tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 14.JUNIJ 2012 / ŠTEVILKA 963, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR Adrija g NALOŽBENO SREBRO 'rvww.adrita-ag.com e: ad[ljaag@gmall com rn: 040 539 395 (9 s'mobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.št. 040410 743 PRODAJALEC 963 M __ x\ ^ K4i3Vz*jč|MiO po dovhace RESTAVRACIJA Banera-lzola 05/ 6414105 030 239 790 Diktatura strategije molka Pozornejši bralci Mandrača ste gotovo opazili zanimiv medijski fenomen takoimenovanih “presihajočih reakcij oblasti na javno izrečene misli ali trditve". Nenavadno ime tega, predvsem časopisnega pojava, izhaja iz podatka, da se število reakcij na časopisne zapise skokovito poveča pred vsakimi volitvami. (Mef) Pojav ni posebej star. Še nedolgo tega je bilo namreč tako, da je oblast reagirala na zapise novinarjev ali javnosti tako, da je prikazala svoj pogled na določene ukrepe ali dogodke. Tako so ravnali predstavniki najvišje oblasti pa tudi tisti na lokalni ravni. Rezultat takšnega dialoga oblasti z javnostjo so bili, na eni strani redni avtorji takoimenovanih pisem bralcev, na drugi strani pa je oblast pokazala, da ji ni vseeno, kakšna je njena podoba v javnosti. Pisma bralcev in odgovori nanje v sobotni prilogi Dela so postali zanimivo čtivo tudi najresnejših bralcev. Potem se je oblast domislila inštituta “pooblaščenih oseb za obveščanje javnosti”, takoimenovanih oblastnih piarovcev, in namesto odgovorov ministrov, poslancev, županov in vodij uradov, so začeli prejemati suhoparna, osnovnošolsko napisana “sporočila za javnost, ki dejansko ne povedo nič. Dialoga oblasti in javnosti dejansko ni več. Razen pred volivami. Pred volitvami pa se ta dialog kot feniks dvigne iz pepela in časopisi so nenadoma polni javnih odgovorov, sporočil za javnost, pojasnil, zanikanj, utemeljitev in podobnega, vse seveda z enim samim ciljem: priti na oblast. WWW.NAKUPI.NET @ BANKA KOPER Kmalu po volitvah pa pri novoizvoljeni oblast takoj izgine potreba po dialogu z javnostjo. Začne se obdobje molka, preprostega ignoriranja še tako kritičnih zapisov, celo takšni, ki so vredni kazenskega pregona, oblasti ne spravijo iz varnega zavetja molka. Navedbe in dokumenti iz trilogije o trgovanju z orožjem V imenu države, so tak primer. Oblast, leva ali desna, je vse skupaj preprosto poi-gnorirala. Kot da knjig sploh ni. In tako ravna oblast na vseh ravneh in na vseh področjih. Dialoga z javnostjo ni, ker ga oblast ne potrebuje. Do volitev, seveda. Boste postali naš naročnik? 040 211 434/05 64 00 010 tajnistvo@mandrac.si uredništvo: Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola 60 let izolske glasbene šole Izolski kulturni dom je bil premajhen za vse, ki so hoteli spremljati prireditev ob 60 letnici izolske glasbene šole. Med številnimi nastopajočimi je bil tudi Otroški pevski zbor GŠ Izola, ki je zapel tudi ob spremljavi skupine Vruja. Parkirišče je urejeno Komunala je pred dnevi uredila tudi doslej zanemarjen makadamski del parkirišča pri ladjedelnici. Režim parkiranja ostaja isti. MAMDIMLC 2 Četrtek, M.junij 2012, št. 963 Stran za ogrevanje--------------------------------------------------------------- Izolska glasbena šola jih šteje 60 Izolska glasbena šola je prejšnjo sredo na svoj način praznovala šestdeset let delovanja: s koncertom. Nastopili so nekateri mladi glasbeniki, svoje je dodal pevski zbor, manjkali seveda niso niti jazzerji, kot tudi ne istrski napevi. Ob priložnosti pa so podelili tudi priznanje “zlati violinski ključ”. Še preden se je začel glasbeni program pa je prisotne nagovoril ravnatelj koprske Glasbene šole, katere podružnica je izolska. Iztok Babnik, kratek govor pa je imel tudi izolski župan Igor Kolenc. Na prireditvi so podelili tudi priznanje “zlati violinski ključ”, ki ga dodelijo posameznikom, ki izjemno izstopajo. Letos je ta čast doletela mlado, a izjemno nadarjeno violončelistko Ano Mittendorfer. Ana je učenka 5. razreda izolske glasbene šole, za njeno glasbeno formacijo pa skrbi profesor in izvrsten violončelist Antonije Hajdin, ki poučuje violončelo in komorno igro v glasbenih šolah v Izoli in Piranu, kot tudi ter na Umetniški gimnaziji v Kopru. Po uradnih, protokolarni govorih pa se je začel glasbeni program. Najprej se je prisotnim predstavili Otroški pevski zbor Glasbene šole Izola, tokrat ob spremljavi izkušenih glasbenikov, članov iz skupine Vruja. Sledili pa so Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper, Emanuel Mikac na evfoniju, Filip Kravanja Veljak na trobenti, Ana Grzetič na klavirju, nagrajenka, Ana Mittendorfer na violončelu, Trio flavt, Etnofolk, Ansambel violončel “Violoncello principale”, Orkester simfoničnih pihal in Jazz band Glasbene šole Izola. Koncert je zaključil izolski diplomirani jazz pevec Rudi Bučar, ki je ob spremljavi svoje jazz zasedbe mlade glasbenike popeljal v svet bosanove. ur MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Krvodajalci so iz drugega časa V petek je bilo tradicionalno srečanje krvodajalcev. Srečanja se sicer ni udeležilo veliko krvodajalcev, a to niti ni tako pomembno. Pomembno je predvsem to, da imamo v Izoli resnično močno bazo prostovoljcev, ki redno darujejo kri. Vlado Ostrouška, predsednik izolske izpostave Rdečega Križa pravi, da je registriranih krvodajalec v našem mestu preko 2000, slaba polovica le-teh pa je kri darovala v lanskem letu. “V Izoli imamo vpisanih 2132 krvodjalcev, od teh jih je lani darovalo kri 997. Vsako leto pa opažamo, da trend raste za tri odstotke. Zanimivo je, da se vsako leto krvodajalcem pridruži vse več mladih, kar mislim, da je tudi razlog za to rast. ” Izola je že tradicionalno krvodajalsko mesto, njena preteklost pa pri temu po vsej verjetnosti igra močno vlogo: delavska solidarnost. “Prednost Izole je, da smo majhni”, nadaljuje Ostrouška, "tako kot občina, kot tudi gospodarsko. Pa vendar zaradi izolske zgodovine, način razmišljanja Izolanov prehaja iz roda v rod, od staršev do sinov, in v temu je čar. Človečnosti ne moreš kupiti, a na srečo je mi imamo veliko, tako da za krvodajalstvo v Izoli ni bojazni. ” Srečanje krvodajalcev na Rdečem križu organizirajo že več kot trideset let, ravno zato, da se krvodajalci med seboj tudi spoznajo. Na srečanju je bil prisoten tudi Vojko Čuk, ki je kri daroval že 140-krat in, kot pravi Vlado Ostrouška, nima nobenega namena nehati. "Vojko Čuk pravi, da bo do 65. leta daroval kri ko-likorkrat bo še mogel in mislimo, da bo podrl vse regionalne rekorde. Nadeja pa si, da bi kri daroval 150-krat, kar doslej ni uspelo še nikomur. ” Kot rečeno, pa Vlado Ostrouška pogreša večjo prisotnost nagrajenih krvodajalcev, saj jih je v petek, ki je bil sicer slovenski dan krvodajalstva, večina manjkala. Za to pa je morda kriva tudi najbolj izolska fešta, Praznik Vina, oljk in rib. So pa bili zato prisotni gosti iz Cormonsa, ki se že redno udeležujejo srečanja v Izoli. “Letos smo se s člani krvodajalskega društva v Cormonsa tudi dogovorili, da bi enkrat oni prišli darovati kri v Izolo, nato pa še mi v Cormons in tako to vez nadredili še trdnejšo. In morda bi se tudi kaj naučili od te izkušnje. ” Rdeči križ se ob tem zahvaljuje kvartetu 7+ za glasbeni program, ter donatorjem: Donatorji krvodajalskega srečanja: Občina Izola, Vina Koper, Vina Žaro, Bojan in Tilen Praprotnik, Korenika Matej. Prosijo pa tudi jubilante, ki niso dvignili priznanj, da jih obiščejo na sedežu Rdečega križa v Izoli, Ob starem zidovju 15/a. ur OBVESTILO Obveščamo vas, da bo za potrebe izvedbe javne prireditve “ULIČNA KOŠARKA" v Izoli dne 16.06.2012, organizator CENTER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA, skladno z dovoljenjem Urada za komunalni razvoj Občine Izola , izvedel zaporo severnega dela parkirišča “LONKA” ( zadnje tri (3) vrste). Zapora se bo izvedla že proti večeru dne 15.06.2012 ter sprostila dne 16.06.2012 po zaključku prireditve. Zato prosimo vse lastnike vozil parkiranih na omenjenem delu parkirišča, da svoja vozila dne 15.06.2012 odmaknejo, sicer jih bo odmaknila služba za odvoz vozil. Hvala za razumevanje! Komun Država dela proti trajnostnemu razvoju Nedavni sklep Vlade RS, da ponovno zniža odkupno ceno električne energije proizvedene s pomočjo sončnih elektrarn, ki tako dosega slabo polovico tiste iz leta 2009, je zamajala slovenski trgfotovoltaike. V neprijetnem položaju seje znašla tudi izolska Občina, ki išče koncesionarja za postavitev sončnih elektrarn na javnih objektih, Nižanje odkupne cene seveda ni presenečenje, saj je jasno, da če država nima denarja ga nima niti za takšno “dobrohotno” plačevanje električne energije iz sončnih elektrarn. Tako so bile že v prvi polovici letošnjega leta odkupne cene za 30 odstotkov nižje od izhodiščnih cen, zastavljenih leta 2009. Za drugo polovico leta je bilo še do nedavnega predvideno 40-odstotno glede na izhodiščne cene iz leta 2009. Žal se je Vlada RS mesec dni pred napovedano spremembo odločila za dodatno znižanje odkupnih cen, ki pomeni 52,45-odstotno znižanje glede na izhodiščne cene. S tako drastičnim znižanjem odkupnih cen je na trgu ustvarjen nenaden zastoj. Investitorji razmišljajo o prekinitvi sklenjenih pogodb o postavitvi sončnih elektrarn v drugi polovici leta tako z izvajalci kakor tudi z bankami, saj je prišlo do nenadne spremembe ključnega dejavnika. Industrija, ki ustvarja visoko dodano vrednost in krepi izvozne priložnosti slovenskega gospodarstva, se je znašla v nezavidljivem položaju, ki ogroža večino od približno 3.000 delovnih mest, ki so v zadnjih letih nastala na področju fotovoltaike. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je predlog spremembe pripravilo brez upoštevanja mnenja industrije. Predlogi Združenja slovenske fotovoltaične industrije so prav tako vključevali dodatno znižanje podpor, vendar premišljeno in na osnovi izračunov, ki temeljijo na dejanskem stanju na domačem trgu. Podani so bili tudi predlogi, s katerimi bi zmanjšali hitro rast investicij v sončne elektrarne, vendar ne bi ogrozili panoge, ampak povečali število zaposlenih ter dodano vrednost, ki ostane Sloveniji. O mestnih drevesih Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Znanstveno-raziskoval-no središče Univerze na Primorskem in Društvo Obalnih arhitektov, so v sklopu srečanj KULTURA PROSTORA v Pokrajinskem muzeju v Kopru pripravili predstavitev knjige normativov in standardov za MESTNO DREVJE Drevesa znižujejo visoke poletne temperature, zadržujejo padavinsko vodo, znižujejo emisije, zadržujejo veter ... sooblikujejo kakovost in lepoto mestnega okolja. Saditev dreves je zato pomembna strateška in upravljavska naloga vsakega naselja. Knjiga “Mestno drevje” je zbirka priporočil in pravil za ravnanje z mestnim drevjem v slovenskih razmerah. Podrobneje jo bomo predstavili v naslednjem Mandraču. Srečanja Kultura prostora sicer pripravljata: Neža Cebron Lipovec in Jana Purger Ključni predlog se nanaša na spremembo velikostnih razredov foto-voltačnih proizvodnih naprav, od katerih je odvisna višina podpor. Trenutni velikostni razredi imajo prevelik razpon in so neprimerljivi z velikostnimi razredi v drugih državah. Treba bi bilo uvesti nov razred do 20 kilovatov. Sončne elektrarne na družinskih hišah so v Sloveniji trenutno povsem nezanimive, ker ne omogočajo sprejemljivih finančnih donosov. Trenutni predpisi pa povsem enako obravnavajo elektrarne, sestavljene iz treh ali štirih foto-napetostnih modulov, kot 1-me-gavatne elektrarne, za katere potrebujemo več kot 4.000 modulov in najmanj 7.000 kvadratnih metrov prostora. Projekt javno zasebnega partnerstva pri postavitvi sončnih elektrarn na izolskih javnih objektih tako spet izgublja tla pod nogami. Že doslej je bilo veliko dvomov v uresničitev načrtovanega projekta, saj se zdi, da bo za morebitne zasebne partnerje projekt nezanimiv, razen če bodo cene sončnih central še dodatno padle, kar pa v kratkem času ni prav verjetno. Vsekakor nam je lahko žal, da projekt, ki je gotovo pozitivno in trajnostno naravnan, s strani države doživlja takšno usodo. ur Včasih je treba imeti srečo v nesreči. Turistu, ki se je z družino in kamp prikolico odpravil proti morju je nekdo na parkirišču odvil eno od koles na prikolici. Kolo je odpadlo sredi Drevoreda 1. maja in promet je za nekaj časa obstal. Predstavljajte si, da bi kolo odpadlo na avtocesti. Pogumna najemnika PoMederja in Svetilnika Poznavalci pravijo, da sta nova najemnika zemljišča in plaže pod Belvederjem ter gostinskega lokala na Svetilniku pogumna in da bosta težko iztržila dovolj denarja za kritje stroškov investicije. Za najem 300 kvadratnih metrov posameznih parcel pod Belvederjem je občina zahtevala najmanj 9900 evrov in ob prvem razpisu je največ ponudil zasebnik Anto Jedrinovič (16.000), Dean Dobravc iz podjetja Piato pa 12.600 Eurov. Potem si je Jedrinovič pred podpisom pogodbe premislil in občino “obogatil” za varščino, tako da je v drugem poskusu najem dobilo podjetje Piato, ki tam načrtuje postavitev kioska oziroma zabojnika in ureditev sezonskega gostinskega vrta. Na občini pa pravijo, da jih bolj kot sam gostinski objekt zanima izboljšana ponudba kopališča, vključno z objekti, ki so potrebni na kopališču, od sanitarij do garderob, za kar mora seveda poskrbeti nov najemnik. Kopališče naj bi ostalo brez vstopnine, seveda pa mora najemnik zagotoviti tudi redno čiščenje kopališča in okolice. Kako bo s parkiranjem nad plažo še ni povsem jasno, jasno pa je, da bo najemnik lahko računal predvsem na prihodek iz poletnih mesecev, ostale mesece pa ga čaka bolj slab obisk. Podobna zgodba je tudi na Svetilniku, kjer prvi poskus iskanja najemnika ni bil uspešen, na drugega, z nekoliko boljšimi pogoji, pa se je prijavilo nekaj kandidatov. Na koncu je komisija menda izbrala podjetje Ventes iz Postojne, ki se sicer ukvarja s prodajo električnih pripomočkov za gospodinjstva. Nov najemnik lokala, ki je v izredno slabem stanju (razen strehe) bo moral občini plačati mesečno najemnino najmanj 2.919,00 EUR, najemnika pa bremenijo vsi stroški pridobivanja ustreznih dovoljenj za obratovanje in poslovanje ter vse davčne dajatve. Izbrani ponudnik nosi vse obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja, stroške uporabe stavbnega zemljišča, stroške zavarovanj in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo. Zavarovalne police, ki jih sklepa najemnik, se morajo vinkulirati v korist občine. Nakup dodatne opreme in materiala, ki so namenjeni izvajanju same dejavnosti oziroma uporabi prostorov s strani najemnika so strošek najemnika in v nobenem primeru ne bremenijo Občine. Najemnik je dolžan sam pridobiti vsa ustrezna soglasja in dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Objekt namreč že nekaj let ne obratuje in ga je trebao prenoviti V lokalu ni nobenega premičnega inventarja, objekt je najemnik dolžan opremiti in usposobiti za obratovanje z lastnimi sredstvi. Potrebno je sanirati ter urediti objekt tako, da bo lahko nemoteno funkcioniral za predvidene programe. Na podlagi ocene potrebnih vlaganj v poslovni prostor se ugotovi potrebna višina investicijskih vlaganj potrebnih za usposobitev objekta. Višina investicijskih vlaganj se poračunava v sklopu najemnine. ur Pri pogrebih ni krize Dvakrat več pokopov kot lani V letu 2011 so na izolskem pokopališču opravili nekaj več kot 120 pokopov, še pred koncern letošnjega prvega polletja pa so že pri 90-tih. Gre zgolj za slučaj, povezan z demografsko strukturo prebivalstva, ali za kaj drugega, kar bi bilo dobro raziskati? Vedno večje pokopov na morju, vendar Izola, kot edina v Istri, še nima organiziranega tovrstnega obreda, Težko je govoriti o pogrebih, pogrebni dejavnosti, pokopih, žarah in raztresih v morje. Predvsem zato, ker smo tudi tisti najbolj racionalni na svoj način vraževerni. A pogrebna dejavnost je pomemben dejavnik v naših življenjih, pa, če to hočemo, ali ne. In glede na to, da se izolska Občina že dlje časa sooča s prostorsko stisko na izolskem pokopališču in, če bo vse potekalo po načrtih, bomo v roku nekaj let bili prisiljeni v gradnjo novega pokopališča, ni nič narobe, če pomislimo na nekatere različne možnosti. Seveda o temu največ ve Jurij Mušič, vodja pokopališke službe na izolski Komunali. V pogovoru, ki smo ga opravili, je med drugim omenil tudi tržno priložnost za Občino, o kateri mnogi ne bi radi poslušali, ali pa o njej razmišljali. Celotna regija namreč ne premore ene same upepeljevalnice. - Koliko je bilo lani pogrebov v Izoli in kako kaže letos? Lani je bilo v Izoli skupno 121 pogrebov, letos pa v slabega pol leta že 84, kar je zaskbljujoče. Predvsem pa je zaskbljujoče, da ne govorimo samo o tisti najstarejši populaciji. - Kako to mislite? - Letos je bilo že veliko pogrebov generacije, ki je dopolnila ali dopolnjuje petdeset let. Torej ne govorimo samo o tisti generaciji, ki se je po vojni preselila v te kraje, temveč tudi o drugi, povojni. Veliko je namreč bolezni. Tako raka, kot recimo kapi. - Glede na to, da govorimo že o naslednji generaciji, ste morda opazili, da se je kaj spremenilo tudi v odnosu do pokopov? - Vsekakor. Najbolj opazno je seveda to, da se vedno več ljudi odloča za žarni pogreb. Letos je bilo naprimer dvakrat več žarnih pogrebov, kot tistih klasičnih. Kar je v primerjavi s preteklimi leti presenetljivo. No, glede tega pa se odpira novo vprašanje. Namreč, Obala ne premore svoje upepeljevalnice. - O temu je zadnje čase veliko govora. - Mislim, da ne dovolj. V Sloveniji imamo upepeljevalnice v Ljubljani in v Mariboru. Bruno Dassena 9. 3. 1929 - 12. 06. 2012 Al termine di un lungo e incurabile male ci ha lasciati Bruno Dossena, pen-sionato e a lungo fornaio del panificio di Isola dTstria. Per tributargli Tultimo saluto ci racco-glieremo oggi, giovedi’, alle 14.00, pre-sso il cimitero di Isola dTstria. La moglie Betta, i figli Nello e Fiorenzo e la figlia Maria, i nipoti e pro-nipoti. - V zadnjem obdobju je vedno več govora tudi o pogrebih na morju. Izola kot tradicionlano ribiško mesto pa je edina občina na Obali, ki tovrstnih pogrebov ne nudi. Ni to nekoliko nenavadno? Zdaj je tako, da tiste, ki želijo pogreb na morju, oziroma razstres pepela v morje, preusmerimo v Koper ali Piran. Nedvomno pa bomo v kratkem tudi v Izolo uvedli tovrstne pogrebe. Konec koncev, smo res najbolj morska občina na Obali, prosilcev pa je vedno več. ur A glede na to, da se vedno več ljudi odloča za žarne pogrebe, bi morda morali pomisliti, da bi eno postavili pri nas. - Prevozi žare so namreč kar dragi, mar ne? Tako je. Upepelitev v Ljubljani občana stane nekaj več kot 400 eurov, kar je v času, ko ljudje gledajo na vsak euro, veliko. Poleg tega pa upepelitev v Ljubljani traja kar dolgo, predvsem zaradi prevoza. Mislim pa, da bi o temu morali razmisliti tudi z vidika trženja. - Kako to mislite? - Nima samo Obala težave z upepelitvijo, temveč celotna regija. Izolska upepeljevalnica bi lahko pokrila, ob slovenski Istri, tudi Italijo in hrvaško Istro. Veste, na Hrvaškem imajo upepeljevalnice samo v Zagrebu, kar pa je za celotno območje Istre kar nekoliko nerodno. In kmalu tudi meja ne bo več ovira. Zaradi tega mislim, da ima Izola odlično možnost, da istočasno finančno razbremeni svoje občane, ob tem pa storitev tudi trži. - Govorimo o veliki investiciji? Investicija ni prevelika, predvsem pa ne gre za veliko prostorsko investicijo. Upepeljevalnica v Ljubljani je majhna, Izola pa bi potrebovala še manjšo. Predvsem pa mislim, da je pomembno, da o temu hitro razmislimo, sicer nas bo kdo prehitel. In ne vidim razloga, zakaj bi morala ta dejavnost pripadati Kopru. Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, Branko Ravnik se je v torek udeležil zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Na tokratnem zasedanju so ministri dosegli splošni politični dogovor o reformi Skupne ribiške politike (SRP). Slovenija se je odločno zavzemala za upoštevanje posebnosti malih ribiških sektorjev z velikim deležem malega priobalnega ribištva. Kljub temu, da je Slovenija v pogajanjih dosegla za slovenski ribiški sektor nekatere ugodne rešitve, predloga ni mogla v celoti podpreti. Za Slovenijo predstavljata najbolj občutljivi vprašanji predloga osnovne uredbe sistem prenosljivih ribolovnih koncesij in prepoved zavr-žkov oziroma uvedba obveznosti ta-koimenovanega popolnega iztovora neželenega ulova. Državni sekretar Branko Ravnik je na zasedanju poudaril, da Slovenija podpira obvezni iztovor vsega ulova oziroma odpravo zavržkov, ko gre za industrijski ribolov oziroma za režime ribolovnih kvot na ravni EU, kjer so zavržki največji problem. Obenem pa je opozoril na posebnosti majhnega slovenskega ribiškega sektorja in se zavzel, “da se zagotovi določena izjema za manjše ribiške sektorje, ki ne upravljajo ribištva na podlagi ribolovnih omejitev, kjer so celotni letni ulovi majhni in posledično tudi zavržki, obenem pa prav zaradi majhnih zavržkov ne obstaja ekonomski interes za upravljanje ali uporabo neželenega ulova. V takšnih sektorjih bi obveznost popolnega iztovora pomenila zgolj dodatno nesorazmerno breme in stroške za ribiče v primerjavi s koristmi te obveznosti. ” Končni kompromisni predlog danskega predsedstva vključuje možnost izjeme od obveznosti popolnega iztovora, ki naslavlja problem Srečanje upokojencev na Mašunu Društvo upokojencev Izola vabi člane na srečanje upokojencev severne in južne primorske na MAŠUNU, v petek 20.7.2012. Prijave zbiramo na sedežu društva do 04.07.2012, v pon. 9.-11. ure, v sredo od 15.-17. ure ali po tel. 6419-737. Predsednik: Alojz Pečan malih ribiških sektorjev, kot je slovenski, veljati pa bo začela istočasno kot obveznost popolnega iztovora. Neželeni ulov bo tako dovoljeno vreči v morje, če bo ta predstavljal do skupno pet odstotkov celotnega letnega ulova posamezne vrste rib. Časovnica za začetek izvajanja popolnega iztovora določa, da bo treba v Sredozemlju začeti iztovarjati male pelagične vrste predvidoma leta 2014, medtem ko se bo za ostale vrste v Sredozemlju obveznost uvedla v obdobju 2016-2019. Glede sistema prenosljivih ribolovnih koncesij pa je bil sprejet politični dogovor, da se bodo države članice lahko same odločile, ali bodo uvedle sistem prenosljivih ribolovnih koncesij ali ne, za kar si je prizadevala tudi Slovenija. Kljub temu, da je Slovenija v pogajanjih uspela dobiti izjemo, ki bo naslavljala skrbi slovenskega ribiškega sektorja, ta ni bila povsem v skladu s predlogi Slovenije, zato je slovenska delegacija na koncu glasovala proti splošnemu pristopu glede predloga osnovne uredbe. Slovenija je podprla predlog uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogoj-stva, saj v primerjavi s sedanjim sistemom bolj odpira možnosti za ustanovitev in delovanje organizacij proizvajalcev tudi v majhnih ribiških sektorjih, kot je slovenski. Po političnem dogovoru Sveta o predlogu osnovne uredbe o SRP in predlogu uredbe o enotni tržni ureditvi za ribiške in ribogojske proizvode bo sedaj svoje stališče moral podati še Evropski parlament, predvidoma jeseni. Razprava o predlogih uredb se bo tako nadaljevala v času ciprskega in irskega predsedstva, ko bo moral Svet doseči kompromis glede reforme še z EU parlamentom. Na Šaredu je vse obstalo Zazidalni načrt Šared je bil narejen že za časa županje Brede Pečan, a je ob predstavitvi v krajevni skupnosti naletel na silno nasprotovanje krajanov. Zdaj smo zamenjali že dva župana in menda se nekaj le premika. Priprava in sprejemanje Zazidalnega načrta Šared ima že zelo dolgo brado, ki jo zelo dobro poznajo predvsem stanovalci Šareda, ki zaradi tega dokumenta, ki ga ni, včasih ne morejo postaviti niti navadnega prizidka. Ob prvi predstavitvi, sicer korektno pripravljenega predloga zazidalnega načrta je bilo največ pripomb namenjeno načrtovani gradnji stanovanjskih blokov na hribu. Občina je namreč želela čimveč iztržiti s prodajo zemljišč, ki so v njeni lasti, pripombe so bile tudi na umestitev prometnic, oblikovanje vaškega središča itd. Sprejetje tega Zazidalnega načrta je bilo tudi v programu dela prejšnjega župana in je tudi med prioritetami sedanjega, vendar se, vsaj za krajane, vse dogaja prepočasi. Za več informacij smo povprašali arhitekta Jerneja Živica, člana delovne skupine, ki naj skrbi za koordinacijo med krajani in strokovnimi službami občine Izola. - Delovno skupino so oblikovali prebivalci Šareda in sicer za časa županovanja g. Klokočovnika, ki je to delovno skupino vključil v Komisijo za pripravo dopolnjenega gradiva predloga LN Šared in jo potrdil s sklepom dne 15.10.2007. Zal v obdobju njegovega županovanja očitno ni bilo ne posluha do predlogov ne interesa do sodelovanja. Tako se, kljub mnogoterim sestankom, predvsem zaradi takratnih predstavnikov občine, nismo premaknili iz mrtve točke. Ob nastopu županovanja g. Kolenca se je formirala nekoliko razširjena delovna skupina. Župan Kolenc je kmalu po nastopu mandata obiskal predstavnike lokalne skupnosti v njihovih prostorih (beri kontejner na Šaredu), prisluhnil problematiki in obljubil sodelovanje. Delovna skupina je v obeh sestavah ves čas aktivna. V novi sestavi je skupina prečesala vse trase cest in pripravila predlog optimizacije tako dimenzij in tras cest kot tipologijo in gostoto pozidave. Vse grafične predloge, optimizacije in uskladitve je delovna skupina posredovala predstavnikom občine Izola. - Ali imate občutek, da bodo vaše ugotovitve in predlogi upoštevani s strani občinskih strokovnih služb? - Na zadnjem sestanku s predstavniki občine in z županom, dne 24.5.2012, smo uskladili, predvsem pa optimizirali trase in profile cest, tako da zaenkrat je občutek pozitiven. - Kdaj menite, da bo predlog ZN pripravljen in prišel v širšo obravnavo? - Optimiziran in usklajen predlog naj bi bil okvirno pripravljen in predstavljen skupaj z okoljskim poročilom proti koncu leta, predvidoma v 10. mesecu. O gradnji slemenske ceste Jagodje -Šared, ki je bistvena za uresničitev Zazidalnega načrta Šared, saj je ob cesti predvidena umestitev kanalizacije, pa na Občini Izola pravijo: - Projektna dokumentacija za gradnjo ceste Jagodje - Šared je v izdelavi, izvedena pa je parcelacija zemljišč območja občinskega podrobnega prostorskega načrta predvidene ceste. V teku je postopek odkupa zemljišč. Trenutno se opravljajo cenitve potrebnih zemljišč in kultur. Ko bodo zemljišča odkupljena in ko bo izdelan projekt za gradnjo ter pridobljena vsa potrebna soglasja, bomo vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. V začetku 2013 je predvidena pridobitev gradbenega dovoljenja, sledijo postopki javnega naročila za oddajo del za izgradnjo ceste. Pričetek gradnje je predviden v drugi polovici leta 2013. a.m. - Iz izjav župana je moč razbrati, da se bistveno zmanjšuje poselitev območja Šareda in da se umika blokovska gradnja. Je to vaš predlog? - To je ena ključnih zahtev predstavnikov lokalne skupnosti. Poudariti je potrebno tudi, da se del poselitve optimizira oz. prerazporeja, kar pomeni da se ukinja visoka etažnost (blokovska gradnja) na določenih občinskih zemljiščih in uvaja nekoliko gostejša pozidava na nekaterih drugih, neizkoriščenih lokacijah, vse znotraj območja Zazidalnega Načrta. Tako se na novo uvaja predvsem nizka terasasta gradnja, ki sledi naravnim danostim lokacij na strmih pobočjih oz. kjer je to mogoče. - Usoda ZN Šared je tesno povezana z usodo slemenske ceste Jagodje - Šared. Ali ste seznajeni s tem, kako napreduje ta projekt? - Kolikor sem seznanjen s projektom slemenske ceste, je občina v fazi izdelave projektov. Kaj pravijo na Občini Izola “Vizija Izole čez SO let je 20.000 prebivalcev in nič več, kar pomeni, da si tukaj ne predstavljam velikih blokovskih gradenj,« meni župan Kolenc. Razvoj Izole bi moral iti v smeri vrstnih in individualnih hiš ter v smeri demografskega premika, na podlagi katerega bi v občini zadržali občane z višjo izobrazbo. To pomeni, da mora, na primer območje Mehanotehnike, ostati industrijsko, ne pa prostor za gradnjo blokov. »Tu seveda mislim na industrijo z višjo dodano vrednostjo,« še zaključuje župan. Tretja umetniška akademija Univerza za tretje življensko obdobje tudi v Izoli združuje številne znanja željne občane pa tudi tiste, ki bi se radi posvetili različnim oblikam ustvarjanja. Med temi so tudi člani in članice, ki jih zanima slikarstvo in zato obiskujejo tečaj_slikarstva, ki ga vodi likovna pedagoginja in mentorica, Ksenija Pfeifer. Študentje in študentke tega programa bodo svoje izdelke predstavili na skupinski razstavi v izolski Sončni dvorani, razstavo pa bodo uradno odprli danes, v četrtek, 14. junija ob 19. uri in 30 minut. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili svoj in še nekatere druge ustvarjalne programe Andragoškega društva MORJE, ki v Izoli izvaja program Univerze za 3. življenjsko obdobje. Dve fotografski razstavi V petek, 8. junija so na Morski biološki postaji v Piranu (Forna-če) odprli zanimivo fotografsko razstavo Skrivnosti mediterana, mikroskopsko povečanih slik mediteranskega okolja, avtorja Janija Turka. Razstavljenih je 17 fotografij, z eno od teh pa je Jani zmagal na natečaju Rastline navdušujejo. Delovno skupino sestavljajo: Ožji odbor, zadolžen za komunikacijo s predstavniki občine: Edi Grbec Simon Vouk Jernej Živic Širši odbor - uskladitve Nevijo Frank Primož Bari Valter Slavec F] i ' Raž! f $ V Ljubljanski ulici pa bodo v soboto ob 10.30 odprli razstavo fotografij Dušana Ambroža, ki se s fotografijo ukvarja že vrsto let, vendar se je šele zadnja leta resneje posvetil različnim fotografskim tehnikam, predvsem pa je izoblikoval svoj prepoznaven fotografski izraz, ki je odraz življenja, ki ga živi v našem mestu. Razstava se v Izolo seli iz Ljubljane, kjer je bila deležna lepega sprejema na Metelkovi, posebej všeč pa bo tistim, ki imajo najraje morske podobe Izole, od ribičev do bujola. MXXF>EtAC 6 ------------------------------------ Intervju: Blaž Zgaga, Matej Surc V knjigarni Libris v Kopru so sinoči predstavili zadnji del trilogije V imenu države z naslovom Prikrivanje. Predstavitev je vodila novinarka Neva Zajc, kot poseben gost pa je na predstavitvi in pogovoru z avtorjema, novinarjema Matejem Šurcem in Blažem Zgago, sodeloval tudi zgodovinar dr. Jože Pirjevec. Trilogija prinaša celo vrsto preverjenih informacij, dokumentov in pričevanj o trgovanju z orožjem v katerega so bili pori nas vključeni številni politiki, gospodarstveniki, posamezne firme in celo državni organi. Povsod v razvitem svetu bi taka odkritja temeljito pretresla državni ustroj in privedla do številnih odstopov in zamenjav. Pri nas se ni zgodilo nič. Kot da trilogije sploh ne bi bilo. Objavljamo pogovor z avtorjema trilogije, ki ga je pripravil novinar Primorskih novic - Kober Škrlj. Blaž Zgaga: “Ko sva se prijavila na razpis Evropskega sklada za preiskovalno novinarstvo, sva morala zelo natančno prikazati načrt preiskovanja s hipotezami vred. Na začetku sva si postavila dve osnovni hipotezi. Prvo, da so se politične elite v Sloveniji okoristile z nedovoljeno trgovino z orožjem in drugo, da so dve desetletji prikrivali to svoje delovanje in zato skorumpirale slovenski pravosodni sistem. Najprej sva nameravala napisati samo eno knjigo, a se je nabralo toliko dokumentov, da so nastale tri. V prvi in drugi knjigi sva prikazala, kaj se je pravzaprav zgodilo z orožjem, v tretji pa, na primer, kako jim je uspelo založiti depeše v aferi Pa tria, in kako so s tem dosegli osemnajstmesečno zamudo in izbris vseh dokazov iz komunikacij med osumljenci v Sloveniji. Zaradi tega sodni postopki temeljijo zgolj na dokazih, ki so jih zbrali avstrijski kriminalisti.” Matej Šurc: “Ko sva pisala tretjo knjigo, sva od informacijske poobla-ščenke dobila kar zajeten kup dokumentacije. Vnovič sva jo podrobno preučila. Pokazalo se je, da so se potrdile najine teze in odkritja iz prvega in drugega dela. Ne gre samo za prikrivanje, ampak tudi za zavajanje in preusmerjanje pozornosti. Začela sva s poglavjem o hudem sporu med glavnima trgovcema z orožjem, Janšo in Bavčarjem. Zanimivo je tudi poglavje o Depali vasi. V slovenskem prostoru se pogosto pojavlja kot zgodba o zaroti zoper Janšo, zaradi katere je moral odstopiti kot obrambni minister. V knjigi pa natančno in dokumentirano opiševa, da je do incidenta prišlo zaradi prikrivanja trgovine z orožjem.” - Torej ni šlo za konflikt med obveščevalnima službama notranjega in obrambnega ministrstva? Blaž Zgaga: “Policija je po 6. januarju 1993, ko je državni vrh odločil, da v Sloveniji ne sme potekati več nobena prodaja orožja, začela intenzivno preiskovati vse posle z orožjem. V skladu s kazenskim postopkom so preiskovali storilce kaznivih dejanj na ministrstvu za obrambo. Slednje pa je aktiviralo protiobveščevalni oddelek Voma, vojaške tajne službe, vojaške specialce, da so predstavnike zakona, slovenske policiste in njihove tajne sodelavce, obravnavala kot sovražne vohune. Ni šlo za spopad dveh obveščevalnih služb, kot so zavajajoče predstavili na ministrstvu za obrambo, ampak je šlo za policijsko preiskavo hudih kaznivih dejanj in kršitve mednarodnega embarga, na katero se je ministrstvo odzvalo v nasprotju z zakonom. Pri Depali vasi ni imela vojska nobene pristojnosti za aretacijo civilne osebe. Vemo, kako se je končalo sojenje v zadevi Depala vas. To, da ministrstvo za obrambo ni imelo nobenih pristojnosti, je potrdilo okrožno, višje in vrhovno sodišče, leta 2009 pa je tako razsodilo še ustavno sodišče. Slednje je slovenska javnost povsem spregledala.” - Trgovci z orožjem so svoje ljudi namestili v najpomembnejše družbene sfere: v policijo, na tožilstvo, v politiko in medije. Jim je tako uspelo prikriti svoje delovanje? Blaž Zgaga: “Vsakdo, ki bo prebral dokumente, objavljene v tretji knjigi, bo zgrožen nad tem, na kakšen način jim je uspelo prikriti svojo dejavnost. V znanem primeru odkrite pošiljke orožja na Brniku je sicer prišlo do kazenske ovadbe proti Janezu Janši, Igorju Bavčarju, Nikolaju Omanu, Konstantinu Dafermosu (znanemu trgovcu z orožjem z Dunaja), Ludviku Zvonarju in Francu Kosiju. Ko pa jo je v roke dobila tožilska skupina za posebne namene, so čez noč umaknili pregon zoper peterico in ga nadaljevali samo proti svetovalcu Franciju Kosiju. Na koncu so še od tega odstopili. Ob tem je tožilec zapisal, da ne obstaja niti en dokaz, da bi storil kaznivo dejanje, ampak samo seznam prilog dokazov v kazenski ovadbi obsega več kot 50 točk. Pomembne so ugotovitve notranje preiskave v Vomu z imenom Trgovina. Že leta 1994 so slovenski preiskovalci odkrili skoraj vse o trgovini z orožjem. 42 uslužbencev Voma so zaslišali v skladu z zakonom o kazenskem postopku in nastalo je obsežno poročilo o trgovini z orožjem, ki so ga predali takratnemu obrambnemu ministru Jelku Kacinu, on ga je posredoval predsedniku vlade Janezu Drnovšku, nakar je vse potihnilo. Takrat so vse prikrili. Republika Slovenija je že leta 1994 imela vse možnosti, da bi preiskala trgovino z orožjem in zaprla to sramotno poglavje slovenske zgodovine, a tega ni storila. Zaradi političnega interesa nekaterih na vrhu slovenske države.” Matej Šurc: “Po tej logiki bi morali zapreti visoke funkcionarje in osa-mosvojitelje. Nekdo iz pravosodja mi je nedavno priznal: Mi si sredi devetdesetih nismo mogli privoščiti, da bi obsodili dva ministra.” - V kolikšni meri so zahodnoevropske države, zlasti Nemčija, dopuščale trgovanje z orožjem? So zanj vedele? Matej Šurc: “Prepričan sem, da so tuje obveščevalne službe vedele za trgovino z orožjem. To pomeni, da so slovenski politiki, ki so se s trgovino ukvarjali, ujetniki tujih tajnih služb. Morajo jim biti poslušni. Slovenske trgovce z orožjem imajo, denimo, nemške obveščevalne službe v šahu, prav tako nemška vlada. Lahko jih izsiljujejo.” - Že v drugi knjigi trilogije razkrivata, da so slovenski trgovci z orožjem sodelovali z mednarodno mafijo. Je danes v Sloveniji sploh mogoče postaviti jasno mejo med “čisto” politiko in mafijo? Blaž Zgaga: “Jasno je, da demokracija ne more obstajati brez pravne države. Brez sistema zavor in ravnotežij sistem demokracije ne more delovati. Pogosto se pozablja na ta vidik. Matej Šurc in Blaž Zgaga TRILOGIJA w 1? imciiei fliff: PRIKRIVANJE TRETJA KNJIGA @ Trgovci z orožjem so svoje ljudi namestili v najpomembnejše družbene sfere: v policijo, na tožilstvo, v politiko in medije. Vsakogar, ki se jim drzne oporekati, skušajo kupiti ali, še pogosteje, uničiti - ga kot rakavo rano izžgati iz družbenega tkiva. Ob tem ni pomembno, ali gre za novinarja, kriminalista, poslanca Državnega zbora, predsednika države ali človeka iz njihovih vrst. Matej Šurc, Blaž Zgaga Ko navaden državljan ocenjuje zadnjih 20 let lahko ugotovi, da je bilo pred tem, paradoksalno, več pravne države, kot jo je danes. Danes je pravna država za tiste, ki si lahko privoščijo drage odvetnike. Tiste, ki zagrešijo manjša kazniva dejanja pa takoj odkrijejo in kaznujejo. Pri trgovini z orožjem so imeli dokaze, a ovadbe niso vložili. S prikrivanjem trgovine z orožjem so spodkopali pravno državo, s tem pa samo demokracijo^” Matej Šurc: “Za nekatere je bila trgovina z orožjem izvrstna priložnost, da so si nagrabili kapital. Na lahek način in z manipulacijami so zaslužili milijone. Pri zadevi Patria so finski in avstrijski preiskovalci odkrili, da so podkupnine šle za stranko. Če pa to poveš na glas, ti odgovorijo, da gre za politične pritiske. Pet imen se je pojavljalo tako pri orožarskih aferah v letih 1991-1993 in se tudi zdaj pri Patrii: Janez Janša, Anton Krkovič, Jože Zagožen, Walter Wolf in Ivan Črnkovič.” Blaž Zgaga: “Leta 1991 je prišlo do vojaških spopadov tako v Sloveniji kot drugje v Jugoslaviji. Tedaj se je pokazala priložnost za popoln zločin. Zakaj? JLA je imela v svojih skladiščih 220.000 ton zalog streliva, od tega desetino v Sloveniji. Te zaloge so bile vojaška skrivnost. Navadni državljani in mediji zanje sploh niso vedeli. Zanje so vedeli samo tisti, ki so bili na ministrstvu za obrambo in poveljniki. Zato so s temi zalogami lahko počeli, kar so hoteli. In so res. Nenadoma se je pojavilo ogromno gotovine, ki so jo hranili v pisarni Andreja Lovšina. Kot je povedal eden od Vomovcev, so se police lomile pod težo bankovcev. Ta denar naj bi bil namenjen za državo. Ko pa je posebna komisija parlamentarnih preiskovalcev obiskala ministrstvo za obrambo, je ugotovila, da je v proračun prišlo samo 10.000 nemških mark. Po besedah nekdanjega načelnika RŠTO Janeza Slaparja je šlo za več kot 100 milijonov mark, po izjavah takratnega obrambnega ministra Jelka Kacina pa za 140 milijonov mark.” Matej Šurc: “Kacin se je pri omembi zneska skliceval na izsledke temeljite preiskave logistike in drugih pristojnih organov o prodaji orožja iz Slovenije na Hrvaško in v Bosno - in to je znašalo več kot 140 milijonov mark.” - To je torej ta črna luknja okrog katere se vrti vajina raziskava, teh 140 milijonov mark? Blaž Zgaga: “Večina orožja je v Slovenijo prišla šele potem, ko je bila vojna pri nas že končana. Mariborski višji tožilec Dušan Požar je bil eden redkih, ki se je zelo prizadevno lotil preiskovanja. Strokovno, s pravnimi mnenji. Zapisal je, da je bil tudi sklep sveta predsedstva za obrambo, ki je dovolil prodajo orožja, protiustaven. Slovenija je postala članica OZN maja 1992. Po tem datumu je Janša podpisal najmanj 12 dovoljenj za izvoz orožja. Ampak Slovenija bi morala spoštovati mednarodni embargo tudi, ko ni bila članica OZN. Prekršenih je bilo veliko veljavnih slovenskih zakonov, zlasti zakon o nadzoru državne meje, ki je določal, da mora biti za vsako pošiljko orožja čez mejo izdano dovoljenje ministrstva za notranje zadeve, soglasje ministrstva za obrambo in soglasje ministrstva za zunanje zadeve. Na dveh sestankih novembra 1991 pod vodstvom Janše in Bavčarja, so sklenili, da bodo veljavno ureditev, ki je zahtevala za vsak prevoz orožja dovoljenje treh ministrstev, spremenili, in da bo dovolj zgolj sklep enega ministrstva: ministrstvo za obrambo bo izdalo za svoje, ministrstvo za notranje zadeve pa za svoje pošiljke. To je bil tako rekoč mehki 'udar' močnih mož na čelu države. Postavili so se nad zakon. Skupina desetih mož je sklenila, da zakon o nadzoru meje ne velja. Poleg tega so pri prodaji orožja kršili vse finančne predpise." Matej Šurc: “Takratno slovensko vodstvo nosi odgovornost - odškodninsko, politično in moralno. Orožje je nekdanja federacija kupovala z denarjem vseh svojih državljanov, tudi naših staršev. Potem so si nekateri to orožje prisvojili in ga po oderuških cenah prodajali Hrvatom in Muslimanom, ki so si z njim reševali gola življenja. Skoraj ves denar iz te trgovine je preprosto izginil.” Blaž Zgaga: “Pojasniti moram dvajsetletni antagonizem med Kučanom in Janšo. Kučan je za trgovino z orožjem vedel, saj je bil vrhovni poveljnik obrambnih sil, vodil je svet za obrambo. Ta državni organ je sprejel sklep o prodaji orožja. Vseskozi je vedel, za kaj v resnici gre, in zahteval odgovore na vprašanja o prodaji orožja, ki sta jo izvajala ministra Janša in Bavčar. V zadnji knjigi pa je mogoče izvedeti tudi, zakaj je slovenska politika v zadnjih 20 letih taka, kot je. Kučan je vedel, Drnovšek, ki je postal predsednik vlade maja 1992 pa je bil tudi politično odgovoren. Resno branje Janša in Bavčar sta bila tudi njegova ministra, hkrati je bil še njegov osebni telesni stražar vpleten v trgovino z orožjem. Drnovšek je odločil, da se zadeva prikrije. Hkrati je poznal tudi rivalstvo med Kučanom in Janšo ter ga spretno in pragmatično izkoriščal. Velik del slovenske politike se vrti okrog trgovine z orožjem. Informacije, ki še niso bile objavljene, bodo marsikaj postavile v novo luč.” - Ob izidu prve knjige trilogije je bil Janša v opoziciji, zdaj vodi vlado. Lahko Janša kot predsednik vlade izkoristi svoj položaj moči in vas “razveseli” s kakšno tožbo? Blaž Zgaga: “Lahko. Vendar se v enem letu politični položaj v Sloveniji ni bistveno spremenil. Trdim, da je bila vseskozi skrita koalicija med Janšo in Pahorjem. Prvovrstni škandal je to, da je morala javna tožilka Branka Zobec Hrastar, ki je vodila zahtevno mednarodno preiskavo v zadevi Patria, tožilstvo zapustiti, ker je država ni bila sposobna zaščititi. Janša ima veliko moč, saj obvladuje sistem, ki ga je gradil 20 let. Govorim o pripadnikih bivše brigade Moris, ki so dobili zaposlitve na zelo pomembnih delovnih mestih v policiji, v uradu za varnost in zaščito, govorim o pripadnikih vojaške obveščevalne službe. Tisti, ki so šteli denar, ki so ravnali z gotovino, so še danes zaposleni na ministrstvu za obrambo, so zaščiteni, imajo dobre plače in niso nikoli odgovarjali za svoja dejanja." Matej Sure: “Zdaj, ko je Janša na oblasti ima tudi večjo odgovornost. Zato dobiva najina raziskava še večji pomen, ker ni samo zgodovina, ker ne govori le o preteklosti. Obravnava zlasti metode in načine delovanja tistih, ki zdaj držijo usodo Slovenije v svojih rokah. Ne izide vsak dan knjiga, ki opisuje nečedne posle aktualnega predsednika vlade.” Blaž Zgaga: “Največji škandal je, da je človek, ki je v kazenskem postopku zaradi korupcijskih kaznivih dejanj, kljub temu, da je izgubil volitve, postal predsednik vlade.” - V knjigi pišete o hudih pritiskih na vse tiste, ki so bili seznanjeni s trgovino z orožjem. A na vaju kot avtorja najbolj odmevne raziskave o tej temi ne pritiskajo? Matej Šurc: “Prvo knjigo sva pisala v popolni konspiraciji in njen izid je marsikoga presenetil. Ampak stvar je že bila v javnosti in vsak pritisk bi bil tedaj kontraproduktiven.” Blaž Zgaga: “Matej, ki je kot novinar zaposlen na Radiu Slovenija je pod bistveno večjim pritiskom, kot sem jaz, ki sem svobodni novinar. Matej Šurc: “V začetku leta sem v avtorski oddaji Labirinti sveta nekoliko ironično komentiral prenos oblasti v Sloveniji z zvočno kuliso kot aluzijo na Hitlerja. Eden od strankarskih časopisov SDS je zato napadel direktorja Radia, češ da je nesprejemljivo, da se bodočega predsednika vlade primerja s Hitlerjem, zato naj me suspendirajo. A glasba je bila iz filma Veliki diktator Charlieja Chaplina. Tako so se vnovič ujeli na limanice tisti, ki dogmatsko branijo lik in delo Janeza Janše.” robertškru Tramontana ob pismu o privezih Že dolgo kakšno pismo bralca ni sprožilo toliko reakcij, kot se je to zgodilo ob objavi pisma o neredu v občinskem pristanišču, ki ga je podpisalo približno 150 lastnikov plovil in najemnikov občinskih privezov. Povsem enak dopis smo v uredništvo prejeli že 26. aprila kot del demantija, ki so ga izoblikovali v odgovor na članek v regionalnem dnevniku. Ker tam njihovega dopisa niso ocenili kot popravek in ga niso objavili so dopis poslali županu Občine Izola in, vsaj po njihovih navedbah, tudi nekaterim občinskim svetnikom v pričakovanju, da bo njihov poziv pomemben ob razpravi na občinskem svetu. Toda, ker tam nihče niti ni omenil tega njihovega poziva, kljub temu, da so ga opremili s približno 150 podpisi, so ga ponovno poslali uredništvu, kjer smo pač ugotovili, da je pismo že postalo javno in ni razloga za njegovo neobjavo. Sledile so reakcije, ki smo jih pričakovali, saj nikomur ne more biti vseeno, če je njegovo plovilo našteto med tistimi, ki nimajo urejenega statusa ali so neupravičeno na privezu ali kaj tretjega. Seveda je večino zanimalo, kdo so podpisniki pisma, kar seveda ni težko ugotoviti, saj gre za skoraj polovico vseh, ki imajo plovila privezana v občinskem pristanišču. Res je tudi, da nekateri menda niso prebrali celega zapisa ampak so bili načelno seznanjeni s pobudo za vzpostavitev reda v pristanišču, ki jo seveda podpirajo. Med temi je tudi predsednik komisije za dodeljevanje privezov, Mario Gergeta - Gianni, ki je v odgovor na omenjeni zapis povedal, da je "u funkciji predsednika omenjene komisije seznanjen tudi z nekaterimi polresnicami in neresnicami, ki jih posamezniki širijo zato, ker niso dobro seznanjeni s to problematiko oziroma jo tolmačijo po svoje. Ves čas je želel na odkrit, transparenten način pomagati, da se zadeve v pristanišču uredijo, zato je tudi podprl to pobudo. Žal se je, po njegovem mnenju, zgodilo nekaj drugega. Zgodil se je tak pristop k reševanju stvari, ki ne prinaša nič dobrega, ki ne daje nobenih odgovorov in nobenih rešitev, ampak zgolj kritizira delo in ruši ugled ljudi, ki se trudijo narediti red v pristanišču. Tak način dela zavrača in obsoja". Pravi, da noben posameznik nima pravice vmešavati se v zasebno lastnino plovil - ribiških bark, saj je stvar lastnika, kaj s tem plovilom počne ali ne, ga ima registrirano ali ne, ima vsa dovoljenja ali ne. To pristojnost imajo: Pristaniška kapitanija, Pomorska policija, inšpektorji in delavci pristaniške dejavnosti izolske Komunale. Zato predlaga, da se čimprej preneha s takšnimi dejanji, saj na nek način žalijo vse lastnike privezov, ribiče in druge, ki živijo z morjem. 'Razumem tudi prizadetost posameznih oseb, Izolanov. Zaznavam njihovo razočaranje, vendar na ta način, ko spravimo v slabo voljo toliko Izolanov, mečemo slabo luč na vse kar je bilo doslej dobrega narejeno, ter ustvarjamo slabo vzdušje in celo sovraštvo med nami" je v nadaljevanju zapisal Gianni Gergeta. "Živimo v najlepšem mestu, kjer vse morda ni idealno, vendar bo to lahko postalo, če bomo vsi sodelovali s strpnim reševanjem problemov. Le tako bo res postalo mesto z nasmehom v katerem je lepo živeti in gaje lepo obiskovati." Avtorji in nekateri podpisniki poziva pa odgovarjajo, da je bil to edini način, da se njihov glas zares sliši in da se v zvezi z njihovim pozivom kaj premakne. In premaknilo se je, saj so se nekateri omenjeni lastniki plovil oziroma najemniki privezov krepko razjezili, neuradno pa smo izvedeli, da so se na Komunali odločili za zamenjavo vodje obrata pristaniške dejavnosti, čeprav bi težko rekli, da je neposredno kriv za stanje v občinskem pristanišču. Ob tem je treba še povedati, da so v stranki Izola je naša ugotovili, da niso prejeli omenjenega poziva in zato tudi niso mogli razpravljati o njegovi vsebini. Tudi v nekaterih drugih strankah poziva pred sejo niso videli, ur Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... Koti' "Piran Portorož V \ /Šarnd ■! \Luctja Z Sečovf/eN Parecag 3. SNL-zahod Rezultati 26. kroga AH Mas Tech: Calcit Kamnik 1:0 (0:0) Ivančna Gorica : Izola 3:3 (2:0) Brda : Ilirska Bistrica 2:1 (1:1) Zagorje : Tolmin 2:4 (1:1) Jadran Dekani: Zarica Kranj 4:1 (3:1) Adria Miren : Jesenice 2:0 (1:0) Krka : Svoboda Lj. 5:0 (1:0) Ivančna Gorica : Izola 3:3 (2:0) Ivančna gorica, 09.06.2012 ob 17.00, gledalcev 0 Izola: Zunič Dean, Gerič Elmin, Pijalič Ernest, Mehič Almir, Mač-kovšek Uroš, Zafred Mitja, Božič Marko, Stampfer Miroslav, Liza-lovič Adis, Zemljak Matej (Davi-dovič David 85’), Rupnik Anže Strelci: 1:0 - Ilič Aleksandar (21'), 2:0 - Škorič Dušan (23’), 2:1 - Lizalovič Adis (53’), 2:2 -Rupnik Anže (63’), 2:3 - Zemljak Matej (76’), 3:3 - Ožvald Dorijan (93’) Na reški Fiumanki slavili Slovenci Fiumanka, ki na Reko vsako leto privabi večje število sodelujočih bark - letos se je na njej pomerilo preko tisoč jadralcev - in ki jo že tradicionalno rade obiščejo tudi slovenske regatne jadrnice, je bila letos v znamenju dvojne slovenske zmage. Casali, absolutni zmagovalec s Samom Žvanom na krmilu, je za petnajst navtičnih milj dolgo polje Reka - Omišalj - Reka potreboval 3 ure, 46 minut in 22 sekund, dobri dve minuti kasneje je ciljno črto prečkal Veliki Viharnik s posadko Dušana Puha, tretji, s tremi minutami zaostanka za zmagovalcem, pa Shining Umago Maxi z Željkom Perovičem na krmilu. V skupini Maxi je Veliki Viharnik premagal Shininga, v Grupi 1 pa sta si prvi dve mesti razdelila Casali in Megaenergija s krmarjem Urošem Žvanom. Končalo državno prvenstvo v Seascapeu 18 Letos pozimi so se na ustanovni skupščini zbrali jadralci v SeascapelS in tudi uradno potrdili ustanovitev novega razreda -določitev datuma prvega slovenskega državnega prvenstva je bila potem zgolj še formalnost. Ta konec tedna, 9. in 10. junija, se je tako v Portorožu zbralo kar devetnajst posadk iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Slovaške, da bi se pomerile za prvi državni naslov v slovenski konkurenci in za zmago v najmočnejši konkurenci seascapov doslej tudi v absolutni. Po pričakovanjih so bili favoriti za najvišja mesta ekipe Petra Podunavca, hrvaškega asa Tometa Bašiča (ki je sicer jadral s svojim dekletom in sinom), pa Luke Bae-blerja, Slovaka Tomasa Tuleje kot zmagovalca lanskega Seascape pokala ter Gaee+ Marka Pihlarja, drugouvrščenega v slovenski Monocup razvrstitvi. Po štirih napetih plovih je v skupni razvrstitvi slavil Tomislav Bašič pred Petrom Podunavcem in Luko Bae-blerjem. Častni naslov prvega slovenskega državnega prvaka razreda seascape pa gre tako ekipi Petra Podunavca, ki je jadral z Vidom Jerankom in Markom Gardaševičem, na drugo mesto so se uvrstile Pande z Luko Baeblerjem, Leno Ko ter in Tomažem Vernikom in na tretje - nekoliko nepričakovano - Dejan Presen in Miha Truden, ki sicer običajno zmagujeta na Targetu v konkurenci JustinTenov. V konkurenci justinov je Blue Sardina (Semiko Marucelj) premagala Morsko vidro z Marjanom Kočilo. Zelo dobra organizacija, atraktivni jadralski pogoji, korektno jadranje, za komaj ustanovljeni razred pa tudi kar močna konkurenca so najbrž dovolj dobro izhodišče za nadaljni razvoj razreda, pa tudi dobra motivacija, da se naslednjega DP udeleži še številčnejša flota. Zaključila se je regata v Weymouthu V petek, na zadnji dan kvalifikacij pred sobotno regato za medalje, je bilo v Weymouthu vetra veliko preveč, da bi organizator lahko izpeljal zadnje predvidene plove. Naši jadralci so tako ostali na četrtkovih uvrstitvah: Tina Mrak in Teja Černe na 24. mestu in Karlo Hmeljak, ki je jadral v zlati skupini, na 42. mestu. Zaključeno Zlato Sidro V organizaciji JK Olimpic in pod pokroviteljstvom 430. Mornariškega diviziona Slovenske vojske se je v Izoli pretekli konec tedna, 9. in 10. junija, odvijala druga tradicionalna regata za pokal Zlato sidro. Prvotno je bila izvedba regate načrtovana v trening centru JZS na Sv. Katerini v Ankaranu, vendar je bila kasneje prestavljena v Izolo, kamor tudi spada. Ob tem gre pohvaliti izjemno delo organizacijskega odbora, ki je v pičlih dveh dneh uredil vse potrebno za izvedbo regate na domačem »dvorišču«, na kar smo še posebej ponosni. Regata Zlato sidro na ta način dodatno bogati prireditveno dejavnost v Izoli ter skrbi za promocijo jadranja doma in v tujini. Krka 26 19 ' 6 /7:31 58 AH Mas Tech 26 15 2 9 S7J3 47 Jadran Dekani 26 13 5 8 11:32 44 Ivančna Gorica 26 12 4 10 44:38 •to Tolmin 26 '2 4 10 44:41 •to Zaaorie 26 11 6 9 36:44 39 izola 26 10 6 10 45:49 36 Calcit Kamnik 26 to S 11 37:39 35 Zarica Krani 26 10 S 11 53:57 35 Brda 26 9 S" 9 37:46 35 Adria Miren 26 7 8 11 32:41 29 Ilirska Bistrica 26 9 1 16 40:43 28 Jesenice 26 5 e 13 26:49 23 Svoboda Liublian; 26 5 7 14 23:49 22 Jadranje Regata je bila razpisana za štiri jadralne razrede, in sicer: optimist, europa, FJ in fireball; za razred optimist kadeti (do 12 let) in razred FJ je regata štela za državno prvenstvo. Skupno se je regate udeležilo 86 jadralcev iz Slovenije, Italije in Rusije, največ seveda v razredu optimist, kjer se je regate udeležilo kar 52 mladih nadebudnežev. Žal so dež in slabe vetrovne razmere v soboto jadralcem preprečile odhod na morje, je pa zato nedelja poplačala soboto, ko je zapihal zmeren do močan jugo ter omogočil izvedbo štirih čudovitih plovov v vseh razredih. V razredu fireball je tako zmaga pripadala posadki Kocjančič - Jadek (JK Olimpic), druga je bila posadka Hrvatin - Planinšič (JK Burja, JK Fagar), na tretje mesto pa je uvrstila posadka Kralj - Markota (JK Olim-pic-JK Sidro). V razredu FJ je prvo mesto in naslov državnega prvaka slavila posadka Volk - Volk (JK FJ Slovenija), sledila jima je posadka Nemec - Kozjan (JK FJ Slovenija), ter na tretjem mestu posadka Strančar - Kette (JK Wada). V najmnožičnejšem razredu optimist je v kategoriji dečki zmago slavil Liam Orel (JK Jadro), drugi je bil Martin Peternel (JK Jadro), tretji pa Nicolo Kravanja (ŠD Piran). V kategoriji deklice, pa tudi v skupni razvrstitvi je zmago odnesla Fran-cesca Bergamo (SV Venezia), druga je bila Lin Pletikos (JK Burja), tretja pa Lara Poljšak (JK Pirat). V kategoriji kadeti (do 12 let) je zmaga in naslov kadetskega državnega prvaka pripadel Roku Verder-berju (JK Pirat), sledil mu je Matej Planinšč (JK Pirat) na drugem mestu, na tretje mesto se je uvrstil Davor Stanišič (ŠD Piran). V kategoriji kadetinje (do 12 let) je zmaga in naslov državne kadetske prvakinje pripadel Lauri Babnik, sledila ji je Iva Ferencek, tretja je bila Ana Koželj, vse tri ŠD Piran. Skupna zmagovalka Zlatega sidra 2012 je tako postala Francesca Bergamo (SV Venezia), ki je dobila v enoletno hrambo veliki prehodni pokal Zlato sidro. Zaključni del prireditve - podelitev pokalov in medalj je JK Olimpic izvedel v parku Pietro Coppo, kjer so bile nagrade podeljene s strani pripadnikov 430. Mornariškega diviziona Slovenske vojske, ki na ta način izkazujejo zavezanost k varovanju slovenskega morja in vzgoji bodočih rodov jadralcev in pomorcev. Za sladki zaključek regate je sledilo lansko presenečenje, velika torta z logotipom Zlatega sidra. Hvala vsem udeležencem, simpatizerjem, ter ostalim podpornikom za odlično izvedeno regato ter vabljeni naslednje leto v Izolo, ko bo regata Zlato sidro zasijala v še večjem sijaju.______ Judo DP OŠ za st. učence in učenke Učenke OŠ Dante Alighieri so dosegle ekipno 2. mesto na državnem prvenstvu osnovnih šol za st. učence in učenke, ki je bilo na OŠ Koper. Tekmovanje je skupaj z atletskim prvenstvom potekalo v okviru »3. festivala Športa Mladih« in so si tekmo ogledali tudi predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost kulturo in šport ter Zavoda za šport Planica, ki je tekmovanje tudi pokroviteljsko podprla. Čeprav učenke OŠ D. Alighieri so imele v borbah tudi smolo (bila je tudi ena diskvalifikacija po že doseženi zmagi in moramo reči tudi pravilna, ker po pravilih speti lasje ne smejo vsebovati nobenega metalnega vložka) in tako niso posegle po najvišjih žlahtnih medaljah, pa je bila ekipa dovolj številčna za lep dosežek drugega mesta. Rezultati izolskih tekmovalk 3. mesto: loana Buzoiu v kat. do 52 kg; 3. mesto: Alessia Švagelj v kat. do 57 kg; 5. mesto: Lara Maslo v kat do. 57 kg; 7. mesto: Joel Lenoci v kat nad 63 kg. Športni ribolov V nedeljo 10.06.2012 je ribiško društvo RPD Piran organiziralo na For-načah 19. državno prvenstvo v trnkarjenju z zidane obale za člane. Ekipno je prvo mesto zasedla ekipa MRK Menole iz Izole v sestavi: Iztok Kocjančič, Vesna Pucihar in Zvonimir Grguro-vič. Drugo mesto si je priborila ekipa RD Oradela iz Pirana, Danilo Torej, Mile Škrokov in Mario Druscovich, na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa PLK iz Kopra, Matej Simičič Rupert, Peter Kodre in Vinko Mojškerc. Novi državni prvak v trnkarjenju z zidane obale za člane posamično je tekmovalec MRK Menole Iztok Kocjančič, podprvak je Zvonimir Grgurevič in tretje mesto je zasedel Mario Druscovich iz RD Oradela iz Pirana. Vesna Pucihar iz Menole je bila šesta. J.P. Srečanje Generacij Zavedamo se dejstva, da je ena glavnih nalog Centra za kulturo, šport in prireditve Izola spodbujanje vseh aktivnosti, ki omogočajo razvoj športa na lokalni ravni, zola kot športno mesto z dolgoletno in predvsem uspešno športno tradicijo je lahko vsekakor ponosna na rezultate dosežene v preteklih obdobjih. Za slednje so zaslužni prav vsi, ki so kakorkoli dopolnjevali mozaik športnih uspehov; športniki, trenerji, klubski in društveni funkcionarji, športni delavci, sponzorji, donatorji, mediji... In da zgodovina ne bi šla prehitro v pozabo smo se na Centru za kulturo šport in prireditve Izola odločili, da pristopimo k organizaciji dogodka, ki bi v enem dnevu združil vse akterje uspehov iz preteklih obdobij na vseh športnih področjih. Prireditev imenovana »Srečanje generacij« je v letu 2011 požela velik uspeh ter zanimanje za vsakoletno organizacijo. Prireditev bo potekala dne 23.06.2012 na večini športnih prizorišč v Izoli. Tako se bodo nogometaši pomerili na Mestnem stadionu, rokometaši v Športni dvorani na Kraški ulici, Balinarji na balinišču Arrigoni,... Celodnevno srečanje bi zaključili ob zakuski v »Letnem kinu Arrigoni« s projekcijo slik zgodovine izolskega športa, ter kulturnim prispevkom izolskih glasbenikov s pričetkom ob 20:00 uri. Prepričani smo, da je lahko takšna akcija hkrati tudi priložnost za neformalno druženje in odskočna deska za snovanje novih dogodkov v mestu Izola. Zato vabimo vse »kreatorje« izolskega športnega mozaika, da se nam pridružijo. Kontaktne osebe za vse, ki bi se nam hoteli pridružiti: Balinanje - Miran Kleva , Milan Treskavica Jadranje - Matjaž Musa, Jure Žbogar Kegljanje - Borut Širca Nogomet - Mirsad Mujanovič Namizni tenis - Zdenko Švab Odbojka ( Beach volley ) - Tihomir Pešič Rokomet - ženske - Olivera Pajovič Rokomet - moški - Borut Hren Taborniki - Tomaž Korenika Nordijska hoja - Ksenija Cergol Streljanje - Enio Božič Šah - Andrej Žnidarčič Veslanje - Iztok Butinar, Ecio Babič Center za kulturo, šport in prireditve Izola Dan odprtih vrat zbirnega centra Giornata delle porte aperte del Centre dl raccolta del rifiuti Vabimo vas, da se udeležite dneva odprtih vrat zbirnega centra, ki bo Abbiamo il piacere di invitarvi alla Giornata delle porte aperte del Centro di raccolta dei rifiuti v ponedeljek 18.6.2012 med 11. in 16. uro. lunedi 18 giugno 2012 tra le ore 11.00 e le 16.00. Potek dogodkov na zbirnem centru V okviru dneva odprtih vrat zbirnega centra so predvidene sledeče aktivnosti: • Ogled zbirnega centra in predstavitev dnevnih aktivnosti. ■ Ogled samonakladalca in sortiranja kosovnih odpadkov. • Ogled smetarskega vozila pri stresanju mešanih komunalnih odpadkov na plato zbirnega centra. Aktivnosti na področju pravilnega ravnanja z odpadki bodo popestrili učenci osnovnih šol občine Izola, ki se bodo pomerili v tekmovanju s področja pravilnega ravnanja z odpadki in sicer: • Tekmovanje v ločenem zbiranju odpadkov med osnovnimi šolami. • Tekmovanje v zbiranju zamaškov, ki se jih bo darovalo v dobrodelne namene. • Prikaz ročnega izločanja koristnih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov (po 14. uri). Zaradi oddaljenosti zbirnega centra od mesta bo organiziran tudi prevoz in odvoz do zbirnega centra in sicer ob 10.30, 11.30, 13.30 in 14.30 uri. Zbirno mesto, kjer bo organiziran prevoz: parkirišče LONKA (zbor ob parkirni hiški). Vse dodatne informacije dobite na tel. 05/66 34 936, na e-pošti: odvozi@komunala-izola.si ali osebno v pisarni delovne enote zbiranja in prevoza odpadkov. Proaramma dea/i eventi a! Centro di raccolta In occasione della Giornata delle porte aperte saranno promosse le seguenti attivita: • Visita del centro di raccolta e presentazione delle attivita guotidiane • Dimostrazione delfunzionamento del camion a caricamento automatico e della differenziazione dei rifiuti ingombranti • Dimostrazione del camion dei rifiuti in opera di scaricamento dei rifiuti generici urbani sullo spiazzo del centro di raccolta. Oltre alle attivita rientranti nelfambito del trattamento corretto dei rifiuti, interverranno alfevento gli alunni delle scuole elementari di Isola che si scontreranno in due g are: • Raccolta differenziata dei rifiuti - gara interscolastica • Raccolta dei tappi di plastica che saranno poi donati in beneficenza Dopole ore 14.00: • Dimostrazione della selezione manuale delle frazioni riciclabili dal rifiuti generici urbani. Considerata la dislocazione del Centro dalla citta, šara organizzato il trasporto al/dal sito. Le partenze sono previste alle ore 10.30, 11.30, 13.30 e 14.30 dal parcheggio LONKA (gli interessati si radunino presso la cassa). Per ulteriori informazioni gli interessati possono contattarci telefonicamente al n. 05 / 66 34 936, per e-mail odvozitSkomunala-izola.si oppure direttamente alfufficio delIVnita operativa di raccolta e trasporto dei rifiuti. Vabljeni! Ohranimo našo občino čisto danes za boljši jutri. 14 komunala izda - isola Saremo lieti della vostra prešerna. Manteniamo oggi il nostro comunepulito per un domani migliore. SMEROKAZI Petek -15. junij Ljubljanska ulica - ob 19.00 (mali trg pri Sonču) Predstavitev nove knjige Ricka Harscha Kr&fflbcrSCr Z OptCO ki sta jo v slovenščino prevedla Barbara Motoh Bračanov in Peter Amalietti. Vabljeni! Manziolijeva palača - ob 19.00 literarni večer - predstavitev knjige PIEMONTE D ISTRLA Na večeru bo prisoten avtor knjige, g.David di Paoli Paulovich in pevski zbor Illersberg iz Trsta. Mala Lonka - ob 21.00 “S polnimi bisagami iz Istre” koncert skupine Vmja z_gosti: Dario Marušič, Zoran Karlič, Branimir Šajina in Noel Šuran Sobota 16. junij 2012 Lonka - od 9.00 do 17.00 Poletni Bazar DOMAČE UMETNOSTI IN OBRTI in SEJEM RABLJENE OTROŠKE OPREME IN IGRAČ Dogajanje bodo popestrile delavnice in nastopi, in sicer bo orientalska plesalka Tara Zareena izvajala različne plesne točke vsako uro. Delavnice pa se bodo začele že ob 9. uri z ustvarjalnimi delavnicami za otroke, ob 10.15 bo sledila plesna delavnica za otroke Danza Kuduro, ob 14.30 bo delavnica igranja prstnih činel - zills in bobnanja, ob 15.40 pa delavnica orientalskega plesa za mlade od 15.let dalje. V prostorih DPM pa bo od 17.10 dalje delavnica avdio montaže, ki jo bo vodil DJ Dan Mitra. Park Pietro Coppo - od 11.00 do 17.00 Dan zdrave Istre tržnica ekološke in lokalno pridelane hrane Predstavili se bodo obalni kmetje, lokalni gostinci ter društva, ki bodo obiskovalcem ponudila možnost nakupa in pokušine ekološko pridelanih dobrot, domače pridelke, doma pripravljeno hrano in prigrizke. Galerija Insula in Manziolijeva palača - od 19.00 POLETNA MUZEJSKA NOČ otvoritev razstave RIBE ob 19.00, Galerija Insula otvoritev razstave (1. del) ob 19.30, Manziolijeva palača otvoritev razstave (2. del) ob 20.30 na Manziolijevem trgu koncert z mandolinskima komornima zasedbama Mandolinistica Capodistriana in Miinchner Mandolinen Zirkel Torek- 19. junij 2012 Kulturni dom Izola - ob 19.00 L AI narija 2012 Letna predstavitev Plesenga studia L A I Vstopnina 5 eur Sreda- 20. junij 2012 Kulturni dom Izola - ob 19.00 VZLET Plesna predstava v izvedbi Plesnega studia L A I in Skupine za sodobni ples. Posvečeno vsestranski umetnici Vuki Kumar Hiti. Vstopnina: 5 eur Vabimo vas tudi na ogled razstave, ki je posvečena plesnima učiteljema, plesalcema in koreografoma Stanislavu Hitiju in Vuki Kumar Hiti, ki sta delovala na Primorskem v 50-tih letih prejšnjega stoletja. Razstava bo na ogled v Mali dvorani Kulturnega doma. sobota 16.julij - Ljubljanska ulica, od 10.30 do 14.00 Umetnost na cesti: razstava fotografij DUSaJl AlTlbTOZ “Izola - morje” galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 POLETNA MUZEJSKA NOČ sobota, 16. junij 2012 - otvoritev razstave RIBE Novak Džamič, Laura Grusovin, Simon Kocjančič, Marino M. Istran, Janez Matelič, Fred Pittino, Costanzo Schiavi, Renato Silvestri •LTV. a ob 19.00 Galerija Insula otvoritev razstave (L del) predstavitev Dejan Mehmedovič ob 19.30 Manziolijeva palača otvoritev razstave (2. del) predstavitev Gianfranco Ellero Sončna dvorana / ulica Giordana Bruna 6 Vabimo vas na odprtje razstave in predstavitev Andragoškega društva MORJE Univerza za 3. življenjske obdobje, ki bo 14.6.2012 ob 19.30. Ogled bo možen 14.6., 15.6., 18.6., 20.6, 27.6 od 18.00-20.00. Ga lorija Al^a / Kristanov trgi Vabimo vas na ogled razstave slik in keramike OŽIVLJANJE JAVNIH PROSTOROV KDLU LIK Razstavljajo: Milenka ARSEN0V, Dragana-Dada ČURIN, Zorko DEZJ0T, Marica FRANČEŠKIN, Oskar JOGAN, Edo LESJAK, Mira PUHAR, Vahida PUHOV, Marica ŠTEFANČIČ MOStna knjižnica Izola razstava izolskega umetnika in glasbenika EpfZA HROVATINA, Slike bodo na ogled do konca meseca junija v času odprtosti knjižnice._ TIC Izola RAZSTAVA MODELOV PLOVIL Galerija Radovac Koper Ljubo Radovac avtostereogmmi Galerija Meduza Koper Andrej Brumen Čop Slepe miši’’ Kavarna ZVON L razstava slik HELENA ČOK Ujeti trenutki Kino Odeon 14.6.12 19.00 Umetnik / 21.00 Diktator 15.6.12 19.00 Umetnik / 21.00 Diktator 16.6.12 19.00 Umetnik / 21.00 Diktator 17.6.12 19.00 Umetnik / 21.00 Diktator 18.6.12 19.00 Umetnik / 21.00 Diktator 19.6.12 19.00 Diktator / 21.00 Eksotični hotel Marigold 20.6.12 18.30 Eksotični hotel Marigold / 21.00 V deželi krvi in medu 21.6.12 18.30 Eksotični hotel Marigold / 21.00 V deželi krvi in medu LITERARNI VEČER - Vanja Pegan - Morje Radio Slovenija, 14.6.2012 - Prvi program ob 21:05 Slovenski pisatelj Vanja Pegan, ki zadnja leta živi v Izoli, je doslej izdal dve zbirki kratkih zgodb in tri romane, letos pa je izšla njegova nova zbirka kratke proze Štiri morske milje. V Literarnem večeru, ki ga je pripravil Matej Juh in naslovil Morje, boste slišali zgodbo z naslovom Gostilna ob morju iz pisateljeve najnovejše knjige ter nekaj odlomkov iz zbirke kratkih zgodb Nebo davnega poletja in romanov Čoln ter Pisatelj, Adam in pilot. Mestna knjižnica Izola • Razstavljajo v mesecu juniju: Razstava slik na platnu Enza Hrovatina, ročna dela Ljubice Švab, izdelki Ljubice Švab, Lojzeta Tomažiča in Dušana Štrancarja ter likovnih del otrok iz vrtca L'Aquilone z naslovom Za vsako podobo stoji zgodba SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva),... Učenje v središču je brezplačno, info. tel.št.: (05)6631-282. BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi....Vse borzne informacije so brezplačne, info.tel.št.: tel.št.: 05 6631 282 ali www.borzaznanja.si Kultura in prosveta S polnilni bisagami iz Istre V petek, 15. junija ob 21.00 uri bo na Lonkitoncert istrske glasbene skupine Vruja z gosti: Dario Marušič, Zoran Karlič, Branimir Šajina in Noel Šuran. Predstavili bodo svojevrsten istrski ljudski crossover, oziroma pokazali, kako so se med seboj mešale glasbe različnih narodov v Istri. Tokratni koncert je tematsko zastavljen. Izbor glasbenega repertoarja, ki ga bo skupina z gosti izvedla, sestavljajo ljudske pesmi in viže, ki so nastale kot rezultat medsebojnega sovplivanja, mešanja in prevzemanja vsebin v ljudskih pesmih in melodijah treh avtohtonih narodov v Istri. V stoletjih sobivanja Slovencev, Hrvatov in Italijanov pri nas, je prišlo do medsebojnega prehajanja ali prevzemanja ljudskih pesmi, melodij in izvajalskih praks. Čeprav so vse tri kulture živele dokaj ločeno med seboj, so ljudje v preteklosti v svojem vsakdanjem življenju živeli v dokajšnji povezanosti in soodvisnosti. Bilo je več stikov in srečanj kot danes; na sejmih, v mestih, kjer so Slovenci in Hrvati prodajali svoje pridelke meščanom Italijanom, na plesih, praznovanjih, tudi ženili so se med seboj. Vsem so znane Šavrinke, ki so s svojim trgovanjem hodile globoko v notranjost Istre in reševale na ta način preživetje svojih družin ter družin, s katerimi so trgovale. Prav gotovo je marsikatera melodija in pesem prišla iz notranjosti Istre v današnji slovenski del Istre tudi z njimi. Ker skupina Vruja izvaja ljudske pesmi iz celotne Istre je tokrat v goste povabila mlade pevce iz južne Istre, ki bodo s svojim petjem nakazali na mešanje med hrvaškimi in italijanskimi ljudskimi pesmimi ter mešanje med hrvaško-slovenskimi izvajalskimi praksami. V goste so tokrat povabili tudi dragega prijatelja, poznavalca istrske ljudske glasbe in znanega etno-muzikolo-ga, glasbenika Daria Marušiča. Idejni vodja projekta: Marino Kranjac. Veliko mož iz Buzeta in okolice, pa vse do Roča, je delalo na železnici in dnevno gravitiralo vse tja do Sežane. Tu so slišali in prevzeli slovenske pesmi, ki so jim bile všeč zaradi spevnosti in zvočnosti, ter so jih nato na svoj način prepevali. Prav ta transformacija, ko neka pesem, značilna za en narod, preide v ljudski repertoar drugega, se nam zdi izvirna in zelo zanimiva, saj pride večkrat dobesedno do glasbenega prevoda, ko »prevzemniki« pesem izvedejo na svojstven način. Tako smo želeli z izbranimi pesmimi nakazati na odnos slo-vensko-italijanske ter slovensko-hrvaške ljudske pesmi v Istri. Dean je res kantavtor Poznali smo ga kot izvrstnega pianista in komponista, zdaj vemo, da je tudi odličen kitarist in še boljši pevec. Prvi kantavtorski večer (za vodo) je povsem uspel, naslednji bo 21. junija ob 21. uri. V svojem izvajanju Vruja odigra po en sklop iste pesmi, ki je tematsko, včasih pa tudi melodično, prisotna tako med Slovenci in Italijani, pa tudi med Hrvati. Pesem bomo izvedli v vseh dveh/treh izvirnih različicah. Prav posebej so zanimive pesmi, kjer se v posamezni kitici izmenjujeta slovensko-italijansko, ter hrvaško in italijansko narečje. Enzo je veliko več kot ex. Faraon Mestna knjižnica Izola vabi na ogled nove slikarske razstave v kotičku ustvarjalnosti. Tokratni razstavljalec je priznan izolski glasbenik Enzo Hrovatin. Prejšnji četrtek je bila v prostorih za izposojo v MKI tudi otvoritev njegove slikarske razstave, kjer je umetnik povedal, da se s slikarstvom ukvarja že 20 let. Na otvoritev so prišli številni njegovi prijatelji, tudi glasbeniki, ki so v kulturnem glasbenem programu z navdušenjem zaigrali nekaj skladb na kitaro in seveda tudi zapeli. Sponzor prireditve je bil vinar Bruno Žaro iz Izole, ki je gostom postregel z ohlajenim refoškom in malvazijo, seveda ne v plastičnih kozarcih, ampak v pravih steklenih pecljatih kozarcih za vino. Enzo Hrovatin je bil sicer kitarist in pevec Faraonov ter avtor številnih njihovih uspešnic, aprila 2011 pa je izšel njegov prvi samostojni kantavtorski prvenec z naslovom Volaria dismentegarte, kar v starem izolskem dialektu pomeni Rad bi te pozabil. Na albumu je dvanajst pesmi, ki pripovedujejo preproste zgodbe o resničnem življenju, ljubezenskih bolečinah, radosti in trpljenju. V besedilih je Enzo uglasbil tudi poezije izolskih pesnic Dorine Beržan in Astrid Brenko. Le te so objavljene tudi v pesniški zbirki BILKE V BURJI, ki jo je lani izdala Mestna knjižnica Izola, uredili pa sta jo Špela Pahor in Dorina Beržan, ki je tudi dala pobudo za nastanek knjige. Slike, ki jih Enzo razstavlja v prostorih Mestne knjižnice so iz različnih ustvarjalnih obdobij, med njimi so tudi takoimenovane energijske slike, preseneča pa tudi s figuraliko in impresijami, kjer se je posvetil predvsem erupciji barv in energije. š.p. Dean Semolič je komponist in pianist, le teksti mu menda ne grejo najbolje od rok, zato se je zatekel po pomoč k nekaterim znanim slovenskim bese-dilcem, ki so mu dali nekaj svojih izdelkov, ki jim je Dean dal prav posebno, kitarsko spremljavo ter zelo prepričljivo vokalno interpretacijo. Na 1. kan-tavtorskem koncertu v Ljubljanski ulici se je zbralo lepo število izvajalcu naklonjenih poslušalcev, ki so bili odkrito presenečeni nad kvaliteto glasbe in njeno izvedbo, slabo uro dolg nastop pa je ponudil 9 jn 1 še neodigrano skladbo, med katerimi je zapisovalca najbolj prepričala Ženska pesem. Obiskovalci so s prispevki rešili problem vodnega priključka, za nagrado pa dobili večer odlične glasbe in še enega izolskega performerja, ki je našemu mestu res lahko v ponos. Bilo je Praznik oljk, vina, rib in dežja Končal se je praznik vina, oljk, rib in dežja. Zdaj že tradicionalna zgodnje-junijska testa, je v ulice starega mesta ponovno privabila veliko število obiskovalcev, predvsem Izolanov, ki so praznik že vzeli za svojega. Ribiški gor, ribiški dol. Praznik vina, oljk in rib, ki bi mu letos lahko v ponudbo (in ime) dodali še dež, je za nami. Letos so bile “praznično” aktivne Ljubljanska, Koprska in Verdijeva ulica ter Manziolijev trg. Obiskovalci, pretežno Izolani, so se letos lepo razporedili po vseh štirih prizoriščih, tako da je bila povsod gneča, a nikjer pretesno. Začelo pa se je seveda z razglasitvijo Županovega vina, ki je letos postalo, ponovno lokalpatriot-sko, Cipro letnik 2011, Valterja Slavca iz Kocine. pobrali šila in kopita ter prireditev odpovedali. No, uradno. Neuradno je večina razstavljalcev ostala in v “vlažnih”, a nikakor ne nemogočih razmerah, nadaljevala s fešto. In bilo je prav tako dobro. A tudi na Manziolijevem trgu se je trlo ljudi, predvsem tistih, ki so si zaželeli preizkusiti različna vina, ter se nato odločili, ko je bilo verjetno vina tako ali tako že dovolj, katero buteljko bodo odnesli domov. Sicer pa je letos svoje pridelke in izdelke razstavljalo kar 70 razstavljalcev, ki so petek preživeli Židane volje, soboto pa bolj kisle, saj je dež tik pred zdajci prestrašil organizatorje, ki so Ljubljanska ulica je hudo konkurirala Manziolijevemu trgu za naziv osrednjega prizorišča. Vinarjev je bilo vsekakor manj, brodeta, “tru-bačev” in gneče pa na pretek. Odšel je Stojan Pečar Domači in tisti, ki so ga spoznali kasneje, so mu rekli Stojan, za generacijo Arrigoni pa je bil Marjano. Tisti črnolasi, privlačen fant iz soseščine, ki je tako izvrstno pel in tudi oponašal takrat največjega italijanskega zvezdnika, da so mu rekli tudi Čelentano. O njem in o Arrigoniju so krožile številne legende, ki sem jih zgolj poslušal, saj me takrat še ni bilo tukaj in jih nisem doživel. Vem, da so se za njegov hrbet radi skrili kakšni majhni mladostniški provokatorji, vem, da je imel ugled pri glasbenikih, ki so prihajali na nastope v naše mesto in vem, daje bil nesojeni mnenjski in tudi sicer voditelj ene od klap tiste generacije. Marjano je preprosto bil nekdo. Takšni ljudje so običajno ustvarjalni in prav tako običajno se njihov talent pokaže šele čez čas. Marjano, ki je medtem ostal predvsem Stojan, ga je dokončno odkril takrat, ko je, kot izšolan tehnični risar, to svoje znanje obogatil s potezami slikarja in začele so nastajati slike, na katerih se je največkrat našla Izola. Predvsem tista stara Izola, Izola, kot jo je poznala generacija, ki se je kmalu po vojni priselila v naše mesto. Družina Pečarjevih je bila med tistimi, ki so leta 1953 prišli po obratni poti od tiste, o kateri vemo že toliko. Njegov oče in trije bratje so se namreč v Izolo preselili iz Trsta, kjer se je Stojan tudi rodil, konec leta 1947. Bil je tehnični risar, a najraje je bil svobodnjak in zato je v življenju počel marsikaj. Bil je tudi voznik tovornjaka z našimi gradbinci v Iraku, predvsem pa je bil vse bolj umetnik. Še vedno je hodil s staro klap o na kopanje, na kakšno tekmo ali samo na špricer na baline plač, največ časa pa je preživljal doma, ob družini, a vendar tudi sam v svojem ateljeju, kjer je ustvarjal številne male in velike umetnine, čeprav je bil kot slikar popoln amater. Toda, bilje mojster risbe in posebej mojster slikanja ne steklo, kjer je z neverjetno potrpežljivostjo upodabljal podobe, ki so bile naiva zgolj po tematiki, po tehniki pa že zdavnaj ne več. Morda so se prav tam vanj naselili strahovi, ki jih ni znal več premagovati in je lepega dne, namesto na morje, odšel drugam. Pa ne povsem, saj se bomo od njega poslovili v ponedeljek, 18. junija ob 8.45 na pomolu v Valdoltri. Potem bo, v spremstvu najbližjih, odšel na morje. Tokrat za vedno. In od tam, kjer bo njegovo zadnje počivališče, se prav dobro vidi tudi park Arrigoni. Marjano bo vedno tudi tam. Mef Izolski fenomeni Tudi Slovenija ima svojega Kennedyja Tako je povedal pred časom Rick Harsch, ko je šele pisal knjigo Kramberger in opica. In ob dvajseti obletnici smrti Ivana Krambererja je knjiga, prevedena v slovenščino, tudi izšla. Rick Harsch je Izolanom znano ime. Ameriški pisatelj se je pred petnajstimi leti preselil v Slovenijo, zadnje desetletje pa živi v Izoli. O Ricku lahko povemo kar hočemo, a ne moremo mimo dejstva, da je posebnež, ki ga ni težko opaziti v množici. Nič čudnega torej, da je naš, izolski posebnež, napisal knjigo o drugem, vseslovenskem posebnežu, Dobrotniku iz Negove, Ivanu Krambergerju. Kramberger z opico je satirični roman Ricka Harscha, ki je izšel ravno ob dvajseti obletnici atentata na nikoli pozabljenega predsedniškega kandidata. Seveda to ni Rickova prva knjiga, je pa prva prevedena v slovenščino, torej tista, ki bo "izolskega" pisatelja končno predstavila podalpskemu narodu. - Rick, knjigo Kramberger z opico si napisal že pred časom, izšla pa je ravno ob obletnici smrti. Namerno? - Sploh ne, a verjetno, če bi rekel, da se je. to zgodilo povsem naključno, bi bila to laž. Sumim, da je pri odločitvi datuma izdaje imel prste vmes založnik Amali-etti & Amalietti. Meni to seveda zelo ustreza, posebej, če bo zaradi tega odziv nekoliko večji. - Za kaj pa pravzaprav gre? Verjetno ni to Krambergerjeva biografija, mar ne? - Gre za satirični roman o ameriškem specialistu za razreševanje umorov. Službeno se odpravi v Minsk, vmes pa se ustavi na še nekaj lokacijah, ki so znane po umorih. Med drugim sliši tudi zgodbo o Krambergerjevem umoru in se odpravi v Slovenijo, po ključu, kamorkoli, samo ne v Minsk (smeh). Seveda ne bom izdal, kaj se v knjigi dogaja, a povem lahko, da gre za dokaj nenavadno, svežo tehniko pripovedovanja, ob pisanju knjige pa sem se veliko nasmejal. In glede na prve odzive, mislim, da se bo marsikdo. - Kramberger z opico sicer ni tvoj "debi", Je pa prva tvoja knjiga, ki je prevedena? - Niti ne. Pred časom so nekatera moja dela prevedli v francoščino, a založba je malo za tem propadla. Upam, da ne zaradi mene (smeh). Je pa Kramberger z opico prva knjiga prevedena v slovenščino, kar me resnično veseli. Ker sem v času, odkar sem prišel v Slovenijo, ugotovil nekatere stvari. Ena od teh je tudi ta, da prevajalcem v tej državi ni lahko. Razlogov za to je seveda veliko, nenazadnje tudi trenutna "Orvvellovska laž" o varčevalnih ukrepih. A dejstvo je, da je skoraj nemogoče dobiti nekoga, ki bi prevedel knjigo, za katero se ne ve, kako se bo prodajala. No, zaradi tega so me nekateri prevajalci zavrnili, a sreča v nesreči je bila, da sem zaradi tega sprejel ponudbo Barbare Bračanov. To je njeno prvo prevajalsko delo, in mislim, da ga je opravila odlično. A, kot sem povedal, tukaj ni lahko biti prevajalec. Zaslužkarsko so prevajalci na nivoju pisateljev, torej na samem dnu (smeh). - Pred časom, ko si mi prvič govoril o tem romanu, si mi omenil, da te čudi, kako v Sloveniji vsi poznamo Kenedyjev umor, malokdo pa pozna Krambergerja. - Res je, a zanimivo, zgodilo se je, da se je s časom pojavilo vedno več sogovornikov, ki so Krambergerja poznali, kar je nekoliko nenavadno. No, saj je vendarle vse okoli Krambergerja nekoliko nenavadno. - S Kennedyjem si Kramberger deli tudi nekaj teorij zarote. - Res je. V knjigi je sicer tako ali tako kar veliko prostora namenjenega ravno teorijam zarote. - Zanimivo pri teorijah zarote je, da jih pogosto spletejo brili-jantni ljudje. - Nekaj najboljših teoretikov zarote, kar jih poznam, so brilijantni lunatiki, res, je. Prav zaradi tega nobene teorije zarote ne moremo takoj odpisati. In tudi sam se z nekaterimi strinjam, z drugimi pa pač ne. Naprimer, prepričan sem, da Osvrald ni bil sam, ko je ubil Kennedyja. Ali pa če vzamemo za primer 11. september v ZDA: teoretiki zarote so podali nekatera dejstva, nihče pa jih ni izpodbil. Dobro teorijo zarote težko postavimo na laž. No, v knjigi sem ob Krambergerjevem atentatu tudi povedal mnenje, ki pa je lahko tudi laž. Kdo bi vedel. Saj vendarle knjige ne povejo vedno resnice, ali pa tisto, v kar je avtor prepričan. - Teoretiki zarote na Sončni strani alp pravijo, da Peter Rotar ni mogel zadeti Ivana Krabergerja s preko šestdesetih metrov in 2.5 promila alkohola v krvi. - Ampak teoretiki zarote ne upoštevajo nekaterih dejstev. Najprej tega, da se človek vajen alkohola lahko tudi v tem stanju osredotoči na eno samo nalogo in jo tudi opravi. Po drugi strani, pa kdo je rekel, da je sploh ciljal Krambergerja. Morda je streljal na svojo ženo, če je bila morda v množici, ali kakšnega soseda. No, to so samo potencialne teorije. A dejstvo je, da je ta umor nekoliko preprostejši od Kennedyjevega. - Knjigo Kramberger z opico boš prvič predstavil v Izoli, v Ljubljanski ulici. - Tako je. Sicer bi prva predstavitev morala biti prvega junija v Ljubljani, a zaradi spleta okoliščin, recimo temu kombinacija slabe poezije in zmedenega pogovora, sem na predstavitev zamudil (smeh). No, vendarle v Ljubljani ni šlo za samostojno predstavitev temveč za predstavitev novih knjig založbe Amalietti & Amalietti. Tako da ja, prva predstavitev bo v petek ob 19.00 uri v Ljubljanski ulici in ne v Manziolijevi palači, kot je bilo najprej mišljeno. - Kako pa bo predstavitev potekala? - Upam, da zelo dinamično. Verjetno bom prebral prvo poglavje knjige in tako prepričal prisotne, da jo kupijo, samo zato, da me ne poslušajo brati v slovenščini (smeh). Prisotna bo seveda tudi Barbara Bračanov, ki bo moje misli prevajala tudi v živo in upam, da tudi založnik. AM Morda pa bo kdo še umetnik Smo dijakinje predšolske vzgoje in učenci 2. razreda OŠ Vojke Šmuc. Zelo radi rišemo, slikamo in ustvarjamo kot tudi slikarka Marlene Zorjan, ki smo jo aprila meseca obiskali na njenem domu. Tam nam je razkazala njena dela in nas popeljala v njen atelje. Atelje je bil poln zanimiv slik, barv in materialov. Skupaj smo ustvarili sliko z akvareli ter se preizkusili ustvarjati na pravem slikarskem platnu z akrilnimi barvami. Sliki krasita našo učilnico. Zrcalce na dvorišču istrske kmetije Naše druženje smo nadaljevali v mesecu maju. V četrtek, 17. maja, smo s podaljšanim bivanjem odšli na Srednjo gostinsko in turistično šolo Izola. Ko smo prišli, so nas dijakinje-smer predšolska vzgoja, že pričakale pred šolo in nas popeljale v dvorano ter nam zaigrale lutkovno predstavo »Zrcalce na dvorišču istrske kmetije«, pod vodstvom profesorice Marlene Zorjan. Na predstavi so igrale živali: miška, osliček, konj, ovčki, pes, mačka, goski, račka in kokošja družina. Po predstavi so nas odpeljale v umetniško učilnico, kjer so nam pokazale svoje umetnije. V spomin na tisti dan je nastala gasilska slika. Na koncu smo se posladkali s slaščicami, ki so jih pripravili njihovi dijaki. Neža France’ in Aljoša Kitič, 2. c OŠ Vojke Šmuc Izola ter učiteljica Mojca Pristov Fink Imamo uudi Mladi gasilci obiskali Brione Društvo mladi gasilec in njegova dejavnost je ponos Prostovoljnega gasilskega društva iz Kort, saj že od leta 1983 brezhibno deluje v obliki krožka na podružnični osnovni šoli Vojke Šmuc v Kortah. Trenutno je v Društvo mladi gasilec včlanjenih 19 učencev podružnične osnovne šole Korte in 7 učencev iz območja Krajevne skupnosti Korte, ki obiskujejo višje razrede osnovne šole Vojke Šmuc v Izoli. Tudi v letošnjem letu je izobraževanje mladih gasilcev potekalo v učilnicah podružnične osnovne šole Vojke Smuč v Kortah. Mladi gasilci so bili med izobraževanjem zelo disciplinirani, delavni in konstruktivni, kar kažejo rezultati, saj je kar 15 mladih gasilcev opravilo izpite za pridobitev preventivnih bronastih značk »PREPREČUJEMO POŽARE« Sredi junija pa se bosta dve ekipi mladih gasilcev udeležili gasilskega tekmovanja Obalno-Kraške regije v Novi vasi nad Dragonjo z željo da se že šestič zaporedoma uvrstijo na državno prvenstvo. Ker so se mladi gasilci preko celega leta izredno trudili, tako na izobraževalnem kakor tudi na tekmovalnem področju, smo jim za nagrado, v soboto 9. junija, organizirali enodnevno strokovno ekskurzijo z ogledom Brionov in Gasilske brigade v Umagu na katero smo povabili tudi starše mladih gasilcev. Najprej smo se odpeljali do Pulja, kjer nam je strokovno podkovana in simpatična domača vodička predstavila zgodovinske znamenitosti mesta, vključno z Puljsko areno. Po ogledu Pule smo se odpeljali do Fažane od koder smo se nato s sodobno ladjo odpeljali na Brione. V spremstvu njihove vodičke smo se z vlakcem popeljali po Velikem Brionu in si ogledali njegove znamenitosti od neokrnjene narave, raznih živalskih vrst ki tam živijo, do muzejev s fotografijami Titovega življenja v času bivanja na Brionih. Po vrnitvi iz Brionov smo se v Fa-žani v enem izmed njihovih gostinskih lokalov okrepčali in se v popoldanskih urah odpeljali do Umaga na ogled gasilskega doma Gasilske brigade Umag. Tam nas je prisrčno in prijazno pričakal vodja izmene gasilske brigade in nam izredno podrobno razkazal prostore gasilskega doma, gasilsko opremo in vozni park, ter nam postregel s podatki o požarni ogroženosti na njihovem območju. Po prisrčnem in tovariškem druženju z gasilci iz Umaga smo se polni lepih vtisov in spominov vrnili na svoje domove. tajnik pgd korte Zlatko Kristančič Črna gora je skriti biser Društvo upokojencev Jagodje Dobrava je skupaj s turistično agencijo Palma, PE Koper organiziralo 4 dnevni izlet v Črno Goro. Po več postankih smo pod večer prišli v zaliv Boke Kotorske in nadaljevali do Budve, kjer smo se za 3 dni nastanili v hotelu Slovenska plaža, ki je v čudovitem okolju, polnem zelenja. V enonadstropnih bungalovih je 2000 ležišč. Živahno majhno mesto. Drugi dan nas je pot vodila v staro prestolnico Cetinje, kjer smo si ogledali dvorec kralja Nikole - sedaj muzej zadnjega kralja iz rodbine Petrovič-Njegoš, iz katere izhaja tudi zadnja kraljica Italije, lepa Elena. Sledil je ogled Njegoševega mavzoleja, delo kiparja Meštroviča, na višini 1660m. Skoraj vsi upokojenci smo z zadovoljstvom premagali 461 stopnic in uživali v čudovitem razgledu. Sledila je vožnja do Njegušev in degustacija domačega sira in pršuta. Dobro razpoloženi smo se po slikoviti pokrajini vrnili v hotelsko naselje. Tretji dan smo se peljali skozi Podgorico in Danilovgrad do samostana Ostrog iz 17. stoletja, ki je vklesan v steno na višini 900m in je največje svetišče v Črni Gori, posvečeno svetemu Vasiliju Ostroškemu. Grozljivo vožnjo do samostana si bomo zapomnili vsi, posebno pa še odlična voznika Radovan Frančeškin in Aleš Furlan iz AP Avrigo Nova Gorica. Sledil je ogled maket nacionalnih parkov v Črni Gori, primerkov favne in flore v muzeju nacionalnega parka Skadarsko jezero. Sledila je vožnja z ladjo med cvetočimi lokvanji do ribje restavracije, kjer so nam pripravili ribje dobrote iz največjega jezera, ki je 2/3 od Črne Gore in 1/3 od Albanije. Polni lepih vtisov smo se vrnili v hotel in po večerji še malo posedeli in kramljali v parku. Zadnji dan smo se peljali ob obali skozi Petrovac na moru, mimo sv. Štefana, Neuma do Dubrovnika. Sprehodili smo se po Stradunu. Domača vodička nas je seznanila z zgodovino Dubravnika in grozodejstvih po letu 1991. Eden od potnikov je rekel: ..Dubrovnik je preživel 1. in 2. svetovno vojno, priti so morali „naši“, da so ga zrušili." Sedaj je lepo obnovljen, vidne pa so posledice granatnih šrapnelov na nekaterih zgradbah. Ohranjene so v spomin in opomin. Iz Dubrovnika smo se odpeljali na Etnoland Pakovo Selo pri Drnišu. Na vhodu nas je pričakal pano z dobrodošlico naši skupini. Temperamentna Anki ca (Ana Lokaš) nam je predstavila življenje in običaje v teh krajih. Prikaz kmečkega življenja se je končal z degustacijo pršuta in vina v kleti. V prijetnem ambientu domače restavracije so nam postregli odlično kosilo. Doživetje v Etnolandu je bilo pika na i našemu izletu. Tudi Ankica je bila zadovoljna, saj nas je bilo veliko že drugič pri njej. V tretje gre rado! Vodenje izleta je v imenu Palme dobro opravila Aleksandra Mitrovič. 44 potnikom je pot domov minila hitro. db Brez generacijskih razlik Na OŠ Livade, Izola, se pogosto kaj dogaja in nihče nikogar ne zavaja. Medgeneracijski preplet predstavlja prireditev, ki smo jo na naši šoli pripravili v torek, 5. junija. V programu so nastopili: Folklorna skupina Livade PUPE, Otroški pevski zbor, Zenska vokalna skupina TAMAR1SKA, Moški pevski zbor društva upokojencev Jagodje-Dobrava in nenazadnje recitatorki, ki sta prebrali dva sestavka in se izkazali tudi v dialogu, namenjenemu naši domovini Sloveniji. Izhodišče recitalaje predstavljala Avsenikova pesem SLOVENIJA, OD KOD LEPOTE TVOJE. Zenska vokalna skupina Tamariska, pretežno v sestavi učiteljic že omenjene šole, nam je postregla z venčkom zimzelenih, kot so: ZEMLJA PLEŠE, MINI-MAKSI, NE ČAKAJ NA MAJ, MLADE OČI (čeprav so že presegle triintrideseta ...) in vedno pojoča, aktualna DAN LJUBEZNI (le katere neki) Folklorna skupina PUPE je obudila spomin na tipične istrske igrivosti, s še danes aktualnimi ritmi. Nadvse me je prevzel Otroški pevski zbor, ki se je igrivo lotil novejših pesmi. V teh otroških glasovih ni bilo zaznati treme, strahu pred nastopom. Svoj delček so izpeljali brezhibno. Tudi Pevci MPZ Jagodje - Dobrava niso bili od muh. Zadonele so pesmi, ki si jih želimo slišati še kdaj. Sledila je sprostitev ob prigrizku in požirku zdravilne tekočine. Prireditev je bila posvečena obeležitvi Dneva državnosti. Želimo si še takih trenutkov; da nam le ne bi zmanjkalo idej. Nevenka Čermelj Sedmak Predzadnja KRIMINALIJE Ni miru za gradbince Težki časi za gradbince so postali še težji. Nekdo je gradbenemu podjetju na gradbišču v Obrtni ulici vlomil v zabojnik in tovorno vozilo. Našli so ključe in vozilo spravili v pogon, nato pa ga odpeljali, Policisti zbirajo obvestila, sledi kazenska ovadba. Prišel je čas za rekreacijo Lepo vreme je premamilo ljudi k gibanju in zdravemu življenju. Nekomu je pognalo kri po žilah, ko so ugotovili, da jim je iz kleti zmanjkalo kolo. Na žalost je brez kolesa v preteklem tednu ostalo nekaj Izola-nov, zato opozarjamo lastnike, naj kolesa primerno zavarujejo. Še ena žrtev euforije Policisti so na Moravi ulici ustavili voznika, ki je pregloboko pogledal v kozarec. Alkotest je pokazal 900 evrov globe in začasni odvzem vozniškega dovoljenja. Nekateri so preostri Na cesti iz Kort proti Šaredu sta se voznici srečali v ovinku, ki je bil za eno od udeleženk preoster. Zapeljala je na nasprotni pas in trčila v naproti vozečo. Obe sta bili lažje poškodovani. Povzročiteljico so policisti oglobili na kraju. Žrtev nogometne euforije Policisti so se ob pozni uri odpravili na Veliki trg, kjer je lastnik stanovanja igral »kalčeto«. Igra ga je tako prevzela, da je pozabil na sosede in nočni mir, zato so ga policisti oglobili. Samo en kampiral na črno Policisti so z občinsko redarsko službo opravili na območju Izole nadzor nad črnim kampiranjem (pod B el veti erjem, Svetilnik in pod Mehanom). Pri nadzoru so ugotovili le eno kršitev in kršitelju izrekli globo. Zapisi iz Kajuhove Aleksandra Krejči Bole Sedim v parku bolnišnice. Nad mano so veje akacije. Lepo diši. Sama sedim v njihovi senci. Moj telefon pa kar naprej zvoni. Dobila sem veliko klicev od dobrih ljudi, ki mi želijo stati ob strani. Življenje je resnično nepredvidljivo. En trenutek si srečen, vesel, občuduješ lepote in znamenitosti, ki te obkrožajo, drug trenutek pa je lahko nesrečen, turoben, slab in bi rajši videl, da se ne dogaja - pa se in je resničen. Dogaja se tukaj in sedaj. Odideš na izlet in si prepričan, da se bo vse izteklo v redu in da boš prišel nazaj poln novih vtisov in spominov. Usoda te zna neprijetno presenetiti. Lahko se ti kar naenkrat zgodi nekaj nepričakovanega in si nemočen, ne moreš spremeniti potek dogodkov. Šele v takšnih trenutkih se zaveš pomembnosti tvojih najbližjih, prijateljev, znancev, kraja od kod prihajaš, domovine. Res je, da tujci in nepoznani ljudje, ko vidijo tvojo stisko, pomagajo kolikor znajo in zmorejo. So prizadevni in resnično prijazni do tebe. Pomanjkljivost, ki te lahko najbolj ovira je neznanje njihovega jezika. Nič, kar je povedano in slišano ne zastopiš. Počutim se sama. Ni nobenega s katerim lahko podelim svojo stisko. Solze mi začnejo teči po obrazu, medtem, ko sedim v tem mirnem parku. Nekateri so se prisedli, nič povedali. Drugi so šli mimo in me sočutno pogledali. Odločim se napisati par stavkov, in je že boljše. Nehala sem jokati. V tej univerzitetni kliniki, takoj pri glavnem vhodu, je precej velika kapela. Ko si v takšni stiski in nemoči se kar podzavestno obrneš na Boga in se mu priporočiš, tudi, če nisi veren. Meni je vera, poleg družine, v življenju pomembna. Nikoli se ji nisem odpovedala kljub vsem težavam in kritikam, ki tarnajo katoliško usmerjenost. Na tem izletu sem izvedela kako pomembna je vera za Bavarce in kako pozitiven je njen vpliv na vzgojo otrok, kar ne morem reči za veliko naših liberalno vzgojenih otrok, ki imajo predvsem pravice, ignorirajo pa dolžnosti. Vera je pustila neizbrisiv pečat na moje življenje, vzgojo otrok, odnosa do moža in drugih ljudi v mojem okolju, odnosa do države in naroda v katerem živim. Zaradi nje sem včasih imela občutek, da sem drugorazredna državljanka, da so moja prepričanja kritizirana, negativno sprejeta, predmet posmeha. Večkrat sem se počutila slabo v družbi drugače mislečih, ob osebah, ki so popolnoma prepričana v svoje prav in moj ne - prav. Sprejela in upoštevala sem njihova gledanja na stvari, dogodke in osebe, ki jim niso bile po volji. Oni so mi prav ob vsaki priliki, na različne načine - z besedami, vici, emaili, sporočili - hoteli dopovedati, da sem v zmoti. Naj še kar naprej to delajo. To je njihova pravica. Moja pravica je, da jih ignoriram, ne poslušam, se ne odzivam na te provokacije in živim po svojem prepričanju in ideologiji. Kaj je pomembno v življenju? Vprašanje, ki še nikoli ni dobilo samo en odgovor. Za nekatere je to bogastvo, denar, premoženje, poklic, potovanja, za druge družina, otroci, prijatelji, domovina in še marsikaj drugega.Gotovo vse te reči imajo svojo težo za vsakega posameznika. Sedaj zagotovo vem kaj je meni najbolj pomembno - zdravje. Če bi se ne zgodilo to, kar se je zgodilo, bi zdaj bila v našem stanovanju, pripovedovala vtise s potovanja, poklicala ali obiskala svoje prijatelje, skuhala možu in sebi kosilo, šla nakupovat, gledala televizijo, jamrala nad dogajanji v Sloveniji in počela še marsikaj drugega. Tako pa čakam, kaj bo. Čakam spodbudne besede, da bo vse v redu. Sedim v parku in čakam. Upam, da se bo moja zgodba, uz božjo pomoč, dobro končala. MALI OGLASI Novi oglasi so označeni polkrepko. Nepremičnine PRODAMO - Prodam dvoinpolsobno stanovanje (67m2) v oktobrski, zadnje nadstropje, brez dvigala, tel 031 856 381 - Na sončni legi Livad prodam stanovanje (63m2) v 1. nadstropju. Tel.: 041 447 254 - PRODAMO parkirno mesto v II. kletni etaži TPC LIVADE, Jagodje, v izmeri 16.71 m2. Cena po dogovoru. Tel. 05 6401250. NAJAMEMO - Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781 -Štiričlanska družina najame dvo ali dvoinpol sobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 040 385 907 - Štiričlanska družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel. 030 301 698 - V Izoli najamemo 3 sobno stanovanje za daljše obdobje.tel 031 866 722 - Dvočlanska družina najame stanovanje v Izoli ali Kopru. Tel.: 031 295 156 ODDAMO - Oddam utečeno trgovino v Izoli. tel 041 605 604 Vozila in plovila - Ugodno prodam Renault Tvvingo, letnik 2004, prva lastnica, dobro ohranjen, registriran do septembra, tel 05/ 641 30 85 - Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041 - Prodam limuzino Ford Focus, 1,4,5 vrat, prva registracija 2003, zelo dobro ohranjen s prevoženimi 100.000 km. Registracija do decembra in vinjeta. Cena: 3.000 Eur. Tel: 040 251 335 Razno - Prodam zamrzovalno omaro Gorenje. Energijski razred A, 6 predalov, rabljena 3 leta. Tel. 041/687191 - Sod inox 100L prodam za 50 Eur. Električni drobilec vej (1600w) primeren za kompostiranje na vrtovih prodam za 50 Eur. Tel. št. 041721220 - Prodam malo rabljen električni počivalnik - fotelj, ki se spreminja v ležišče ali pomaga pri vstajanju. Za pol cene. 041/687191 - Ugodno prodam hladilnik gorenje s skrinjo Tel: 051 302 438 Delo - Iščeva delo kuharja in pomočnice kuharja, tel 070 530 781 - Lahko poskrbim za vzgojo vašega psa. Tel.: 031 698 006 - Nalive english speaker. Inštruk-cije iz Angleščine. Pomoč pri pripravi na maturo in druge izpite, za vse ravni zahtevnosti, gsm: 051 266 387gmail: sasikalaperumall@ gmail.com - Italijanski jezik poučujem po naj novejših metodah. Uspeh je zagotovljen. Tel.: 041 542 955 - Nudim gospodinjsko pomoč - likanje, pospravljanje in čiščenje ter pomoč pri negi starejših občanov, tel 041 686 703 - Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702 - Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali dom, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156 - Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za srednješolce in osnovnošolce , ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634 - Nudim pomoč v gospodinjstvu pri likanju in čiščenju. 041 821 569. Zapustila nas je soproga, mati, hčerka in babica Davorka Luša 20.8. 1954 - 6.6.2012 Borila se je, a nas je vseeno zapustila po krajši a hudi bolezni. Celo življenje je bila zapisana smehu in dobri volji, pa tudi številkam, ki so jo, kot računovodkinjo, spremljale celo življenje, od Delamarisa do Ladjedelnice in kasneje nekdanjega ZKO-ja ter na koncu do samostojnega računovodstva, kjer je skrbela za finance številnih društev in organizacij pa tudi samostojnih podjetnikov in obrtnikov. Ne moremo se zahvaliti tistim, ki bi ji morda lahko pomagali, zahvaljujemo pa se vsem številnim prijateljem, sosedom, znancem, poslovnim partnerjem in sodelavcem, ki ste jo v soboto, 9. junija pospremili na njeno zadnje počivališče na izolskem pokopališču. Žalujoči: mož Zvezdan, mama Marija in Tina z družino Izola, junij 2012 Drevored l.maja 03160 60 40 Spet smo jo dokaj dobro odnesli Priznati moramo, da imamo srečo z vremenom in naravo sploh. Ko po Furlaniji pustošijo tornadi, ko se Emilia Romania trese, ko v Piranu lomi drevje in v Kopru uničuje letino, se je Izola, z nekaterimi izjemami, nekako izvlekla iz teh naravnih težav. Je pa torkova tra-montana opozorila na to, da bo na Manziolijevem trgu in v soseščini ob vsakem večjem nalivu poplavljalo pa tudi na to, da je cvetlične lonce na oknih in balkonih le treba primerno zaščititi. Tenda, ki je na svetilniku ostala po odhodu Kino Otoka tudi ni vzdržala tramontane, a bolj kot to je Izolane jezilo dejstvo, da je spet odpovedal sistem odvajanja fekalij v čistilno napravo v Kopru in da so se smrdeče in nič kaj lepe fekalije izlivale v že tako povsem mrtvo morje izolskega občinskega pristanišča. sobota, 16. junij 2012 ob 21:00 uri Anika Horvat 4. rojstni dan Casinoja Izola 4. compleanno del Casino Isola