Političen list za slovenski narod
Po pošti prejeman velja!: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
rnesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. 1 V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravnlfttvo in ekspedlclja \ ,,kutol. Tlskurni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v ScineulSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefon-štev. 7 4.
Ntev. 51.
V Ljubljani, v petek 4. marca 1898.
I^etnilt XXVI
Katol. polittf nept društva občili zbor dne 2. marca 1808.
Predsednik, g. poslanec Povše, otvori občni zbor s krepkim nagovorom, s katerim pojasnuje politični položaj. Ta se je od zadnjega občnega zbora dne 21. aprila 1897 pa do danes predru-gačil popolnoma. Provzročile so ta preobrat znane jezikovne naredbe Badenijevega ministeretva, ki so bile sicer namenjene le za Češko in Moravsko, proti katerim pa so začeli liberalni in nacijonalni Nemci ter socijalni demokratje vseh avstrijskih dežel nečuveno gonjo ter radi njih pričeli v parlamentu obstrukcijo, v kateri so so odlikovali s svojim hrupnim nastopom osobito nemški nacijo-nalci. Početje teh mož naperjeno jo bilo na to, da onemogočijo parlamentarno delovanje. Dosegli so res, da je državni zbor moral prenehati. Toda s tem se še niso zadovoljili. Pričeli so za svoje politične namene izkoriščati tudi akademično mladino. Res mora na to vso svojo pozornost obračati vsak narod, saj vanjo stavi svoje nade, toda v prvej vrsti dnevna politika ne spada k poklicu akademične mladine, marveč ta mora se pred vsem spopolnjevati v znanosti, da more kedaj vspešno delovati mej narodom. Ta namen pa ravno ima naša slovenska akademična mladež, katera kruto trpi vsled postopanja nemških dijakov. Želeti bi bilo in pričakujemo to, da visoka vlada stori vse, kar je v njenih močeh, da omogoči nadaljevanje naukov onim dijakom, kateri morajo izven svoje domovine obiskavati visoke šole. Z vsemi močmi pa nam je tudi delovati na to, da se skoro našej slovenskej mladini omogoči pridobiti si više izobrazbe na lastnem vseučilišču. Ka-
koršen je pa položaj sedaj, ko nemški naeijonalci hujskajo neprestano, bati se je, da se ustava si-stira za nekaj časa. To bi pa bilo našemu narodu v veliko škodo. Vsplamtel je torej v našej državi zopet s tako silo, kakor že dolgo preje ne, boj za jednakopravnost narodov. Tak resen položaj dal je našej stranki povoda, da jo pričela z vso eneržijo delovati na to, da so doseže na Kranj skem sprava mej narodnima strankama. Doslej bil je _položaj v deželi tak, da je odločeval načelnik poslancev kurije veleposestnikov, in jasno je, da take razmere niso mogle hasniti Slovoneem na Kranjskem, da molčim o naših obmejnih bratih, katerim take razmere niso moglo biti v tolažbo v trdem boju za pravico. Govornik spominja se petdesetletnice Nj. Veličanstva, pod ko-jega mogočnim žezlom je tudi prostora prostemu rj^voju našega naroda. Dal Bog, da bi se želje najblažjega vladarjev kmalu izpolnilo, ter bi vsi narodi njegovega obsežnega cesarstva složili svoje moči v mirno, skupno delo, v sla\o ljubljenega vladarja in njegove hiše, v prid skupne domovine. (Odobravanje). Bog ohrani ljubljenega vladarja še dolgo let našej Avstriji. (Burno pritrjevanje in ži-vio-klici.)
Nadalje spominja se govornik jubileja svetega Očeta, kateri slaviti se pripravlja ves izobraženi svet, ne samo katoliški, vsi sloji družbe človeške. Omenja nevenljivih zaslug sv. Očeta za rešitev socijalnega vprašanja, njega simpatij do Slovanov. (Pritrjevanje.) Tudi ves slovenski narod čestita če-stitljivemu starčku ter prosi Boga, da bi ga ohranil še mnogo let na duši in telesu krepkega. (Burno odobravanje in živijoklici.)
Slovenskemu narodu pa želi govornik, da ostane vedno na trdnej podlagi sklepov vseslo-
venskega shoda z ilne 16. septembra 1897, in da izvršujoč te sklepe, doseže lepšo bodočnost. (Živahno odobravanje )
Na to poroča tajnik o upravni dobi od 21. aprila 1897 dalje. Rednih členov imelo je društvo v tej dobi 788. Izmed teh umrlo jih je 10, mej njimi prošt Peter Urh, čegar ime je tesno zapleteno tudi v našo politično zgodovino zadnjih desetletij, deželni poslanec Matej Lavrenčič, katerega je smrt pokosila prerano, in blagi dr. Viktor Supan. Zbor so v znamenje sožalja dvigne s sedežev. — Nasproti političnim vprašanjem jo društvo vedno krepko označevalo svoje stališče. Tako se jo izreklo za splošno direktno in tajno volilno pravico. Sklenilo je resolucijo, s katerimi obsoja postopanje obštrukcijonalcev v državnem zboru ter izreka priznanje programu desnice. Odbor je v tem smislu tudi odposlal pisma predsednikom desničarskih klubov, od katerih so dosle laskave zahvale. Odbor je v 8 sejah urejal društvene zadeve. Shode je priredilo društvo v Radečah, Žireh in okolji Loki ter javni društveni shod dno 19. decembra 1897 v »Katoliškem domu« v Ljubljani, ki ostane markantno začrtan v politični zgodovini Slovencev, kajti takrat je društveni odbornik, državni poslanec dr. I. Susteršič razvil idejo sprave mej narodnima strankama na Kranjskem in so je tako započela spravna akcija.
Sledi poročilo blagajnikovo o gmotnem stanji društva, katero je imelo dohodkov z blagajničnini ostankom iz prejšnjega leta vred 570 gld. 60 kr., stroškov pa skupaj 555 gld. 60 kr., tako, da ostane še v blagajni 15 gld.
Po dovršeni volitvi novega odbora zaključi predsednik zborovanje s trikratnim »Slava« Nj. Veličanstvu cesarju in Nj. Svetosti papežu.
LISTEK.
Josip Juraj Strossmayer.
Životopis.
(Dalje.)
Mladi biskup bil je dne 29. septembra 1850 slovesno v Djakovu vmeščen; pa kakor je ves naš narod vsprejel njegovo imenovanje z naudu-šenjem, tako ni čudno, da je od vseh strani pri-hitel v Djakovo in pozdravil mladega škofa. Očividec te slavnosti, dr. Stjepan Ilijaševič, nam pripoveduje, da je slovesnost trajala celih osem dni in da so razne deputacije v izbranih in duhovitih nagovorih pozdravljale Strossmayerja; on pa da jim je odzdravljal v še duhovitejših in izbranej-ših govorih in jih razvnel do največjega naudu-šenja tako, da se je po vsej naši zemlji bliskoma raznesel glas: »V Djakovu se je nastanil velik duh.«
Prvih deset let biskupovanja posvetil se je mladi škof notranji vreditvi svoje škofije, - in je tako rekoč zbiral moči in znanja, da z 1. 1860 stopi v javnost s svojim velikim in obširnim delovanjem.
V to desetorico let spada njegovo imenovanje za apost. vikarja v kneževini srbski; vreditev

semenišča za bosenske mladeniče v Djakovu v letih 1853 do 1857; vreditev samostana usmiljenih sester v Djakovu leta 1856; preustrojitev kapiteljna pri sv. Jeri v Rimu leta 1858, vreditev preparan-dije v Djakovu, preustrojitev škofijskega semenišča, v katerem je zasnoval stolico za staroslo-venski jezik s prvim profesorjem Fr. Kurelcem itd. Vse te ustanovitve in vreditve so ga stale dosti truda in šo več denarja. — Leta 1858 je postal tajni svetnik.
Z Bachovim padcem leta 1860 začenja se prav za prav Strossmayerjevo javno delovanje na političnem, kulturnem in cerkvenem polju, katero delovanje je Strossmayerja uvrstilo med prve veličine ne samo svojega naroda, temveč celega omikanega sveta. O njegovem delu v pomnoženem državnem in hrvatskem zboru od leta 1860 do 1867 govorilo in pisalo se je dosti in zato pri tej priliki ni naš namen, obširneje se s tem baviti.
Leta 1867, ko so se imele v Hrvatski izvršiti volitve za sabor, čegar namen je bil, napraviti nagodbo z Mažari, moral jo Strossmayer zapustiti Hrvatsko; šel je v Pariz, kjer je imel priliko seznaniti so z znamenitimi Francozi, kakor s Thicrsom, Olivierom, Montalambertom in drugimi. Bil je tudi pred Napoleonom, nekoč pa je v neki restavraciji naletel tudi na Košuta, kate-
remu jc povedal v obraz, kaj misli o njem in o Mažarih.
Od leta 1867 naprej se lahko reče, da Stross-mayer ni več vodil javne politike. Sodeloval je sicer, po prigovarjanju svojih starih prijateljev, pri reviziji nagodbe; a ko je videl, da tudi ta revidirana nagodba ne bode hrvatskemu narodu za-jamčila niti samostojnih linanc, niti imenovanja bana po želji naroda, zapustil je Pešto in kralje-vinski odbor, in niso ga mogli pripraviti do tega, da se povrne v Pešto, niti prošnjo odličnih oseb, niti obljube visokih redov.
Strossmayer je bil s to revizijo tako nezadovoljen, da niti v hrvatski sabor ni hotel več priti; celo prijateljske vezi, ki so ga vezale z njegovimi starimi prijatelji, so bilo zrahljane, in tako je Strossmayer pogostokrat moral občutiti, da ga niti iz Zagreba več solnce no greje. A tudi njegov najintimnejši prijatelj, njegov »alter ego« dr. Franjo Rački, je stopil v opozicijo, med tem ko sta bila v djakovskem in vučanskem okraju kandidirana proti Mirku Hrvatu opozicijonalca, ki sta naposled leta 1878 bila tudi izvoljena. Miškato-vica in drugih stebrov tedanje »narodno« stranko od leta 1873 ni bilo več v Djakovo; a narodna stranka, od biskupa zapuščena, zašla je v strujo, katera jo je leta 1880 dovela do Davidove ma-žarske šole.	(Dalje sledi.)
? r i
Deželni zbor kranjski.
XVII. soja dne 28. febr.
(Dalje.)
Temeljni dohodki deželnega zaklada pa so bili povsem neznatni. Vsled tega moral se je vsako leto izdatni nedostatek pri rednem gospodarjenju pokrivati s prikladami na neposredne in posredne davke in pa z nakladami. Priklade na neposredne davke iznašale so v letih 1887 in 1888 po 18%, od 1889 do 1895 po 28e/0, 1896 1. po 30°/o; one na neposredne davke pa v prvoimenovanih dveh letih po 20°/o, v naslednjih po 40%. Prinašale so pa : leta 1887 323.253 gl. 1. 1893 585.607 gl., 1. 1896 pa 647.641 gl.
Poleg teh priklad pokrivali ste nedostatek rednega gosj>odarjenja samostojni deželni nakladi od žganih opojnih pijač in od piva. Poslednjeimenovano naklado sklenil je deželni zbor v svoji seji dne 5. februvarija 1895 1.; do-našala pa je v letu 1895. 9016 gld. 71 kr. in v letu 1896 84.716 gl. 21 >/, kr. V letu 1896 dala je ta naklada čistega dohodka 92.748 gld. 42 kr.
Mnogo važnejša, ko ta naklada, je ona žganih opojnih tekočin, ki je bila sklenjena v seji dne 18. oktobra 1884. Pobiralo se je v letu 1885 po 3 gl. od hektolitra, v letih 1886 in 1887 po 6 gl., v letih 1888 do meseca maja 1895 po 15 kr. od hektoliterske stopinje in po 6 gld. od hektolitra poslajenega žganja, od meseca maja 1895 1. nadalje pa po 30 kr. od hektoliterske stopinje in po 15 gld. od hektolitra poslajenega žganja. Dohodki te naklade so bili:
leta 1887 90 500 gld. leta 1892 197.722 gld. » 1888 128.545 » » 1893 212.159 » » 1889 146.890 » » 1894 209.150 » » 1890 171.858 » » 1895 223.709 » » 1891 176.084 » » 1896 334.476 »
Te številke govore razločno, kajti pričajo nam, da nam dohodki od naklade na žganje pokrivajo skoro tretjino vseh potrebščin deželnega zaklada. Pač je deželni zbor takrat, ko je to naklado sklepal, imel pred očmi zalaganje potrebščin ; toda glavni namen mu to ni bil. Mislil je marveč, da se bode z obdačenjem žganja omejilo žganjepitje. Zato je, ker se je videlo, da prvotno sklenjena naklada tega ni dosegla, isto zviševal tako, da je v letu 1895 prišlo do sedanje gotovo jako izdatne naklade. Vendar pa tudi to žganje-pitja ni omejilo. Poraba žganja in žganic marveč narašča od leta do leta tako, da je opravičen sklep, da se je ljudstvo tej telo in duha morečej pijači že tako privadilo, da ga od nje s samimi davki ne bode več mogoče odvrniti. Naravno je potemtakem, da stopa pri tem davku v ozadje etični moment in da se mora presojati le še dohodek. ki ga je pri rednem deželnem gospodarstvu prav izdatno upoštevati. In ker bi za ta dohodek, ako država upelje davek na žganje, ne bilo nadomestka, treba bode pri vladi prav energično potegniti se za to, da zagotovi deželi iz svojih prejemkov pri davku na žganje tak vsakoletni prispevek, kolikor je dohodek samostojne deželne naklade na žganje znašal v letu pred upeljavo državnega davka. To bode vlada tem laglje storiti zamogla, ker po dosedanjih izkušnjah ni dvojbe, da bode kakor doslej tudi poslej konsum žganja naraščal s številom prebivalstva.
O tem, kako je konsum naraščal, podajajo pojasnilo naslednje številke iz let, v katerih je dežela svojo naklado pobirala v lastnej režiji. Zada-calo se je 1. 1889 poslajenega žganja 22.137 litrov, navadnega žganja pa 1 031.432 litrov; 1. 1894 poslajenega 25.150 navadnega 1,380.684 litrov; 1. 1897 pa navadnega žganja že 1,527.514 litrov.
Izdatki, ki so leta 1894. presegli milijon goldinarjev, ne bodo se sedaj pač nič več znižali pod ta znesek. Tudi potem, ko bode že amorti-zovano za konverzijo zemljiške odveze najeto deželno posojilo, tega ni pričakovati, kajti do takrat bodo gotovo troški za šolstvo jako izdatno na-rastli. Silno važno je torej vprašanje, kje se bode v bodoče dobivalo pokritje za deželnega budgeta potrebščine. To vprašanje pa ni važno samo glede deželnega budgeta kranjskega. Tudi ostala kraljestva in dežele nahajajo se skoro v istem položaji. Povsod pa je šolstvo, katero dosega — ponekod celo presega — polovico vseh rednih potrebščin.
Nailaglja pomoč bi pač bila, ko bi so ljudsko šolstvo podržavilo. Deželam odvzelo bi se na ta način mahoma veliko breme, katero jih ponekod
ovira v narodno-gospodarskem razvoji. Tudi bi to odgovarjalo najbolje sedanje] uredbi ljudskega šolstva. Vsaj po njej deželi ne pripada nobena druga pravica, ko ta, da plačuje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. marca.
O položaju. . Vesti, ki jih objavljajo razni listi te dni o notranjem položaju v Avstriji, so tako mnogovrstne in naravnost si nasprotujoče, da ni mogoče pripisovati jim popolne verojetnosti. Nekaj takih poročil novejšega časa popravlja oziroma dementuje tudi včerajšnja »Reichsvvehr« v svojem poročilu o položaju, dohajajočem iz krogov parlamentarne večine. Prvič ni res, pravi ta list, da bi bih dosedanji člani zborničnega predsedstva že delinitivno odklonili vsako kandidaturo za bodoča častna mesta. Mogoče je sicer še vse, a gotovosti v tem oziru ni nikake. — Večina zbornice je mej seboj jedina in trdna, oklepajoč se načela jednakopravnosti in avtonomije. Z vlado desnica nima nič skupnega. Njej niso znani načrti vlade in si tudi ne bode mnogo prizadevala, da bi se o njih poučila. Ako se vladi posreči omogočiti mirno parlamentarno delovanje, bo desnica gotovo sodelovala pri reševanju najnujnejih vprašanj, ako pa vladi to izpodleti, ne zadene desnice nikaka krivda. Kar se tiče kandidature posl. dr. Ebenhoeha za predsedniško mesto, se izjavlja, da mu je večina sedaj ne bode ponudila, ker obstoji zanjo sedaj le jedno predsedstvo, namreč sedanje. Tudi nad tem dvomi poročevalec omenjenega lista, da bi bil državni zbor že sklican 15. t. m. To je po njegovem mnenju negotovo vsled tega, ker se ne ve, kak utis bodo napravile na čehe in Nemce spremenjene jez. naredbe, ki vsak čas zagledajo beli dan. — Konečno se še zagotavlja, da se lex Falkenhayn, ki je veljala le za 13. sesijo, nič več ne obnovi, pač pa se mesto tega ukrene kaj druzega, kar bo vsaj deloma omogočilo mirno delovanje parlamentarnega stroja. — Tako torej »Reichsvvehr«. Reči moramo, da je marsikateri misli vredno pripisovati precej verojetnosti. V glavnem se s tem vjemajo tudi izvajanja posl. dr. Engela.
Preosnova poslovnega reda za posla nsko zbornico, časopis »Czas«, ki zajema svoja poročila o notranje političnem položaju pogostokrat iz precej zanesljivih virov, objavlja sedaj nek pogovor z bivšim zborničnim predsednikom vitezom Abrahamoviczem, ki neki goji nado, da se bode spremenil poslovni red poslanske zbornice tako, da bo omogočeno mirno delovanje držav, zbora. Bivši predsednik želi, da se odpravijo prva branja vladnih predlog. O predlogih, ki izhajajo iz sredine poslancev, naj bi govorili le predlagatelji, glasovanja po imenih, izvzemši ona, ki so potrebna za določitev števila glasov, naj se popolno odpravijo. Tudi glede tajnih glasovanj se namerava nekaj ukreniti. Konečno pa je govoril baje Abrahamovicz o ustanovitvi stalne zbornične straže, ki bi v prvi vrsti morala paziti na to, da se odstranijo iz zbornice oni poslanci, ki so bili izključeni od nekaj sej. Da je preosnova poslovnega reda potrebna, o tem gotovo nihče ne dvomi, toda vprašanje navstaja, bode li mogoče izvesti vse te namere, katere bo obstrukcija gotovo po bijala z vsemi močmi, kolikor ji jih bo na raz polago. Sicer pa tudi ni avtentično, da bi bil vitez Abrahamovicz razpravljal o teh vprašanjih, predno je o tem sklepala parlamentarna komisija, ki ima v tem oziru gotovo prvo besedo. Najbrže je bila izražena samo kaka želja.
Višješolsko vprašanje. Kakor je bilo naznanjeno, je izdal ravnatelj praške policije odlok s katerim se preklicuje naredba tega ravnateljstva vsled katere je bilo prepovedano praškim višje šolcem, nositi društvene čepice, trakove in druge dijaške znake. Kakor se sedaj kaže, je veljala prepoved le za čas zasedanja češkega deželnega zbora, ker je vlada menila, da bi sicer ta ne mo gel mirno zborovati. S tem preklicem je torej od pravljena naredba, ki je provzročila v germanskih dijaških in tudi nedijaških krogih toliko hrupa Toda vseučiliško vprašanje pa najbrže še sedaj ni rešeno. Prvič se baje vlada še sedaj ni »oprala« pri nemškem narodu, nasprotno pa je, kakor tr dijo razni nemški listi, znova se pregrešila proti njemu. Najbolj zamerijo Votanovi čestilci Gautsohu da se je uvedlo nekoliko bolj strogo postopanje
napram nemškim dijakom že pri vpisovanju za drugi tečaj, ki se prične 7. t. mes. in traja do marca. Napraviti bodo morali neko nove le ustne obljube, kar je po mnenju Germaniae ire-dentae popolno nepotrebno. Nadalje se preklic glede društvenih znakov ni objavil tako, kakor prvotna prepoved. Vse to bi pa nemško dijaštvo še »preneslo«, ko bi jim zopet ne prišli pred oči slovanski dijaki, ki jih vedno »dražijo in izzivajo«, kar pa seveda ne bodo lahko prenašali tako »mirni« elementi, kot so ravno nemški burši. Vsekako bo torej pričakovati novih poročil o dijaških nemirih.
Kandidatura princa Jurija za mesto krečanskega guvernerja je, kakor znano, pokopana, vendar bo morda zanimalo, kaka je zgodovina te kandidature. Na to vprašanje nam odgovarja londonski časnik »Times«. Po pojasnilih tega ista je oče te ideje grški poslanik v Carjemgradu, >rinc Maurocordato, ki je poleti lanskega leta, co je bival v Atenah, razodel svoj načrt kralju Juriju. Ko se je vrnil v Carigrad, mu je kralj naročil naj poizveduje pri turški vladi, kaj sodijo na sultanovem dvoru o taki misli. Poslanik je poročal o tem zelo ugodno, na kar je kralj Jurij lisal svoji materi danski kraljici Lujizi ter svoji sestri carinji-vdovi v Petrogradu. Obe sta priporočili to kandidaturo carju ter zunanjemu ministru grofu Muravjevu. Vendar se je pa hotel car še jedenkrat prepričati, kako sodijo o tej zadevi v Carjemgradu, in je vsled tega naročil poslaniku Jado\vskemu; naj tudi on poizveduje, kaj bi rekli o tej kandidaturi v sultanovi palači. In proti pričakovanju se je glasilo njegovo poročilo ravno tako ugodno, kot prejšnje in nato je car stopil s tem predlogom v javnost. S kolikim vspehom, je že znano širšemu svetu, vidi se pa, da je bil le zapeljan oziroma premoten na celi črti.
Lord Roseberij, nekdanji angleški ministerski predsednik in bivši dolgoletni vodja liberalne stranke na Angleškem, ki je sedaj dalje časa živel sam za se in se ni pečal z javnimi političnimi vprašanji, se je pokazal sedaj zopet v javnosti in se misli zopet udeleževati političnega boja. Svoje zopetno delovanje je pričel stari politik z dolgim, seveda naprednega duha polnim govorom, s katerim je nauduševal mnogobrojne navzoče za liberalne kandidate pri današnji londonski komunalni volitvi. Kakor se vidi, mu je dosedanji odmor zopet okrepil zdravje, posebno pa ga je najnovejša zmaga njegove stranke precej pokrepila. Stranka se torej nadja, da s^daj ne bo tako naglo zgubila moža-voditelja, kateremu se ima zahvaliti precejšnji del svojega življenja. Tej nasprotne stranke seveda ne morejo biti posebno vesele najnovejšega pojava v angleški politiki.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. marca.
(Prijateljski večer) zadnjo sredo je obravnaval o umetnosti na Slovenskem sploh in posebno, kako bi se zbrala snov za natančnejšo zgodovino umetnosti na Slovenskem. Razgovor je vodil g. Viktor S t e s k a ter podal v obširnem poročilu poslušalcem veliko izredno zanimivega gradiva glede umetnin in umetnikov v naši deželi. Znano je, da se je doslej pisalo malo o tej stroki v slovenskem jeziku, in še to je večinoma raztreseno po raznih listih. Več je podobnih spisov v nemškem jeziku, ki so pa deloma rokopisi (Thalberg Annales urbis Labacensis. 1660 — 1717. Erberg : Versuch e. L. f. k. v dodatku). Druge kronovine imajo večinoma precej natančne popise svojih umetnin ; pri nas takih del pogrešamo. Najbolj so nam znane stavbe zlasti, kar je izšla lepa knjiga J. Flisa: Stavbinski slogi. Manj se je pisalo o drugih umetninah, recimo o slikah, o kipih, o kovinskih delih in vezeninah. Zato bi bilo iskreno želeti, da bi preč. g. kanonik F1 i s izdal čim preje knjigo, ki obravnava te predmete, in jo hrani že v rokopisu. — Govorilo se je potem o slikarstvu, kiparstvu in stavbarstvu, cerkvenem in posvetnem, o galerijah slik, ki se pri nas nahajajo in so žal premalo znane, ker so v privatnih rokah. Prisotni gospodje so navedli več umetnin, ki so še manj znane. Zanimivo je bilo posebno poročilo radovljiškega kapelana gospoda Avsec-a, kije napiavil že okrog sto načrtov kranjskih cerkva. To poročilo nas je prepričalo, da je pri nas mnogo več ostankov romanske dobe, kakor se je mislilo
dosehmal. Želeti bi bilo, da se nekatere cerkve popravijo in tako ohranijo, kakor na pr. v Ple-trijah, ki spada med najlepše gotiške stavbe na Kranjskem, in je v bistvu ohranjena so popolnoma v svojem zlogu, dasi, ali morda bolje, prav zato, ker rabi za shrambo. Zato bi bilo umestno, ko bi so naprosila podpora potom c. kr. centralne komisije v državnem zboru. Poleg cerkva pa je v tem oziru gotovo najti v deželi tudi po raznih gradovih in drugih starih poslopjih. Žal, da se tudi v tem pogledu vse premalo stori, da bi se spoznale in ohranile razne zgodovinske zanimivosti v deželi. — Vsi navzoči so bili mnenja, naj se slov. pokrajine sistematično preiščejo v umetnostnem oziru, najprej splošno, pozneje bolj natanko, da bo možno na podlagi splošnega pregleda in poznejših monografij sestaviti zgodovino umetnosti na Slovenskem. Trebalo bi seveda, da vsi zani-majoči se krogi sodelujejo in svoja poročila do-pošiljajo društvu za cerkveno umetnost v Ljubljani. Več očij več vidi, več močij več stori. — Kako naj bi se preiskavalo, uči jasno zelorabna knjiga, prav v ta namen sestavljena; Wimmer : Anleitung zur Erforschung und Beschreibung der kirchlicheu Kunstdenkmiiler, 2. izdaja. Line 1892. Str. 152. Skušnja uči, da se mnogo umetnin po-proda za mal denar ali pa zavrže. Želeti bi bi.o, da se izda od kompetentne strani ukaz, naj se nobena v to stroko spadajoča stvar ne proda, in tudi ne popravi brez dovoljenja. Skrbeti pa bi bilo, da se umetnine zbero in shranijo v diece-zanskem muzeju, katerega bi bilo seveda treba še-le ustanoviti. Hkrati pa bi ista sobana lahko služila kot shajališče in knjižnica zanimajočih se krogov. — Prihodnji večer bo v sredo 9. marca ob osmih. Reditelj večeru bo dr. Aleš U š e n i č n i k. Predmet:Onovejšem slovenskem leposlovju.
(Mestni zbor ljubljanski) je imel sinoči svojo redno sejo. Ker radi pomanjkanja prostora ne moremo danes objaviti poročila o tej seji, omenjamo le, da se je mej d:ugim vsprejel tudi nujni predlog odbornika dr. Kri s perja, naj občinski svet ljubljanski radostno pozdravi dognano spravo mej obema slovenskima strankama na Kranjskem.
(O prodiranju Nansenovcm proti severnemu tečaju) je govoril včeraj č. g. kanonik I. S u S n i k v »Katoliškem domu« malone dve uri precejšnemu broju poslušalstva. Omenil je najprej poskusov, ki so se godili izza odkritja Amerike, da bi se moglo prodreti čim najdalje proti severu. Od raznih teh poskusov je omenjal govornik avstrijsko ekspedicijo na Indiji »Tegetthof« in našteval nadalje priprave Nansenove za odplov na sever. — Jako pazljivo smo sledili opisu njegove ladije, ki je bila zgrajena navlašč za to potovanje. Ž njo je plul proti severu, dokler je mogel. Ko pa je la-dija obtičala v ledu, pomagal si je s pomočjo sibirskih psov, tako da je dospel nekako 400 kilometrov od severnega tečaja. Govornik je dokaj zanimivo vpletal v &voje poročilo raznih mikavnih dogodkov, ki jih je doživel Nansen, kakor o vojski z belimi medvedi, o trpežnosti sibirskih psov, o prezimovanju v deželi Franca Jožefa I. itd. — Obljubil je, da prilično priobči svoj zanimiv govor v »Slovencu«. Da je bilo občinstvo hvaležno č. g. govorniku, kar mu je na koncu govora pokazalo z živahnim ploskanjem, umeva se pač samo po sebi. Mi pa pristavljamo: Kmalu zopet!
(Javen društven shod) priredi v nedeljo po poludne ob uri slovensko katol. del. društvo v dvorani Katoliškega doma. Na dnevnem redu je mej drugim razgovor o pravilih za slovensko delavsko stavbinsko društvo.
(Jcranova dijaška miza) Za mesec febru-varij je bilo plačati v ljudski kuhinji dijakom za hrano 199 gld. 53 kr., drugih troškov za stanovanje, hrano na stanovanjih, obleko in šolske potrebe 79 gld. 40 kr.. skupaj 278 gld. 93 kr. — Dohodkov je bilo meseca februvarija 152 gld. 50 kr. — Šolski vspehi podpiranih dijakov koncem prvega polletja so bili splošno povoljni. Oc 145 podpiranih dijakov jih je 18 končalo prvo šolsko polletje z odliko, 106 s prvim redom, 21 jih je padlo z jedno ali več dvojkami; ti zadnji so bili sedaj zato večinoma odslovljeni. Kdor ve, s kolikimi skrbmi za vsakdanji kruh se je boriti te vrste dijakom poleg vseh šolskih dolžnostij, pritrdil mi bo, da so splošno res nepričakovano dobro dokončali semester ter da je bil denar, ki so ga dobrotniki zbrali v njih podporo, dobro po-
rabljen. — Zahvaljujoč zato vse prijatelje Jera-nove dijaške mize, jih prosim, da tudi v prihodnje ne pozabijo podpirati tega našega neobhodno potrebnega domačega misij ona.
V Ljubljani, 2. marca 1898.
A. Kal a n.
(Štajerski deželni zbor) je v soboto proti jolunoči zaključil letošnje zasedanje. V predzadnji seji, v petek, je bil na vrsti deželni proračun. Pri tej priliki se je poslanec Žičkar pritoževal o zatiranju Slovencev na Spodnjem Štajerskem. Dalje so govorili poslanci Žičkar, dr. Sernec in dr. Rosina proti podpori zloglasni »stldmarki«, za katero je nemška večina dovolila 200 gld. Poslanec Vošnjak priporoča dovršitev javne bolnice v Slov. Gradcu, poslanec Robič nasvetuje v ta namen celi znesek 110.000 gld. Skupna potrebščina deželnega proračuna znaša 7 491.275 gld., pokritje pa 3 340.475 gld. Nedostatek se bode pokril z naklado na pivo in žganje z lOodstotno priklado na vino in meso, z 39odstotno prildado na direktne davke in 45odstotno priklado na splošno pridubnino. V soboto jc zbornica vspre-jela nov lovski zakon, ki je precej ugoden za vinorejce, ne pa za poljedelce in sadjarje.
(„ZoreJ), glasila slov. katoliškega dijaštva jo izšla pred kratkim prva številka. Ko se je pred tremi leti list porodil, bilo je kaj javaljno, ali bo drobno dete ostalo pri življenju, ali pa ga doleti jednaka usoda, kakor ranjko »Vesno« žalostnega spomina. No, »Zora« je prekoračila že tretje leto, in kakor je videti, ostane pri življenju, četrti letnik bode, kakor je soditi po pivi številki, napredoval v mnogem. Zagotovljenih je nekaj novih močij in — kar je velevažno — dijaštvo se čedalje bolj zanima za list. »Zora« stoji na popolnoma objektivnem stališču, presoja pravično, ne glede na levo ne na desno. Toda to objektivno stališče pa ni brez — barve ! »Zora« je glasilo slovenskega katoliškega dijaštva. Namen lista je ohraniti in vtrditi v slovenskem dijaštvu njegovi najdražji svetinji, kateri je sprejel od matere: vero in narodnost. — Mi vemo, da je težko delo, izdajati in urejevati nam samim list, ki je sicer skrajno potreben, toda ne najde povsodi onega zanimanja, kakor ga zasluži; vendar mi vstrajamo pri delu imajoč pred očmi jasno očrtan cilj. Prosimo vse one Slovence, kojim je na srcu prospeh slov. dijaštva, ki bo nekdaj steber domovine, kojim je kaj na tem, da se akademična in srednješolska mladina vtrdi in obvaruje v pravih in resničnih vzorih, — vse one prosimo, da podpirajo list z obilno naročbo. List stane celo leto 1 gld.
—	za dijake 60 nč. in izide petkrat na leto. Naročnina se pošilja : P. Valjavec, cand. iur., Dunaj V., Matzleinsdorferstr. 76.
(iz gornje vipavske doline.) [PotresJ. Po listih se je pisalo pretekli teden o novem potresnem sunku, ki ga je bilo čuti po Furlanskem, Goriškem in po nekaterih krajih na Kranjskem. Tudi v Št. Vidu na Vipavskem se je čutil rahel potres nekako v tistem času kakor po drugih krajih.
(Iz gornje vipavske doline): Sv. Matije dan popoludne ob dveh je naznanil zvon župne cerkve šentviške, da gori. Nakrat so je zvedelo, da je v ognju hlev kmeta v Porečah — po domače pri Katarinih Gasilno društvo šentviško je brzo prihitelo na kraj nesreče, zdatno pripomoglo, da se je ogenj omejil le na hlev in se ni razširil na bližnja poslopja. Zgorelo je do 40 stotov sena in piča, kar je bilo shranjeno v hlevu, živino so rešili. Kako se je vnelo, se ne ve. čudno bi ne bilo nič pri nas, da je kak hudobnež to storil. Saj se potika po naših krajih leto in dan truma potujočih delavcev in rokodelcev, še več pa postopačev, še krepkih mož za delo. Kar ustrašiš se ga, ko te tak hrust poprosi za dar z močnim glasom ; nehote se ne ustavljaš njegovi prošnji, vesel si, da ti pride brzo izpred oči. Da, videl sem berača
—	postopača, kakor sem pozvedel, doma je iz okolice ljubljanske, kijev enem letu ni nič manj kot štirikrat po Vipavskem beračil s pretvezo : iščem službe po teh krajih. Takih in jednakih zajedalcev vidiš mnogo, ki izžemajo ubožano, pa še vedno usmiljeno ljudstvo. No še bi šlo s temi — ni jih treba — postopači — pa glej jo divjo, razcapano druhal cigansko, ki drvi doli od Razdrtega v tolpah liki nadležni burji, ki kričeč in proseč teka po vaseh od hiše do hiše, da se jih ljudje kar naprej zbojijo ! Vse hiti pospravljat okoli hiš, zapirat vežna vrata, kadar se raznese glas po vasi
ali trgu : Cigani so tukaj! Prav sumljivo čudno se ti zdi, kdaj in ob katerem času cigani najraje pridejo v dolino — navadno dan za tem, ko je c. kr. žandarmerija patruljevala. Prejšnji dan si videl žandarma na patrulji, zdi se ti, kako dobro za državljane, da smo v takem varstvu, naslednji dan pa, glej ga spaka, kakor da bi jim dišalo, da ni nevarnosti in sitnosti, cigani so tukaj. Prav hvaležni bi bili Vipavci, da bi trše zapirali te po-hajače. Naj je res, da imajo eni cigani svoje domovinske pravico tam po Notranjskem nekje, naj jih imajo, pa naj bivajo tamkaj ter naj nikari ne nadlegujejo našega po trtni uši že itak ubožanega ljudstva, ki se trudi za žive in za mrtve za naj-potrebniše življenje.
(Italijansko vino.) V torek 1. t. m. se je pri petila v tržaškem pristanišču nesreča vsled uživanja takozvanega »italijanskega vina«. Štirje delavci so se po svojem obedu splazili do nekega soda, v katerem jo bilo tako vino, in so se ga skrivaj navlekli, kar ga je vanje moglo. »Vino« jih je takoj tako omamilo, da so počepali po tleh in se niso ganili, dasi je deževalo po njih in je mrzla burja brila. Ker delavcev le ni bilo v času dela na pregled, so jih šli iskat in jih našli vse štiri nezavestne. Tri so sicer zbudili, eden pa je obležal in malo potem je zdravnik konštatiral njegovo s m r t. Oni trije pa so tožili o groznih bolečinah v želodcu in se kar zvijali v mukah. Vso stvar je vzelo v roke sodišče, ki je tudi zaukazalo dotični sod vina konliskovati in vino analizirati. Pričakovati je toraj, da bo židovski lopovski »vino-tržec« doli v Italiji dobil zasluženo plačilo, ako je še kai pravice na svetu. Ta slučaj pa zopet prav drastično kaže, kako veliko krivico je navalilo avstrijsko zakonodajstvo ne samo na naše vinogradnike, katerim je zaprta pot v trgovino z njihovim pristnim, zdravim vinom ampak tudi občinstvu samemu s tem, da je uvedlo tisto sleparsko klavzulo. Judom in sleparjem se v Avstriji zares vse posreči, le poštenim ljudem se ne more ničesar. Tudi pri nas na Kranjskem se precej šari z »italijanskim« vinom in se mami ljudstvo z nizko ceno, — a kdo ima dobiček ? Laški jud ! Hodite toraj previdni in ogibajte se vsega, kar sploh nosi naslov »italijanskega vina«, ker v tem vinu — ni resnice.
Društva.
(Bolniško in podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko.) Vabilo na redni občni zbor, ki bode v nedeljo, dne 6. marca t. 1. ob 2. uri popoludne v hotelu »Lloyd«. Vspored: 1. Nagovor predsednikov ; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo računskih preglednikov ; 4. poročilo blagajni-kovo; 5. volitev društvenega vodstva; 6. volitev pregledovalcev računov ; 7. raznoterosti.
(Hranilnica in posojilnica v Mengšu) je imela svoj občni zbor na pustno nedeljo. Do novega leta, torej v osmih mesecih svojega obstanka, je imela 46.395 gld. 33 kr. prometa, članov pa šteje 106. V minulem letu je vložilo 118 strank 151 krat 19.228 gld., vzdignilo 15 strank 21 krat 946 gld. 15 kr. Posojil se je dalo 97 strankam 109 krat 15.175 gld., vrnilo pa 5 strankam 650 gld. Posojila se je dalo za plačevanje dolgov 5305 gld., — za nakup posestev 1555 gld., za nakup živine 952 gld., za zidanje in popravo poslopij 1170 gld., za razne kupčije 5553 gld., za razne male opravke pa 640 gld. V desetih mesecih ima posojilnica prometa 64.478 gl. 28 kr. čisti dobiček znaša 55 gld. 57 kr., ki se je pribil rezervnemu zakladu. Z delovanjem od-borovim so bili popolno zadovoljni vsi udje ter so ga znova izvolili. Po odobrenju letnega računa je tajnik obrazložil velik pomen Reilfeisenovih posojilnic, priporočil tesno mejsebojno organizacijo ter ovrgel nekatere ugovore.
(Slovenska posojilnica na Ziljski Bistrici [KoroškoJ) imela je leta 1897 denarnega prometa 73.431 gld. 22 kr. Pristopilo je novih zadružnikov 21, izstopilo je osem. Koncem leta je bilo 124 zadružnikov, kateri imajo vplačanih deležev 1380. Hranilnih vlog vložilo se je leta 1897 28.749 gld. 20 kr. in bilo koncem leta vkup 45.169 gld. Posodilo se je 11.527 gl.; kon cem leta je bilo posojil vkup 38.195 gld. Čisti dobiček znaža 423 gld. 4 kr. Rezervni zaklad 526 gld. 95 kr. Hranilne vloge se obrestujejo od 1. januvarija 1898 1. naprej s 3-75°/u, in posojila s 4-75°l0.__
Telefonična in brzojavna poročila.
Kranj, 4. marca. Deželni poslanec g. notar V. Globočnik je umrl danes popoludne ob četrt na 4. uro. Pogreb bo v nedeljo popoludne.
Dunaj, 4. marca. Poljska poslanca Dzie-duszicki in Madejski sta se danes v zbornici dalje časa posvetovala z dr. Fuchsorn. Gotovega glede predsedstva ne bo nič, dokler se ne snide pari. komisija desnice. Sploh pa se celo govori, da bo vlada imela svojega kandidata za predsedstvo ter da se pred v o 1 i t v i j o predsedstva 11 o more vedeti, ali bo še obstala sedanja večina. Pravijo, da G a u t s c h več ne računa na M1 a d o č e h e ter da skuša pridobiti za večino del zmernejših Nemcev, ki baje ne mislijo več na obstrukcijo. Čudno je vsekako, da vodje nemških liber. zelo in mnogo občujejo z Gautschem in tudi voditelji liberalnih časopisov se približujejo vladnim glasilom. — Glede jezikovnih naredb ni še gotovo, ali se že jutri razglase.
Dunaj, 4. marca. Seja parlamentarne komisije desnice je za nekaj dnij preložena ter se vrši 8. ali 10. marca. Prvi razgovor bo veljal določitvi predsedstva in stališča desnice do opozicije in vlade. Bivši predsednik Abrahamovioz se je vrnil v Levov.
Dunaj, 4. marca. Govori se, da je cesar potrdil zakon glede zvišanja uradniških plač ter da ta zakon stopi v veljavo z decembrom.
Dunaj, 4. marca. Ako se v državnem zboru omogoči redno delo, tedaj vlada pusti zbornici čas za rešitev nagodbe ter potem skliče delegaciji šele jeseni.
Dunaj, 4. marca. Bivši nemško-liberalni poslanec Ubentraut je govoril o političnem položaju ter tu vzbudil pozornost z zahtevo, naj se nemški liberalci združijo zopet s katoliško cerkvijo, ker je sicer nemštvo v Avstriji izgubljeno (!) Liberalni listi o tem poročajo brez opazk. „ Vaterland" pa dostavlja, da se za to izjavo najbrže skrivajo židje, ki imajo ž njo svoje namene, ki pa niso v korist ne katolikom, ne Nemcem.
Dunaj, 4. marca. Pri otvoritvi državnega zbora bo minister baron Gautsch označil stališče, katerega se drži njegova vlada in pri katerem hoče vztrajati tudi v prihodnje,
Dunaj, 4. marca. Zdravstveno stanje prestolonaslednika-vdove Štefanije se vidoma boljša. Nevarnost je najbrže odstranjena.
Levov, 4. marca. Poslanec Stojalovski in njegovih šest somišljenikov izjavljajo, da so osnovali za državni zbor posebni klub z imenom: Poljska krščanska ljudska stranka. Člani poljskega kluba očitajo Stojalovščikom separatizem, ti pa poudarjajo, da jim treba braniti pravice tlačenega ljudstva.
S	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celzij'«	Vetrovi	Nabo	" n « •S a B * • S ^ >
3	9. zvečer	731 7	00	si. svzh.	jasno	
4	7 zjutraj 2. popol.	732'8 732 7	-3 6 12	si. jzah. si. vzh.	megla sneg	o-o
Budimpešta, 4. marca. Cesar se je sinoči ob 9. uri 45 minut s posebnim vlakom podal na Dunaj, kamor je dospel danes zjutraj.
Budimpešta, 4. marca. V poslanski zbornici je naznanil predsednik, da je poslanec Košut vložil nujni predlog, v katerem zahteva, naj zbornica čestita italijanskemu parlamentu povodom jubileja italijanske ustave.
Budimpešta, 4. marca. Poslanska zbornica je s precejšnjo večino sklenila, da predlog posl. Košuta glede čestitke italijanskemu narodu ne pride na dnevni red, ker je mini-sterski predsednik baron Banffy izjavil se proti predlogu, naglašujoč, da tak predlog nasprotuje parlamentarični praksi.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
Srednja včerajšnja temperatura 1 2°, za 0 4° pod Dormaioai,
Eksekutivne dražbe.
Franca Tomšiča iz Koritnic posestvo (3920 gld.) dne 7. marca in 7. aprila v Ilir. Bistrici.
Antona Korinšeka iz Selc posestvo (1440 gld.) dne 12 marca in 16. aprila na Brdu.
Zahvala.
165 1-1
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli od blizu in daleč k pogrebu naše preljube, nepozabne matere, gospč
Antonije Šumi-jeve
vdove meščana, mesarja ln posestnika,
in za neštevilne dokaze iskrenega sočutja med njih boleznijo in ob smrti, izrekamo presrčno zahvalo.
V Kranju, dnč 3. sušca 1898.
Žalujoči ostali.

Trgovski pomočnik,
v prodajanji mešanega blaga popolnoma izvežban, ter slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi popolnoma vešč, se takoj sprejme.
Iščem tudi	157 3_2
u r e n e a
za prodajalnlco z mešanim blagom ali pa tudi
spretno prodajalko.
Natančneje po dogovoru pri Antonu Trevn-u na Jesenicah (Gorenjsko).
l>obro ohranjena, lahka
tudi za pokrito rabo pripravljena, zelo prioravna za deželo je po nizki ceni na prodaj v Nunskih ulicah št. 4. 149 6-4
Mauthnrs
s
i AKsmteoit j. Marž.
^ebruar uir;
k Saatweitc:^^f|&cm. Abstnnd | der Reihen, iM-iS*. in der Rdhc. p Bodenbescliafcn>,eit: Tit-Hoc', recht nahrhaft und mclit irhdi
Mauthner-jevih
slovitih
zeliščnih in cvetličnih semen
zaprl, oUutrai zavarovanih zaval
s sodnijsko vpisano
varstveno znamko „medved"
se nahajajo
komisi jska skladišča
pri največ
veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji.
V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, toraj nastavljena le jedna omara. Kjer ni skladišča teh semen, se je obrniti naravnost do tvrdke.
Kot sveža in pristna semena, tvrdke Edmund Mauthner (Budimpešta, Andr&ssystrasse 23.) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letuico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Mantliner.
Pred ponarejanji se svari.
Cits Nctve; Koncem februvarija in marca.
Prostor poMejatev: 25-'•30 cm oddaljenost vrst 10 cm v vrsti.
Kakovost zemlje: Globoko zrahljana, redilna in ne na novo pognojena.
^Isega ozira vreden
ter domač izdelek je iz kranjskih planinskih rastlin
napravljeni liker	272 2
ff
oJriglav"
J. Klan cr-j a v Iijubljani.
Po svoji čistosti in veliki zdravilni moči za želodec je ta žganjina vsega priporočevanja vredna. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli ta liker v vsakem gospodinjstvu.
Na prodaj je v lekarnah gg. O. Piocoll in Ubald pl. Trnk6czy, kakor tudi večinoma pri vseh prodajalolh delikates in v speoerijah	99 25—7
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
ZatoL tiskarna
v Ljubljani.
St. 7174.
151 3-2
Ustanova za vojaške sirote.
Pri podpisanem magistratu podeliti je za tekoče leto Josip Siihnlovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 37 gld. 80 kr.
Pravico do le ustanove imajo uboge sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali pa nezakonske, in je vložiti prošnje za podelitev te ustanove do 10. marca letos pri magistratnem vložiiem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnž 24. februvarija 1898.
Severonemški Lloyd v Bretni.
158 30-2
•irHKsKŠSs
Od vis e. kr. ministerstva vsled ukaza dn£ 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen.
Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka: Brema - Sev. Amerika.
iz Itreine vsak torek in soboto zvečer. Iz Southamptona dotaknhši se Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapola via Gibraltar
Do Novi-Jorka.
dva ali trikrat na mesec.
Brema - Južna Amerika.
Do Montevideo.
Do Baltimore.
Brema - Vzhodna Azija.
Do Kitajskega.
Do
Buenos-Ayres.
Brema-Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna, Sydneja.
vožnja po morji t"ez ocean do Novi-Jorka traja 6 do 7 dnij. Najlepša in najceneja priložnost za potovanje.
Gin vui zastopnik v Ljubljani :
Do
Japonskega.

1. januvarijem 1S98 se je i>rieelo novo celoletno naročevanje !
~	C č A vtcnf j & ti (k oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk,
21» 14 13111 MU jzkaz vsejj i7,žrebanih državnih in zasebnih obligacij.
Flnanzlelles Jahrbuoh", ki obsega zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri admlnlstraoljl, Merour", Dunaj, I., Wollzelle 10.
MERCUR
XXXVI. leto.
Brezplačni privržek i
« 1 ■ v..* 7' ^ (II1JT; . I^pu
2 gld. 60
celoletna naročnina.