot u'činko­ vit gozdni ekosistem. G. V. 5190 241 Slika 7: Odvisnost med volumnom drevesa (sto najdebelejših dreves na ha) in starostjo po rastiščnih skupinah Preveč pa bi tvegali, če bi se na osnovi naših analiz, ki kažejo izredno veliko pro· izvodnost smreke na teh rastiščih, odločili za ponovno oblikovanje čistih smrekovih gozdov. Zato bo treba pri obnovi teh gozdov poskrbeti za ustrezen delež bukve in drugih vrst, ki se spontano pojavljajo v podrasti, ki nam zagotavlja varnost oziroma ohranitev proizvodnosti teh gozdov. Kolikšen naj bo delež bukve je težavno natančneje odgovoriti. Vendar pa nam ana- lize naravnih oziroma ne preveč predruga- čenih gozdov, kažejo, da delež bukve zelo niha. Na posameznih delih jo je komaj za 20%, drugje pa se pojavlja kot glavni gra- ditelj sestaja. Mogoče je prav, če ubogamo L. Hufnagla, ki je za visokokraški jelovo-bu- kov gozd postavil cilj, da naj delež iglavcev ne presega dveh tretjin, delež bukve pa naj bo vsaj eno tretjino. 6. Proizvodno sposobnost rastišča, ki je na obravnavanih rastiščih izredno visoka, pa bomo lahko izkoristili le z visokimi le- snimi zalogami. Naše ploskve izkazujejo zelo veliko lesno zalogo (od 670 pa do 1520 m3/ha), od tod tudi velik povprečni volumenski prirastek. Starejši sestoji še vedno dobro priraščajo, če imajo veliko lesno zalogo. Pri takšnih sestojih pa lahko njihovo obnovo prelagamo v poznejši čas, 242 G. V, 5190 H brez nevarnosti, da bomo izgubljali na pri- raščanju. če imamo takšne sestoje, lahko uspešno gospodarimo tudi kadar nimamo uravnoteženega razmerja razvojnih faz, predvsem pa nam takšni gozdovi omogoča­ jo, da tudi velike katastrofe prebrodimo s čim manjšimi žrtvami. THE INTERDEPENDENCE OF THE PRODUC- TION CAPACITV OF A NATURAL SITE AND SOME ECOLOGIC FACTORS Summary Based on phytocoenologic and incremental analyses the following statements can be presen- ted. 1. Phytocoenoses which were analysed in Nor- way spruce plantations in the region of the Poljane GE (forest unit) preserve a relatively heteroge- neous floristic composition in which the indicator plants of beach forests (Fagion, Fagetalia) pre- van, although the basic constituent of the tree layer is the Norway spruce, which was inlroduced artificially. 2. Although the Norway spruce prevails in the tree layer, the floristic composition is stili such as to enable undisputed classification of the resear- ched phytocoenoses into the Abieti-Fagetum di- naricum typicum syntaxon with the indicated tran- sitions into A. - F. d. thelypteretosum limbosper- mae. The presence or prevalence of the Norway spruce has not esentially changed the species composition in the herb layer which occurrs in Dinaric fir-beech forests (original or natural enes) in more than hundred years. 3. Because differences in the floristic composi- tion between phytocoenologic inventories in sam- ple areas are established and can be explained from the point of view of micro sites, a detailed analysis appears to be sensible. The method of wisconsin polar ordination 1urned out to be appro- priate. 4. The groups which were formed by means of ordination can be considered as site units in which the values of the site index, which is an indicator of wood production capacity of a site, vary only a little. That is a model example of how a phytocoenologic analysis supplements and ex- plains the results of incremental analyses. It is at the same time a proof that the establishing of incremental indices according to site units, which were established indirectly, by means of vegeta- tion, is sensible. Naturally, site units do not always correspond to the units which are classi- fied in a syntaxon. It most often depends on the ecologic contents of a syntaxon. Consequently, the checking and analysing of the ecologic diapa- son of site units is often useful. This is enabled by the processes of classification and ordination, which were developed by phytocoenologists in order to make the interpretation of ecologic data easier by means of more objective mathematical statistical methods {PIELOU}. 5. The production capacity in the analysed sites is very high. It totalls 9 to 15.7m3/ha/year. Such production capacity of the Norway spruce gives.reasons for the introducing of the latter into these sites, of course in a reasonable share. lf an appropriate share of the beach and other deciduous trees is preserved, the functioning of the forest as an effective forest ecosystem is going to be secured in the future as well. Too much risk would be taken if a decision based on these analyses, which evidence a high productivity of the Norway spruce in these sites, was made to reintroduce unmixed Norway spruce forests. ln the regeneration of these forests it will therefore be necessary to introduce a certain share of the beech and other species which spontaneously occur in the undergrowth, which assures security or the preservation of the produc- tivity of these forests. It is difficult to establish a precise share of the beach tree. Yet it is evident from the analyses of natural forests or of those which have not been transfer- med too much that the share of the beach tree varys a lot ln some places its share is only 20% stili in other paris it occurrs as the principal constituent of a stand. It may turn out as the right method to follow the principle of L. Hufnagel according to which the share of coniferous trees in a highland fir-beech forest should not be more than two thirds and that of deciduous trees should be at least one third. 6. The production capacity of a site, which is very high in the sites dealt with, will only be made good use of when high growing stocks can be established. The sample areas in question evi- dence very high growing stock {from 670 to 1520 m3/ha} which is al so the reason for 1he high mean volume increment. Old stands stili incre- ment well on condition a growing stock is high. With such stands their regeneration can be post- poned without any risk to decrease incrementing. Once having such stands, successful managing is secured also when the relationship between developmental stages is not balanced. And first of all, such forests also enable us to overcome severe catastrophes with as few losses as pos- sible. LITERATURA 1. BRAY, J. R. & J. T. CURTIS, 1957: An ordination of the upland forest communities of northern Wisconsin. Ecol. Monogr. 27; 325-349. 2. ELLENBERG, H. & F. KLOTZLI, 1972: Waldgesellschaften und Waldstandorte der Schweiz. Mitt. schweiz. Anst. forst. Versuchs. Bd 48, Heft 4, s. 587-930. 3. ELLENBERG, H., 1982: Vegetation Mitte- leuropas mit den Alpen in oekologischer Sicht. Dritte Auflage Eugen Ulmer Verlag Stuttgart, 989 s. 4. HALAJ, J., 1987: Rastove tabulky hlavnih drevin. Priroda, Bratislava, ČSSR. 5. KOTAR, M., 1980: Rast smreke Picea abies (L.} KARST na njenih naravnih rastiščih v Slove- niji. Ljubljana, Biotehniška fakulteta- gozdarstvo, Univerza v Ljubljani. 6. KOTAR, M., 1989: Prirastoslovni kazalci rasti in razvoja bukovih gozdov. Zbornik gozd. in les., Ljubljana, 33 (str. 59-80- 16 pril.}. 7. MLINŠEK, D., 1969: Zakonitosti v razvoju gorskega kraškega gozda in teorija prebiralnega gozda. Zeitschrift Schweiz Forstvereins 46. 8. PERKO, F., 1989: Ekološka niša in gospo- darski pomen smreke na jelovo-bukovih rastiščih Visokega krasa. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, gozdarstvo, mag. naloga. 9. PIELOU, E. C., 1984: lnterpretation of eco- logical data. John Wiley et Sons, USA 10. SMOLE, J., 1982: Gozdne združbe in ra- stiščno-gojitveni tipi na GE Poljane. Biro za gozd. načrtovanje, Ljubljana. G. V. 5190 243