DELAVSKA POLITIKA
&ha]a dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo hi »prava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo, ^flfrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaS* mesečno Din 18.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 8®
Sred«, 31. oktobra 1934
Lelo IX
AziSiso pravo
Meščanska revolucija v devetnajstem stoletju proti fevdalizmu in klerikalizmu je prinesla s seboj veliko demokratično pridobitev, azilno Pravo političnih beguncev. Po tem Pravu, ki je postalo mednarodno in se nanaša na politične preganjance, ne pa na navadne zločince, ima poetični begunec v inozemstvu pravico svobodnega bivališča, ne da bi ga dotična država izročila njegovi pristojni državi, če bi ga ta zahtevala. Ta pridobitev je pomembna, ker politični begunci navadno zagovarjajo slabejšo ali boljšo politiko napredka. Načelno je torej azilno pravo velika pridobitev, ki bi jo morali spoštovati ne le emigranti, ampak tudi države, v katere se emigranti zatekajo. Emigracija bi morala biti zaščita za one ljudi, ki pošteno branijo svoje socialno in politično prepričanje, pa jih ta hramba dovede v spopad s svojimi vladami.
Toda v najnovejši dobi ni več tako. Politični emigranti ustanavljajo v tujih državah vojaške oddelke, ki jih podpirajo tuje države, da jim ti »emigranti« služijo.
Politični emigrant v tuji državi mora biti miren gost, ki ne more v -ttrii državi imeti nobene zveze z njo, Kakor da tam1 živi. Politični emigrant lahko vodi svojo politično akcijo sam1 kot oseba in z ozirom na pdnošaje s svojo domovino. Če pa ima emigrant zveze s kakimi faktorji v tuji državi, tedaj izgubi značaj političnega emigranta, ker je postal organ tuje države.
Ce pogledamo v potek razvoja zadnjih let. žal, moramo konstatirati, da to azilno pravo za emigrante po raznih državah kar na debelo zlorabljajo v tem zmislu. Ta zloraba nemeni demoralizacijo, ki grozi, da povede do absurda veliko pridobitev iz dobe demokratičnega napredka, dasi je utrjena in potrjena po mednarodnih pogodbah.
Tudi preiskava v marseljskem umoru ugotavlja, da so bili v Italiji in na Ogrskem organizirani redo-viti vojni oddelki, kjer so se »emigranti - vežbali v orožju in nastopali javno v vojni opremi. Take ustanove so nedvomno vojaške korporacije. Ugotovljeno je, da so voditelji teh organizacij sodelovali pri atentatu. Zato pač ne more biti več govora o političnih emigrantih in država, ki je pozvana, da take krivce izroči v kaznovanje državi, v kateri se je izvršil zločin, se ne more več izgovarjati na azilno pravo, ker bi to pomenilo zlobno in nevarno kvarjenje pravega in potrebnega azilnega prava.
Mi smo odločno za zaščito pravih političnih beguncev. Zato smatramo, da je tudi dolžnost, da nastopimo proti zlorabi zaščite političnih emigrantov, in zahtevamo natančno raziskavo slučaja. Emigranti. ki vstopijo v službo tujih faktorjev, vsekakor prenehajo biti politični begunci.
Ves svetovni delavski tisk in vsa svetovna demokracija zahteva natančno preiskavo, da se dokaže, kako velika postaja nevarnost za svetovni mir, če se ne zajezi ta nemoralna metoda. Političnim beguncem ^re azilno pravo; špijonom in Pandurjem pa, ki s pomočjo tuje reak-C|je netijo ogenj vojne, ne.
. azilno pravo političnih preganjancev in proti zlorabi tega prava
i	demoralizaciji v tem zmislu.
Vlada zahteva
sankcije za marsejski umor
Začetek rednega zasedanja narodnega predstavništva
Narodno predstavništvo, sklicano na redno zasedanje dne 20. oktobra, se je še isti dan konstituiralo (izvoljeni so bili stari odbori), nato pa je dne 26. oktobra obdržalo prvo redno sejo, na kateri se je izpopolnjena vlada z ministrskim predsednikom! Uzu-nevičem na čelu predstavila parlamentu in senatu.
Pri tej priliki je ministrski predsednik Uzunovič prečitaL tudi vladino deklaracijo. V deklaraciji se omenja spomin pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in slavi njegovo delo za narodno in državno edin-stvo v času poslednjih dvajset let njegovega vladanja. Vlada izreka posebno zahvalo vsemu prebivalstvu za njegovo dostojanstveno ponašanje in globoko sočustvovanje ob priliki tragične smrti kralja. S priznanjem se spominja armade, ki je s pokojnim kraljem- izgubila svojega vrhovnega poveljnika. Naposled pa blagodari vsemu dobronamerno razpoloženemu inozemstvu za izražene dokaze prijateljstva v teh za državo težkih dneh.
Nato se peča deklaracija z mar-seljskim atentatom in pravi: »Oprta na politične in vojaške sile zedinjenega jugoslovanskega naroda lahko Jugoslavija s pomočjo svojih dragocenih prijateljev in zvez, čeprav do srca užaloščena, ohrani hladnokrvnost. Toda ta hladnokrvnost in to sa-mozatajevanje ne sme pomeniti nedelavnosti in ravnodušnosti. Vlada bo stremela za tem, da se marseljski zločin popolnoma pojasni in
da se dožene odgovornost radi neobhodnih sankcij.
Treba je napraviti konec zločinskim početjem proti naši državi in nedovoljeni strpnosti napram zločincem in njihovimi zločinskim nameram. Vlada ve, da more v tem oziru računati ne le na podporo svojih prija-
teljev in zaveznikov, temveč na podporo vsega civiliziranega sveta.«
Ob koncu deklaracije sporoča vlada, da bo v najkrajšem1 času predložila proračun in potrebne zakonske predloge, ki jih zahteva stanje našega gospodarstva.
*
V	mednarodnem svetu je deklaracija vlade izzvala splošno pozornost. Vsi listi povdarjajo zahtevo vlade po razčiščenju marseljskega umora in sankcijah, ki jih misli vlada vsekakor zahtevati. Iz vladine izjave sledi, da ima marseljski umor še globlji političen pomen in da je radi tega nujno potrebno ugotoviti ne samo imena krivcev, ampak tudi tistih, 1*1 so jih pri tem' posredno ali neposredno podpirali. Za zločince zahteva vlada kazen, kakšne pa naj bodo sankcije proti tistim, ki so domnevno najeli atentatorje, oz. izrabili njihovo zaslepljenost in srd osebnega maščevanja, bodo pokazali bližnji dogodki.
Proglas kraljevskih namestnikov
Jugoslovanskemu narodu!
Kraljevski namestniki so dne 25. oktobra t. 1. naslovili poseben oklic na jugoslovanski narod. V uvodu povdarjajo svojo vernost in vdanost kralju Petru II., zagotavljajoč, da bodo čuvali nad vse edinstvo naroda, nezavisnost države in celino državne oblasti. Spominjajoč se umorjenega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in njegovega dela, pozivajo vse ljudstvo, da naj jih pri nadaljevanju tega dela podpira in na ta način pospešuje napredek Jugoslavije ter dobrobit celokupnosti. Oklic zaključuje z besedami: »Čvrsto združeni znotraj, varni in spoštovani od zunaj, vojaško dobro pripravljeni, smo v stanju, da gledamo z vedrim čelom- v bodočnost.«
Sovjeti za Jugoslavijo
18 milijonov bajonetov za Jugoslavijo
Italijanski listi prinašajo z mešanim občutki poročila o veličastni komemoraciji za pokojnim kraljem Aleksandrom v Moskvi, kjer so sovjetski funkcionarji poveličevali kraljev spomin in izražali Jugoslaviji svoje simpatije in ji zagotavljali svojo pomoč. Eden izmed sovjetskih funkcio-
narjev je izvajal, naj Evropa ne pozabi, da .stoji za Jugoslavijo 18 milijonov bajonetov, ki so vsak čas pripravljeni, da intervenirajo proti reakciji, ki je organizirala marseljski zločin. Na koncu žalne svečanosti je sovjetska godba zaigrala jugoslovansko državno himino.
Francosko delavstvo brani svojo svobodo
Proti poskusom uvedbe avtoritarnega režima v Franciji
vodi skupna fronta francoskih marksistov, takozvana »Front Comune« (socijalisti in komunisti) odločen boj. Njene vrste se z dneva v dan bolj krepijo, tako da se reakcijonarna desnica že resno boji njenega vpliva.
V	političnih krogih se celo računa, da bo pri kongresu radikalne stranke v Nantesu prišlo do razkola v tej stranki, ker hoče desno krilo s Her-riotom na čelu slepo podpirati težnje ministrskega predsednika Dou-mergueja, ki bi rad revidiral ustavo z okrnjenjem pravic parlamenta, medtem ko naj bi državni predsednik dobil skoraj neomejeno oblast. Levo krilo stranke pa s tako revizijo ustave nikakor ni zadovoljno in hoče braniti demokracijo in v to svr-ho želi sodelovanja z marksisti. —
Marksistična fronta je priredila 24. t. m. v Parizu šest velikih shodov, na katerih so govornik ostro nastopili proti nameravani reviziji ustave in so zahtevali razpustitev vseh nacionalističnih bojnih organizacij.
Poljsko državno gospodarstvo v deficitu
Poljski državni proračun za 1. 1935/36 znaša 2.132 zlotov (en zlot 10 dinarjev). Nepokriti izdatki dosegajo vsoto 149 milijonov zlotov.
—	Ko bi se dal z diktaturo odpraviti tudi primanjkljaj, bi bila Poljska ena izmed najsrečnejših dežel. • -
Vzpostavitev odnošajev med
Rumunijo in Sovjetsko Rusijo
Caristični emigranti morajo utihniti
Zadnje dni preteklega tedna so se vršili v zunanjem1 ministrstvu v Bukarešti razgovori glede vzpostavitve normalnih odnošajev med Ru-munijo in Sovjetsko Rusijo. Sovjetsko Rusijo je pri teh razgovorih zastopal legacijski svetnik sovjetskega poslanstva v Sofiji, Nikolajev.
Sklenjeno je bilo, da se takoj vzpostavi normalni potniški in tovorni promet, ki bo v celoti usmerjen čez obmejno postajo Tiraspol.
Posebno važen pa je sklep, da se ruskim carističnim emigrantom v Rumuniji prepoveduje vsakršno politično udejstvovanje. — Moskovska vlada je rumunskemu poslaniku v Moskvi nakazala uradne prostore v nekem prvovrstnem1 hotelu.
UngleSka delavska stranka zmaguje
Pridobila je zopet nov poslanski
mandat
Pri nadomestnih volitvah v parlament v londonskem okraju Jam-beth je zmagala delavska stranka v boju proti kandidatu liberalne stranke. Kandidat delavske stranke je dobil 11.200 glasov, kandidat liberalcev samo 5000 in Macdonaldov kandidat, katerega so podpirali konservativci, 3000. Pri zadnjih volitvah je dobil liberalni kandidat 16.307 glasov.
*
To je sedaj že deveta volilna zmaga delavske stranke pri nadomestnih volitvah v parlament. Angleško časopisje priznava soglasno, da se nahaja delavska stranka na pohodu in da so njeni uspehi predvsem posledica slabe gospodarske in socialne politike vlade »narodne sloge«, kateri načelujeta Macdonald in Baldwin.
Volitve v londonskih občinah
se bodo vršile v četrtek, dne 1. novembra. Pričakuje se, da bo delavska stranka dobro odrezala.
Demonstracije v Mehiki
Ker je mehikanska vlada izgnala v treh provincah vse duhovnike, iz ostalih provinc pa škofe (radi hujskanja proti državni šoli), so se vršile ponekod demonstracije zaslepljenih privržencev izgnane duhovščine. V mestu Tauhuato so demonstranti z orožjem napadli vojaštvo in so ubili 8 vojakov, vojaki so se branili in so ustrelili sedem napadalcev. — Duhovnike so prepeljali iz Mehike v sosednje države z državnimi - letali. Tako kruta je socialistična vlada v Mehiki. »Slovenec« bo seveda še naprej pisal o ubogih mučenikih, ki jih radi vere preganjajo svobodomiselni Mehikanci. Klerikalizem je pripravljen blagoslavljati najhujša grozodejstva, ki se često dogajajo tam, kjer je na oblasti, kjer pa je izločen in nima moči, pa bruha ogenj in žveplo nad tistimi, ki mu to onemogočajo.
200 milijonov dolarjev dolguje Nemčija našim izvoznikom. Prizadeti bodo morali čakati še mesece in mesece na svoje terjatve.
»Z ozirom- na konflikt med Japonsko in SSSR, ki lahko povzroči vsak hip svetovno vojno, se izreka stranka kategorično proti vsakršni obliki oborožene intervencije, čeprav bi utegnili obstojati že kaki načrti v tem pogledu.«
»Stranka izjavlja, da pomeni hi-tlerizem v Nemčiji vedno- večjo- vojno nevarnost za Evropo; vsaj načrti glede vojaške akcije na vzhodu so še vedno na dnevnem redu.«
»Sedanja politika Poljskega ozdravljenja’ (tako se imenuje na Poljskem vladni blok) podpira hitle- ] rižem in slabi s temi položaj Poljske. Opušča se zveza s Francijo, v mali antanti zbuja sum, da se hoče deliti Čehoslovaško s pomočjo Ogrske; tu-
di vznemirjenje v Rusiji povzroča ta politika, vpliv Poljske v Danzigu pada. Ta politika je škodljiva, tako- za mir v Evropi kakor tudi za poljsko neodvisnost. Slabost te politike se je jasno pokazala na zadnjem- zborovanju Društva narodov, kjer so poljski delegati zaradi simpatije do Hitlerjeve politike izbrali metodo napadanja mednarodnih pogodb in Društva narodov.«
Ti odstavki soc.-dem. resolucije se tičejo samo zunanje politike in so odločna obsodba politike poljske ždahte.
Poljska se ne igra s to- politiko s svojo usodo, marveč utegne povzročiti tudi nadaljnje mednarodne za-pletljaje.
Stalno padanje delavskih mezd
Kljub povišanemu številu zaposlenega delavstva so delodajalci profitirali v enem mesecu 14.5 milijona dinarjev s tem, da so znižali mezde
Gombos v Varšavi
Neodkrita politika Poljske. — Social ni demokrati proti poljski državni politiki
Če pregledujemo vse dogodke zadnjih treh tednov, pridemo do prepričanja, da morale v politiki ni. Jako žal nam je, da moramo posebno sedaj to konstatirati v »prosvetljeni dobi« človeštva.
Kako gnusna je zadeva v Marseillu. Kako je bila razpleten in zapleten načrt umora.
^	'	* Zakaj taka organi-
zacija in ogromna sredstva, ki so za take namene potrebna, se skrivaj ne morejo obavljati in nabavljati. V mednarodnih forumih in napram javnosti so bili pa vsi angeli sprave in miru.
Menili bi dalje, da se bo po taki moralni katastrofi pojavil vsaj žarek, ki bo pomenil voljo za povratek k
—	moralni, če že ne pošteni in odkriti politiki za spravo med narodi.
Ne! Nadaljevati hočejo razne države svojo dosedanjo avanturno politiko neglede na svojo varnost in varnost drugih držav.
Poljska in Ogrska
V	minulih dneh je obiskal ogrski ministrski predsednik Gombos Varšavo. Poljska vlada razglaša, da je bil obisk nepolitičen, samo prijateljski, ki naj dokaže simpatije med obema državama. Poljska in Ogrska sta ob tej priliki podpisali »kulturno pogodbo« in se razgovarjali o gospodarski politiki. Po »kulturni pogodbi« si bosta obe državi izmenjavali profesorje in dijake. Za mlade Poljake bo to lepo bodrilo za »slovansko« kulturo in znanost v ponarejanju denarja. zgodovine ter v metodah bojev, skrajno nemoralnih, ki prav na Ogrsko mečejo tako močno senco. Predsednika te ogrske vlade je Poljska odlikovala za * '	*	*
z najvišjimi poljskim red-omi
Politika Poljske pomeni afront proti francosko-ruski mirovni zvezi in prijateljstvo med Nemčijo, Poljsko in Ogrsko, ki naj tudi v umazani : aferi marseljskega umora, če že ne direktno pa indirektno pomaga prikriti zločince in velike sokrivce. Samo zato je bil mogoče potreben obisk Gombosa v Varšavi in Kanye v Rimu, kakor ob tem neprimernem ča-SU nfT "	1,1	J
Poljski socialisti in poljska politika
Sedanjo poljsko zunanjo politiko obsoja vsa poljska opozicija. Nezadovoljnost silno narašča in skrb navdaja vse trezne plasti poljskega naroda. kam- zopet vodijo poljski profesorji in žlahta uboge že tolikokrat v zgodovini tepene Poljake. Proti poljski vladni politiki so se oglasili tudi kmeti in poljsko delavstvo. Zlasti odločno obsoja politiko vlade so-cialnodemokratična resolucija, ki poudarja v glavnem naslednje momente.
Socialistični »Robotnik« objavlja resolucijo v Celoti. Tu pravi glede zunanje politike:
Tone Maček:	112
ilucai
Pograbili so sekire in kopače. Ravno na vogalu je stal debel, močan podpornik, ki je nosil na svojem temenu večji del križnega ogrodja nad prehodom iz rova na izkop-. In ravno ta podpornik jim je bil najbolj napoti. Če se ga odstrani in se vogal nekoliko obteše, bo mogoče dolga bruna potegniti mimo.
Ob straneh so postavili zasilne podpornike, da ne bi, ko se odstrani glavna opora, cel strop zgrmel na tla. Začeli so rušiti. Močno deblo se je pod silnim pritiskom zarilo globoko v tla, zato ga spodaj ni bilo mogoče izpodbiti. Tudi pri vrhu ga ni bilo mogoče premakniti s koli, ker je pretrdim stal. Ni kazalo drugega, kakor da se ga v sredini preseka. Miha in Janez sta se postavila vsak na eno stran in sta z ostrimi sekirami izmenoma mahala po odpornem deblu, da so iveri odskakovale na vse strani. Rižnar in Klanč-
Osrednji urad za zavarovanje delavcev je priobčil statistiko članstva za mesec avgust 1934. V temi mesecu je znašalo število zavarovanih delavcev in nameščencev v vsej državi 558.984. Napram mesecu juliju t. I. je torej število članstva poraslo za 3.064, v primeri z mesecem avgustom prejšnjega leta pa za 20.158.
Z ozirom na višino zavarovane mezde je bilo članstvo v mesecu avgustu razdeljeno tako-le: 69.788 članov (vajencev) je dobivalo dnevno mezdo do Din 8; 257.622 članov je zaslužilo od Din 8 do Din 24; 96.284 od Din 24 do Din 34; 64.355 od Din 34 do Din 48 in 70.935 več kot Din 48.
Povprečna zavarovana mezda delavca je torej znašala Din 22.29, ah Din 1.05 manj kot lani v avgustu. Ta razlika v mezdi je nastala vsled tega, ker je padlo število članstva v mezdni kategoriji od preko Din 24 dnevnega zaslužka za 10.211, dočim se je število članstva v mezdni kategoriji izpod 30.369 zvišalo za 30 tisoč 369.
*
Zgornje številke nam nazorno prikazujejo, kako se veča kapitalistični profit na račun delavčevega zaslužka.
Volitve v bolniški fond železničarjev. ki bi se bile morale vršiti minulo nedeljo, so po odredbi iz Beograda preložene radi globoke žalosti, ki bo trajala do 21. novembra.
Domneva se, da se bodo volitve vršile koncem novembra. Akcijski odbor liste Teodorja Mravljeta poziva volilce te liste, da skrbno shranijo volilne kuverte.
Nasprotniki so izdali obsežen letak, poln najgnusnejših napadov na dosedanjo delegacijo. -O vsem
nik iz sosednje tovaršije sta pa zataknila med podpornik in steno močne kole in sta čakala, kdaj bo toliko omajan, da ga bosta z mikastenjem lahko podrla. Ostali so stali ali sedeli v rovu in čakali na rezultat in prisluškovali, če se ne bliža mogoče ona skupina, ki ima nalogo napeljati vodne cevi izpod šahta.
Deblo je bilo presekano do polovice debeline. Čeperlinov Miha je velel:
»Poskusite potresti!«
Onadva sta mikastila s koli. Ni se še hotelo premakniti. Miha in Janez sta še enkrat pljunila v dlani. Komaj pa sta še parkrat zamahnila, se je zaslišal tresk, oglušujoč ropot pomešan s človeškimi kriki in v hipu je bilo pozorišče izpremenjeno v ogromen kup kamenja, sipe in žlindre iz katerega so tu in tam moleli nalomljeni konci lesa in tresk.
Oni v rovu so strahu onemeli. Tisti, ki so stali blažje izkopu in opazovali četvo-rico pri delu, so preplašeni odskočili in pustili svoje svetilke. kjer so bile obešene. K sreči še pravočasno, že naslednji trenutek,
Delavčev zaslužek se je v mesecu avgustu — v primeri z lanskim avgustom — znižal za Din 1.05 dnevno, ali pri 558.984 delavcih in nameščencih za okroglo 560.000 dnevno. Torej so podjetnik v
enem samem mesecu z enostavnim znižanjem delavskih mezd profitirali 14.5 milijona dinarjev
(ako računamo 25 delovnih dni na mesec). — V tej vsoti pa seveda niso všteti »prihranki«, ki so jih posamezni podjetniki dosegli z uvajanjem racionalizacijo, t. j. zniževanjem1 števila delavcev in nameščencev in povečanjem produkcije vsled večjega izkoriščanja delovne sile.
Na teh številkah se delavstvo lahko uči. S koliko večjim zaupanjem bi lahko delavstvo gledalo v bodočnost, ako bi teh 14.5 milijona dinarjev, ki jih je pustilo v žepih svojih delodajalcev, ne da bi ga bili ti sploh vprašali, če je sporazumno s
takim znižanjem mezd, dalo za svojo organizacijo, naložilo za obrambo svojih pravic. Ali delavstvo, se zdi, premalo računa s številkami, tem bolj računajo kapitalisti, seveda — v svoj prid.
Na ta način se uveljavlja načelo: več dela — manj jela.
tem bo sicer še govora. Vendar pa je že danes gotovo, da bo vse blato padlo nazaj na obrekovalce, ker jih
železničarji prav dobro poznajo.
Kontrolo nad imetjem državnih uradnikov so uvedli v Rumuniji. General Dimitrescu v Bukarešti se bo moral zagovarjati pred posebnim sodiščem, ker ne more dokazati, odkod ima deset milijonov lejev. Njegovo celotno premoženje cenijo nad 25 milijonov lejev.
se je tudi-nad tistim prostorom vdrl strop.
»Kristus! Kaj pa je to?!« se je izvijalo iz onemelih ust.
»Vsi štirje so notri ostali!«
Postaven rudar je kot brezumen strmel v zadimljen rov in tiho šepetal molitev k sveti Barbari.
Paznik Babič se je prvi znašel.
»Krampe in lopate! Hajd!« In še sam je pograbil za orodje in tekel nazaj.
»Samo tri svetilke še imamo.«
»Dve sem, s tretjo pa pojdi javit !«
Niso še uspeli napraviti prvih zamahov, ko je v opažih zopet nevarno zahreščalo, da so takoj spet zbežali. Za njimi se je pa po rovu kar zapovrstjo podiralo tramovje, se lomilo, treskalo in se rušilo, kakor da se hoče podzemno božanstvo maščevati za vse skrunitve, ki so mu jih prizadejali.
Iz glavnega rova so rudarji brez-pomočno opazovali vse to razdejanje.
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanka z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič.
—	Uprava.
Doma in po svetu
Ponarejanje potnih listov je postala prav vsakdanja zadeva. Odkar love člane teroristične skupine Per-čec-Pavelič, poročajo listi dan na dan o aretacijah vedno novih sumljivih ljudi, ki so navadno v posesti ponarejenih potnih listov. Izgleda, da bo v premetu kmalu toliko ponarejenih potnih listov kot oravih. Ako izvzamemo fiskalne koristi, ki jih imajo države od izdajanja potnih listov, lahko smelo trdimo, da bi bilo vseeno, če bi potnih listov ne bilo. Kdor ima kosmato vest, ali pa mora sicer menjati »klimo«, si zna dobiti potni list, pa magari bi bil ponarejen.
V	Varšavi so te dni izsledili centralo za ponarejanje potnih listov, ki je »zaposljevala« kar sto ljudi.
Na Dunaju so odkrili tajno soci-jalistično tiskarno in pri tej priliki aretirali 20 oseb, ki so bile zaposlene s tiskanjem prepovedanega lista. V Leopoldstadtu, drugem dunajskem okraju, je velika skupina komunistov priredila obhod z zastavo na čelu. 80 udeležencev so aretirali. V gor-nještajerskih industrijskih krajih se je delavstvo začelo sumljivo gibati, zato je vlada tja dirigirala močne vojaške oddelke, ker se boji nove vstaje. Najbrž pa pripravlja heim-wehr puč proti krščanskim- social-cern.
Življenje je močnejše od svetohlinstva. Klerofašistična dunajska vlada je prepovedala vsako reklamo za specialne izdelke, ki služijo obenem tudi za preprečenje veneričnih bolezni. Dunajska klinika javlja, da je v zvezi s tem1 začelo naraščati število venerično obolelih na njenih oddelkih.
Sovjetski športniki v Čehoslova-ški. Menda je prvič, da se sovjetski športniki udeležujejo tekem v za-padni Evropi. Zadnji čas se večja skupina sovjetskih športnikov in lah-koatletov obojega spola udeležuje tekem po raznih mestih Čehoslova-ške. kamor so bili povabljeni, najprej v Pragi in v Brnu, pozneje pa tudi drugod. Doslej so se zelo dobro izkazali. Pripravljalni odbor za mednarodno Olimpijado 1936 v Berlinu se je začel sedaj z Rusi pogajati radi njihove udeležbe na Olimpijadi.
Prvak poljskega socialističnega gibanja 99 letnik. Prvoboritelj za neodvisno Poljsko in nesporni prvak socialističnega gibanja med Poljaki. Boleslav Limanovski, je slavil dne 22. oktobra svoj 99. rojstni dan v krogu svojih prijateljev in znancev. Poljska socialistična stranka je priredila ta dan v Varšavi lepo svečanost, katere se je udeležil tudi jubilant.
»Konec! Živih ne bomo več videli!«
»Zasulo je nad deset metrov rova. Treba bo najmanj tri dni vztrajnega dela, da pridemo do izkopa.«
»Bil bi čudež, če bi našli še koga žfivega.«
»Če bi bil to navaden zasip: J11 se še moglo upati. Tukaj pa, tudi, če bi ostal nepoškodovan v kaki luknji, se moraš zadušiti in speči.«
Ves ro-v se je napol nji z gostim prahom, ki ga je povzročil zasip. S preostalima dvema svetilkama so odtavali do najbhžnjega jaška, držeč se drug za drugega. Tui so zlezli po lestvi navzgor, globoko vdahnili svežega zraka in napol mrtvi popadali po tleh.
»Ves les, ki smo si ga pripravili, nam je zasulo.«
»Sedaj ne moremo ničesar več storiti. Cez pol ure pride že jutranja zmena. Jaz grem-, da javim in pripravim vse potrebno,« je rekel paznik in odšel. Ostali pa izmučeni, opotekajočih se nog in z boljo v srcih kmalu za njim;.
(Dalje prihodnjič.)
Volitve v bolniški fond Železničarjev
preložene
Shranite volilne kuverte
Dirindaj v protestantovski cerkvi v rajhu. Boj med nacijskimi prote-stanskimi višjimi duhovniki in njihovimi protivniki zavzema vedno ostrejše forme. Gospodje drug drugega preklinjajo, izobčujejo in izpodrivajo. Obe grupi pa kličeta boga na pomoč, da bi jima naklonil zmago. Zmedo povzroča hitlerizem, ki hoče, da bi cerkev služila samo fašizmu. Protestanti v južnih nemških deželah bi na to že pristali, samo nočejo, da bi bili podrejeni berlinskemu državnemu škofu, zlasti se temu upirajo vodilni krogi prote-stanstva v južni Nemčiji, ki bi s tem izgubili svojo veljavo.
Španska reakcija divja, V Madridu je liberalno klerikalni režim pezami že 3000 svojih nasprotnikov, med temi največ delavcev in jih, je strpal v ječe, v katerih je prostora samo za 1200 kaznjencev. Španski liberalci in klerikalci so si lepo slož-nhv kadar gre proti delavstvu, drugače pa klerikalci nikoli ne morejo dovolj zabavljati čez liberalce in obratno. Španski primer uči: glina vkup štriha.
Zahvala
Podpisani godbeniki »Zarje« se tem potom zahvaljujemo vsem, so-drugem iz Celja, Maribora, Trbovelj in Hrastnika, ki so nas ponesrečence obiskali v celjski bolnici. Izrecno zahvalo pa izrekamo sodrugoma Vodopivcu in Svetku, posebno pa še sodružici Danici Svetkovi za njih trud in skrb.
Ponovna hvala vsem sodrugom jn sodružicam, ki so ob priliki nesreče sočustvovali z nami. Družnost!
Novak, Tence, Janežič.
V ogledalu
Poglavje o denuncijantih. Naročnik našega lista iz Ljubljane piše: »Dragi sodrug urednik! Te dni sem čital v »Slovenskem Narodu« v rubriki »Izpod sita« to-le razglabljanje:
Izpod sita
»Der grosste Schuft im' ganzen Land ist und bleibt der Denunciant«. Te resnične in zlate besede bi morale biti v lepem slovenskem prevodu napisane nad vhodom vsake naše šole od ljudske do univerze. Mladina bi morala že v zgodnji mladosti vedeti, da je ovaduštvo naj-grša človeška lastnost. Za ovaduhi bi morali kazati s prstom', njihova imena bi morala biti na sramotni deski, poštena družba bi jim morala zapirati vrata. A tisti, ki je njihovo delo brez te golazni brezplodno, naj bi obračunavali z njo tako, kakor obračunavajo na bojišču z vohuni. Za plačilo dobe Judežev denar in brco. In tako je tudi prav, kajti nihče ne zasluži toliko preziranja in zaničevanja kakor podlež, ki pahne svojega bližnjega v nesrečo iz gole hudobije in koristolovstva.
Vse to vemo, to ni nič novega. Vemo tudi, da je med nami vse polno takih kreatur in da so ovadbe pri nas nekaj vsakdanjega. Te največje sramote v našem narodnem značaju najbrž nikoli ne bomo izbrisali. Dvojna podlost in nesramnost pa je, da se skrivajo take podle duše za ljubezen do domovine in hočejo učiti druge, kako je treba to ljubezen javno prodajati, obešati dvomljive zasluge za državo na veliki zvon. Če bi bilo količkaj poštenosti in značaj-nosti v nas, bi s studom pljunili na to dvoživkarsko golazen in jo pognali tja, kamor spada. Žalostno dovolj, da tega ne storimo.
Ko sem, prečital ta sestavek, sem si mislil, da je pisec imel priliko opazovati kreature, ki se zadnje čase plazijo tudi okoli oglov mojega stanovanja in skupnih bivališč ter zbirališč poštenih delavcev, prisluškujoč, da bi mogli ujeti besedo in denuncirati trpina-delavca. Ni veliko te golazni, je pa opasna, ker izobeša delavsko firmo, da bi je delavci ne spoznali in da bi lažje vršila svoj ogabni posel. — Že večkrat denuncirani marksist.
/. delavski kulturni in sportski dan
v Mariboru^dne 30. septembra 1934
Za bedne brezposelne na Muti
Intervencija SMRJ, delavskih institucij in pristojnih oblasti — 500 delavcev brez kruha
Kakor smo že poročali je Železarna na Muti že pred meseci popolnoma ustavila obrat. Zadnja leta se je v tej tovarni obratovalo omejeno, delavce so pošiljali na brezplačne dopuste, pred meseci pa je, kakor rečeno, bil prizadejan tamoš-njim delavcem še hujši udarec, ker so vsi na mah' zgubili poslednji skromni zaslužek. V temi industrijskem1 kraju žive delavci po večini izključno le od zaslužka, ki so ga Prejemali za svoje delo v železarni.
2	neverjetno požrtvovalnostjo so Prenašali glad in pomanjkanje in čakali na izboljšanje položaja. Sedaj je beda prikipela do vrhunca. Minulo sredo se je vršila konferenca, ki je razpravljala o obupnem1 položaju delavstva na Muti. Zastopane so bile Delavska zbornica po s. Kopaču, inšpekcija dela po ing. Baragi, Savez metalskih radnika po oblastnem! taj-
niku s. Leskovarju in Borza dela po njenem šefu Rudolfu Golouhu in predsednik občine. Konferenca, ki ji je predsedoval sreski podnačelnik iz Prevalj, se je predvsem bavila z vprašanjem zopetne vpostavitve obrata, potem pa tudi z organiziranjem pomožne akcije, ki naj vsaj za prvo silo pomaga olajšati bedo med prizadetimi brezposelnimi delavci.
Na konferenci je bilo sklenjeno, da se zainteresira Bansko upravo in jo naprosi, da naj podvzame potrebne korake za zopetno vpostavi-tev obrata.
Brezposelni na Muti so potrebni nujne pomoči, saj je prizadetih ogromno število delavcev s svojimi družinami. Potrebno pa je predvsem nuditi tem pridnimi in delavoljnim delavcem' zaposlitev in s tem zaslužek.
Kranj
Zastonj vaša prizadevanja, gospodje krščanski socialci. Na ponovne neosnova-ne napade v »Gorenjcu« na našo razredno strokovno organizacijo in naše sodruge funkcionarje, bi se pravzaprav ne splačalo •odgovarjati, če bi gospodje krščanski socialci s temi napadi ne skušali vzbuditi med delavstvom dojnra, da so za fiasko stavke v tovarni »Ika« odgovorni drugi, t. j. marksisti in ne oni, ki so stavko vodili. Pravijo, da je stavka slabo zaključila, ker da smo jim (marksisti) premalo pomagali, da smo celo razdvajali solidarnost stavkajočih delavk itd. Vse te vesti so proste izmišljotine. Ugotavljamo, da ni nihče od nas odgovarjal delavk od stavke, res pa je, da smo jih marksisti še vzpodbujali k vztrajnosti v njihovem! boju. Ni res, da smo marksisti delavke kdaj s silo organizirali, res pa je, da »prosvetarji« na čuden način pridobivajo članice. Bosa je, da bi bili mi vedeli za nameravano znižanje plač v tovarni »Ika«, res pa je, da smo šele naknadno bili o temi obveščeni, ko so že vso inicijativo imeli v rokah »prosvetarji«. Ker nismo hoteli kvariti solidarnosti delavk, se nismo vmeševa-li. Resnica je tudi, da smo več gospodov Poučili, kako sklepati kolektivne pogodbe. Nikoli pa nismo rekli, da je delavke treba pustiti na cedilu in da jim v odločilnem Stadiju boja ni treba dati nobenih natančnih informacij. Gospodje, ali poznate tiste, ki so rekli: »Adamič ne podpiše nobene pogodbe, zdaj pa naredite, kar hočete!« Delavke so se v kritičnem položaju iz svojega najdba morale odločiti, da izvedejo borbo do Konca. Ker pa njihovo »delavsko« in me-
ščansko časopisje ne preneha govoriti o krasno uspeli stavki, pa pojasnimo delavstvu, da bo vedelo, kakšni so ti kolosalni uspehi. Delavke, katere so imele akordno mezdo, so zaslužile (najboljše) od Din 40 do Din 45 na dan, zdaj imajo Din 3 na uro in zaslužijo v osmih urah Din 24, ali v 10 urah Din 33. Pripomniti pa moramo, da imajo urno mezdo samo tiste delavke, ki so po svoji spretnosti najboljše, dočim imajo ostale delavke akordno mezdo in se razume, da ne pridejo niti na Din 2 na uro. Kdor si upa hvaliti takšne uspehe, naj jih kar hvali. — Končno pa gotovim gospodom najbrž ni toliko za stavko kot tako, ampak zato, da delavke pridobe pod zastavo, katero so zdaj prikrojili kakor je potrebno. Da se pa niso delavke spontano organizirale, se pa vidi iz tega, da že zapuščajo organizacijo, ker so nad takšnimi krasnimi uspehi razočarane. Tradicijonalne krščanske obljube pa jim tudi ne bodo zboljšale gmotnega delavskega položaja.
Preloženo predavanje. Zadnjič napovedano predavanje s. dr. Reismana o »Delovnem pravu« se je moralo radi podaljšanega odloga vseh prireditev do vštevši 25. oktobra preložiti na poznejši čas. Vršilo se bo v kratkem in bo pravočasno objavljeno v »Delavski Politiki«.
Črnomelj
Predavanje. V pondeljek, dne 5. novembra bo priredila podružnica organizacije lesnih delavcev prvo predavanje o socialni zakonodaji. Predaval bo odvetniški kand. s. Gojko Jelenc iz Maribora.
Pogled na del igrišča DSK .Svobode" med prireditvijo
Mariborskemu delavstvu in udeležencem iz drugih krajev bo ostala še dolgo v spominu prireditev mariborskih delavskih kulturnih in športnih društev, ki se je vršila 30. septembra t. 1. v Mariboru. Na tem mestu prinašamo dva posnetka, ki pričata o številni udeležbi delavstva pri tej prireditvi. Ena slika prikazuje del udeležencev na prostornem igrišču, kjer se je prireditev vršila, /druga slika pa je posnetek enega dela povorke, ki se je vila skozi mesto. Mariborsko delavstvo je s to prireditvijo dokazalo svoje globoko razumevanje za duševno in telesno kulturo. Prireditev pa je bila obenem tudi lepa manifestacija delavske solidarnosti, ker so se je udeležile številne delegacije delavstva iz Kranja, Ljub-jane, Celja, Ljubečne, Črne in Slov. Bistrice itd.
Slika iz povorke.
Nekateri podjetniki še menda vedno mislijo, da jim ni potreba spoštovati zakonov. Le malo podjetnikov v Mariboru je, kakor smo doznali, plačalo svojini delavcem prosti dan ob priliki pogreba pokojnega kralja, čeprav je tozadevno določilo v zakonu popolnoma jasno. Nekateri podjetniki so prešli to vprašanje molče, drugi zopet so zahtevali, da delavstvo zamujeni čas oziroma prosti dan s takozvanim do-prinašanjem nadoknadi. Tp je očitno kršenje zakona in bi bilo umestno, da se pristojne oblasti za stvar zainteresirajo in prisilijo prizadete podjetnike, da bodo spoštovali jugoslovansko zakonodajo. V tem se takozvani rodoljubi zopet prav nič ne razlikujejo od tujcev, kakor vedno, kadar gre za dobiček. Neko tako podjetje, last bogatega rodoljuba, je ob priliki pogreba skoro celi dan obratovalo. To podjetje se tudi ni odzvalo pozivu mestnega načelnika, da bi ob priliki žalne manifestacije pred rotovžem ustavilo obrat, ampak je tudi tiste pol ure obratovalo s polno paro. Gospodom se seveda taki grehi izpregledajo.
—	Delavec.
Starši! Na srednjih šolah je pretekla prva konferenčna doba. Dijaki so dobili dijaške knjižice, v katere so se vpisale pripombe glede na vedenje in napredek. Te knjižice so starši pregledali, svojeročno
Maribor
|	podpisali	in vrnili.	Toda	to	ni glavno.	Zdaj
!	je treba	stopiti v	šolo	ter	se zaupljivo in
S odkrito porazgovoriti s profesorji, četudi je ta pot včasi težka, isto velja tudi staršem, katerih otroci obiskujejo meščanske šole. Božič in	z njim	konec	1.	tečaja sta	pred
vrati! —	Društvo	»Šola	in	dom«.
Umestna prepoved. Mestna policija je te dni prepovedala prodajo okroglih pločevinastih znakov, na katerih je vtisnjena glava pokojnega kralja Aleksandra in prodajalcem zaplenila vse znake, ker niso imeli tozadevnega dovoljenja pristojne oblasti.
Prostovoljno v smrt. V soboto zvečer je izvršil v svojem stanovanju samomor 45-letui Jakob Vidovič, ki se je preživljal z žaganjem drv. Vzrok samomora — beda.
»Prijatelj Prirode« v Mariboru namerava letos prirediti smučarski tečaj. Vsi, ki se za to interesirajo, naj pridejo v torek, dne 6. novembra ob 20. uri v društveni lokah Ruška cesta 7 (dvorišče), kjer se bo vršilo predavanje in se bomo pogovorili o vseh podrobnostih.
Mariborsko gledališče. Torek, 30. oktobra ob 20. uri: »Hlapci«. Red A., znižane cene. — Sreda, dne 31. oktobra ob 20. uri: »Idealen soprog«. Red B. — Četrtek, 1. novembra ob 20. uri: »Hamlet«.
Hrastnik
Zopet preti nov udarec steklarskemu delavstvu
Izgleda, kakor da bi podjetniki hoteli ukloniti delavstvo na ta način, da ga izstradajo. Po vsem: svetu vidimo enake pojave: redukcija, ustavitev dela, izprtja itd. Bilo bi res čudno, ako bi bilo pri nas drugače. V naši steklarski industriji se uvajajo letno »gladovni kurzi« ki trajajo po par mesecev. Da gladovanje težje prenašamo, sledi ustavitev dela, kot nalašč, ravno na zimo. Nihče nam ni letos namignil, da se nekaj pripravlja, ali komaj je padel prvi sneg, je vse delavstvo zavohalo, da visi tudi še kaj drugega v zraku. Ni se varalo, komaj se je oglasila zima, že je vodstvo podjetja poklicalo k sebi zaupnike in jim sporočilo, da bo pustilo ogenj v veliki peč pogasiti. Ko bodo te vrstice zagledale beli dan v naši »Delavski politiki«, bomo hrastniški ste-karji, vsaj velik del nas, zopet samo delno zaposleni — 6 dni v dveh tednih. Delavstva se loteva obup. Kdaj le bo že enkrat tega večnega stradanja konec, kdaj le bo enkrat prišel čas, ko bo delavec imel vsak dan zagotovljen svoj kos kruha? Ali je to res nemogoče? Saj zemlja rodi dovolj za nas vse in še preveč! Delavstvo razmišlja
o	tem, misli pa tudi na to, da bi se dalo s primerno razdelitvijo dela omejiti neenakost, ki obstoji v tem, da se pri mali peči dela še vedno po 12 šihtov na 14 dni, torej normalno, med tem ko so delavci, zaposle-
ni pri veliki peči tako zelo udarjeni. Naloga zaupnikov bo, da bodo to stvar uredili.
—	Delavstvu pa veljaj naš opomin: Ne obu-pavajte^ ampak organizirajte se, čim: bolj bo močna delavska organizacij, tem prej bo konec gladovanja za vse delavstvo.
Ljubljana
Mešani pevski zbor ljubljanske »Svobode« je začel z rednimi vajami vsako sredo in vsako soboto v mesecu. Pričetek ob 20. uri v glasbeni sobi »Zarje« v Delavski zbornici. Vabimo vse delavce in delavke, pevce in pevke, ki čutijo v sebi zahtevo, da naj bo delavski pevski zbor »Svobode« v Ljubljani reprezentativna delavska kulturna sila, in čutijo v sebi, da so sogradi-telji delavske kulture, da se vpišejo v svo-bodaški pevski zbor in udeležujejo pevskih vaj. Vse tiste pevce in pevke, sodruge in sodružice, ki ste pri raznih drugih, morda celo nam nasprotnih pevskih društvih, pozivamo, da vprašajo sami sebe, kje je njihovo mesto. Na vas je ležeče, da bo ljubljanski svobodaški pevski zbor ponos delavskega razreda, da bo celo vzgled drugim pevskim zborom. Vi morate biti njegova hrbtenica. Če vam je do tega, če vam je v ponos dvig delavske pevske kulture, se boste odzvali temu našemu vabilu. Pokažimo vsi, kar nas je, da smo »Ml« vsepovsod na svojem mestu in naj velja geslo »Svoji k svojim« tudi za nas. — Podružnica »Svobode«, pevski odsek, Ljubljana.
Delavec, ali zahtevaš pdvsod kruh in pecivo od Delavske pekarne v Celju?
Povest o škripajoči harmoniki
Trbovlje
Koristno in zabavno. Prosvetni večeri, katere organizira in prireja tukajšnja delavska kulturna in prosvetna organizacija »Svoboda«, so izredno dobro obiskani. V petek, dne 26. t. m. se je vršil četrti prosvetni večer s tako pestrim sporedom1, da je prišel vsak na svoj račun. Nastop citraškega kluba, deklamacije in citati, kakor tudi kulturni filmi, so zadovoljili obiskovalce. Želimo, da se ti prosvetni večeri nadaljujejo, prirediteljem, posebno pa s. Korinšku, ki ima največje brige s pripravo prosvetnih večerov, izražamo naše priznanje.
Da se pozabi. Umazana demagogija, ki so jo gotovi »naciji« v Trbovljah širili med zadnjo gladovno stavko proti delavskim zaupnikom, že rodi sadove. Ali ne sadove, ki so si jih želeli demagogi, pač pa sadove spoznanja, kaj in kakšno vlogo so igrali in še hočejo igrati gotovi »naciji« v Trbovljah. Mnogo rudarjev je spoznalo, da tistemu, ki hoče zidati svoje organizacije na blatenju drugih, posebno pa na blatenju zaupnikov, in kateremu tudi duševno in telesno trpljenje rudarjev v gladovni stavki ni dovolj sveto, da bi ne koval iz tega svoje politične koristi, ne more zaupati. Delavstvo ve, da so se mu ponujali že razni apostoli, ki so prišli tukajšnjim apo-stolčkom na pomoč, pravo ozadje njihovih brig je bila pa vedno želja po koritih. Kakor odklanja delavstvo demagogijo, tako odklanja tudi organizacije, ki v boju stoje ob strani in opazujejo ter opazovalce same. Takih opazovalcev delavstvo ne potrebuje. Razvoj najnovejšega časa dokazuje, da delavstvo ve, kje mu je spas, ker se čezdalje bolj oklepa svoje razredne strokovne organizacije.
Zagorje ob Savi
Števni novčič. Kakor lansko leto, bo Društvo za varstvo otrok tudi letos pobiralo na Vseh mrtvih dan števni novčič pred zagorskim pokopališčem. Nabrani denar bo društvo porabilo za nabavo obutve najrevnejši mladini, katere je v naši dolini mnogo. To akcijo vrši društvo že tretje leto. a vsled še vedno naraščajoče gospodarske krize je ta akcija letos še bolj potrebna. V imenu najrevnejših se obračamo na cenjene obiskovalce grobov svojih ranj-kih, da s plemenitim darom pomagajo velikemu humanitarnemu delu, ki ga bo društvo opravilo v najtežjih časih.	Odbor.
Jesenic«
(Konec.)
Prizivno sodišče je odklonilo vpošte-vati to dokazilo, prizivna sodba pa se glasi:
Kpr 278/34-6 V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Okrožno sodišče v Ljubljani kot prizivno sodišče je ........ razsodilo tako:
Prizivu se ugodi, pobijana sodba se spremeni ter razsodi, da je obdolženec Kralj Franc kriv, da je dne 15. 10. 1933 na Jesenicah ob plotu drž. kolodvora zas. tožilca Lasnika Antona z besedami: »Potem si pa izdajalec domovine, desetkrat ponovim, če je treba« javno razžalil; zakrivil je s tem prestopek v smislu § 297/2 k. u. in se obsodi po § 297/2 z uporabo § 71, t. 5 k. z. na Din 120.— denarne kazni, mesto katere stopi v smislu § 7 zak. z 31. 12. 1929. Ur. 1. št. 83/19/1930 v slučaju neizterljivosti zaporna kazen dveh dni. V smislu § 65 k. z. se izvršitev kazni odloži za dobo t leta. V smislu § 309, 310, 312/11 k. p. je dolžan obdolženec plačati stroške kazenskega postopanja, ki se izreko za izterljive.
Razlogi.
Prvo sodišče je odreklo vero obremenilni priči Rajhmanu Janezu iz razloga, ker ni možno, da bi si bil imenovani vsled razburjenosti, ki vlada notorično ob volitvah, mogel točno zapomniti obdolž.enčevo izjavo in pa, ker je izpovedba nasprotne priče Pretnarja Jakoba sama po sebi mnogo verjetnejša. Pravilno je naziranje glede notorične razburjenosti duhov o priliki volitev, toda prva sodba je prezrla, da ugotovi, ali in v koliki meri sta bili tudi obe navedeni priči prizadeti od volilne razburjenosti, zakaj da je smatrati izpovedbo Pretnarja Jakoba za verjetnejšo. Radi pravilne ocene
izvedenih dokazov je prizivno sodišče obe priči ponovno zaslišalo in prišlo do prepričanja, da gre vera Rajhmanu Janezu in da je temeljem njegovega pričevanja smatrati za dokazano, da je obdolženec izrekel inkriminirane besede. Za pravilnost Rajhma-nove izpovedbe govori predvsem vsebina zagovora obdolženca samega. Iz tega izhaja, da je obdolženčeva izjava sledila na odgovor zasebnega tožilca, ki je z rokami pokazal, koga je volil. Logična je zato izpovedba Rajhmana, da je zasebni tožilec s svojimi rokami pokazal in povedal, da je kot delavec volil delavca, t. j. Čeiesnika, in neverjetna je trditev obdolženca, potrjena sicer po priči Pretnarju, da je zasebni tožilec na opisani način izrazil in obenem izjavil, da je volil odvetnika dr. Stanovnika, ki ni noben ročni delavec. Tako iz navedb obdolženca, kakor tudi onih obeh prič sledi, da se je obdolženec na obdolženčevo izjavo razburil in zagrozil, da bo tožil. Neverjetna je taka grožnja zasebnega tožilca s tožbo, ako je obdolženec — kot priznava — napadel res samo volilno listo dr. Stanovnika kot punktaško, protidržavno in izdajalsko, logično pa je, da se je moral razburiti, ako ga je obdolženec — kot potrjuje priča Rajh-man — naravnost nazval za izdajalca domovine in na to na opozorilo priče še dodal, da to desetkrat ponovi, če treba. Iz vsega izhaja, da je Rajhmanova izpovedba v medsebojni logični zvezi in v skladu s stvarnim; položajem: ni se izkazalo niti, da bi bil ta svedok kritičnega dne pokusil alkoholne pijače, niti da bi se bil ob času obdolženčevega nastopa nahajal v taki volilni razburjenosti, ki bi mu onemogočala točno zasledovati potek dogodka. Da je priča Rajhmati pravilno razumel inkriminirane besede, dokazuje nadalje okolnost, da je skušal nato spraviti obe prizadeti stranki, kar se mu pa ni posrečilo. Da je razbremenilna priča Pretnar Jakob nezanesljiv, govori tudi okolnost, da je imenovani izpovedal, da ne ve, zakaj je zasebni tožilec kazal roke, oz. kaj se je pred temi govorilo; zatrjeval je sicer, da je bil v kritičnem času trezen, česar mu pa sodišče glede na Rajhmanovo pričevanje ne more verjeti, potem ko je tudi sam priznal, da je preteklo noč prečul na straži pred lepaki ter zjutraj spil korzaček žganja. Ker je smatrati dokazanim, da je obdolženec zagrešil očitano mu dejanje, ki se kvalificira kot prestopek v smislu § 297/2 k. z., je bilo prizivu zasebnega tožilca ugoditi in razsoditi, kakor v dispozitivu sodbe. Kazen je bilo odmeriti po § 297/2 k. z. z zaporom do 1 leta. Pri odmeri kazni se je upoštevalo kot olajšilno neoporečnost, razburjenost radi volitev, dočim obtežilnih okolnosti ni bilo in je zato z uporabo § 71, t. 5 k. z. odmerjeno kazen smatrati za primerno obdolženčevi kazenski odgovornosti. Ker je z ozirom na olajšilne okolnosti pričakovati, da se bo obdolženec v bodoče vzdržal izvrševanja kaznivih dejanj, se je z uporabo § 65 k. z. odložila izvršitev kazni za dobo enega leta. Ostali izreki sodbe temelje na cit. zak. določilih. Ljubljana, 21. septembra 1934. L. S. Kralj. Odpravek je točen. Vodja pisarnice: podpis.
Dravograd
Grozna nesreča. Pred dnevi se je zgodila v rafineriji olja, ki je last g. Gola, strahovita nesreča. V tovarni so demontirali več tisoč kilogramov težek kotel, ki je padel na delavca J. Miheliča in ga zmečkal. Izpod kotla so potegnili sicer ponesrečenca še živega, pri prevozu v bolnico v Slovenj-gradec pa je podlegel poškodbam.
Šport
Rapid : Svoboda. V nedeljo se vrši na igrišču »Rapida« podsavezna prvenstvena tekma med »Rapidom« in »Svobodo«. Po rezultatih zadnjih tekem obeh klubov sodeč, bo tekma prav gotovo napeta in zanimiva. »Rapid« bo skušat spraviti prve točke pod streho. Pa tudi »Svoboda« je dobro pripravljena, čeprav bo morala napeti vse sile in pokazati vse znanje, da izbije zase ugoden rezultat. — »Svobodaši«! Zaigrajte tako kot v Celju in uspeh ne bo izostal. V prvenstveni predtekmi se srečata rezervi
SCnjiževftost
»Neue Deutsche Blatter« o kongresu sovjetskih pisateljev. Lansko leto so začeli izdajati nemški emigranti-pisatelji v Pragi novo mesečno revijo »Neue Deutsche Blatter«, v kateri so zbrali najboljše nemške pisatelje, ki so morali zapustiti Nemčijo po Hitlerjevem nastopu. Revija si je nadela načelo, da je možna danes dobra literatura samo protifašistična. Uredništvo vodijo pisatelji O. M. Graf, W. Herzfelde, Anna Seghers. Septembra je izšla 12. kot zaključna številka prvega letnika,'ki je posvečena kongresu sovjetskih pisateljev, ki se je vršil v Moskvi od 17. avgusta do 1. septembra t. 1. in je cela številka posvečena novi ruski literaturi. Revijo »N. D. B.« ima v založbi za Jugoslavijo »Avala« In se prodaja po vseh časopisnih kioskih na kolodvorih ter večjih knjigarnah po 15 Din številka.	ok.
Razne obleke, plašče, hlače, športne in smučarske jopiče, pletenine, perilo, klobuke, čepice, nogavice, rokavice, copate itd., iz dobrega blaga in po nizkih cenah domačega izdelka, priporoča v nakup TRGOVINA IN KROJAŠTVO pri GOGALI na JESENICAH.
Pred tedni je »Slovenec« denuncira! mariborske nacionalno-socialistično usmerjene Nemce, češ, da pobirajo prispevke za svoje somišljenike, ki so pribežali sem iz dežele Ouadragesimo anno. Pri tem se je objestno zadrl tudi na socialiste, ki da se ne brigajo za bedne trboveljske rudarje. Pojasnilo o tem, v kakšni zvezi naj bi bilo zbiranje darov za avstrijske hitlerjevce z bedo trboveljskih rudarjev, je ostal dolžan. Nisnto mu pa hoteli ostati dolžni mi, zato smo, mu pomolili pod nos misijonarja Jožeta K e r e-c a, ki je odnesel lani iz Slovenije v popolni tišini več stotisočakov v Vzhodno Indijo. Tudi na vprašanje, po katerem potu je Kerecu kljub strogi valutni in devizni zapori uspelo spraviti takšen ogromen znesek čez mejo, še nismo dobili odgovora.
Ker torej ni bilo odgovora, smo prijeli »Slovenca« še enkrat v »Delavski Politiki« od 26. septembra t. 1. s člankom »O zbirkah za preganjane — in za pogane.« Šele zdaj je zacvilil kakor cucek, ki mu stopiš na rep; prijeli smo ga namreč tam, kjer je najbolj občutljiv. Povedali smo, da razne katoliške, pod krinko dušnega pastirstva prirejane akcije niso nič drugega kakor pretkano zasnovana gospodarska podjetja, katerih namen je utrditev politične moči klerikalizma. Pojasnili smo, kako je s takozvanim Petrovim novčičem, Katoliško akcijo, svetimi leti, evharističnimi »kongresi«, misijoni itd.
O	svetih letih smo rekli n. pr.: »O .svetih letih’ vodi« Rim točne računske knjige. Spoznal je, da so redna preredko. Organiziral je brž izredna. Samo v Rimi: se dobi odpustke; doma pod težjimi pogoji. Treba je varovati videz enakopravnosti — da odpustki niso samo za imovitejše.« Na to in druge naše ugotovitve se je oglasil s člankom pod naslovom1
»Rdečim Fiihrerjem v album.«
Najprej se je spravil nad vse internacionale, razen na črno. Za spremembo je pustil to pot framasone pri miru. V drugi internacionali n. pr. vidi »Slovenec« samo »društvo medsebojne pomoči za iztiskanje delavskih grošev« itd. Seveda, če bi druga internacionala bila črna, bi ji nadel časten naslov »Krščanska Karitas«. In ker to ni, j zato bognasvaruj, da bi poleg črne inter-| nacionale še kdo drugi smel »iztiskati de-| lavske groše«. Kjer so groši, tam vsaka I druga barva proč, razen črne! Sicer se pa ! s »Slovencem« ne bomo prerekali, ampak ! mu bomo dokazali z njegovimi lastnimi besedami, da je »Delavska Politika« imela prav, ko je pisala: »Računi Rima so popolnoma gospodarski, materialistični. Zato in samo zato taka propaganda za misijone.«
Priporočamo torej gospodom, organiziranim v^ črni internacionali, naj vzamejo v roke »Slovenca« od 4. aprila 1933; v njem bodo našli na 2. strani članek pod naslovom:
»Iz zgodovine svetega leta.«
Da bodo poučeni tudi naši čitatelji, citiramo članek v izvlečku. Takole se začenja: »Ob otvorivti letošnjega sv. leta objavlja berlinska »Germania« z dne 2. t. m. izredno zanimiv pregled zgodovine te častitljive ustanove katoliške cerkve izpod peresa znamenitega cerkvenega zgodovinarja J. J. v. J a c o b i-ja, iz katerega povzamemo glavna dejstva.« — V pojasnilo je treba navesti, da je bil dnevnik »Germania« vodilno glasilo bivšega nemškega katoliškega centruma, ki ga je pa Hitler zatrl. »Slovenec« ni priobčil celotnega prevoda, nego samo izvleček; iz tega bi se dalo sklepati, da’so stvari, ki jih je izpustil, še bolj gorostasne, kakor one, ki jih je navedel in ki jih ponatiskujemo tudi mi spodaj.
O tem, kako je nastalo »sveto leto«, piše »Slovenec«: »Uvedel ga je ob prehodu 13. v 14. stoletje papež Bonifacij, in to na neprestane nujne prošnje rimskega prebivalstva, ki je želelo odpustke, obenem- pa
upalo napolniti prazne blagajne;
šele kasneje so sv. leto v spomin na židovsko leto socialne sprave in poravnave imenovali jubilejno leto« itd. Tako je pisal, prosimo, »Slovenec®, da ne bo pomote! Prvo sv. leto je prineslo po »Slovencu« 80.000 zlatih goldinarjev, »s katerimi so oskrbeli cerkvi sv. Petra bronaste zvonove in kupili veliko posestvo, katerega ime Casteii Giubileo nosi še danes predzadnja postaja na progi Florenca—Rim.« Tako torej. Rimljanom se je zahotelo odpustkov in — denarja, in da so dobili oboje, je papež uvedel sveta leta. Tisti Rimljani seveda niso bili nihče drugi kakor skrahirana rimska i aristokracija, ki je lagodno živela od da-j rov, ki so se stekali iz dežel vsega krščan-I skega sveta. Da ne bo rekel »Slovenec«, da lažemo, mu bomo tudi to dokazali z njegovimi lastnimi besedami. Cerkev sama izkazuje, da je profitirala pri prvem sv. letu 80.000 zlatih gold.: po takratni vrednosti bi se bilo lahko kupilo celo današnjo Ljubljano z Mariborom vred. Poleg oficijelne cerkve j so profitirali tudi posamezniki: bankirji, ho-
l	telirji, krčmarji, trgovci, kramarji, samosta-| ni i. dr. Če so »Slovenčeve« besede resnič-j ne — in zakaj bi ne bile? — je sv. leto | vpeljano kot nekaka rimska tujsko-promet-
I	na ustanova. Res, »izredno zanimiv začetek ■ te častitljive ustanove katoliške cerkve«!
|	-(Dalje prihodnjič.)
/
/
/
v*
s®
tal4*
N
Tl V AR - obleke
Utrnite vedno in povsod Irt iit pit ii Marte pekarne i Kil. - Telefon Stev. 2%
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.