ŠT. 11 — IX NOV.1980 CENA 10 DIN
GtAfofcitie bitcniviiiliu
VSEBINA:
M. Vidmarjeva — O naši letni konferenci ZK Dr. F. Jerovec - Doseženi rezultati v obdobju od 1. I. do 30. IX. 1960 J. Klešnlk — vi vprašujete - mi odgovarjamo!
L. Zabukovec - Nova metoda za izdelavo netka-nega blaga
J. Mavko — Nabava in prodaja v septembru 1960
F. Rebernik - Kako smo delali v septembru 1960 V. Habjanova — Personalne izpremembe O. Lipovšek — Ostalo Fotoreportaža - Ivo Sešek
Izdaja v 800 izvodih kolektiv tovarne »INDUPLATI«. Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
padlim borcem NOB
v Rudniku
"Zl fin VcpnH/fcea
Sredi vojne vihre se je pred 17 leti rodila nova država, FEDERATIVNA LJUDSKA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA!
Tisoči in milijoni so prelili kri za svobodo, za neodvisnost, za socialistične ideje, za lepšo bodočnost svojega naroda. V trpljenju in bedi so se pod vodstvom našega voditelja, Maršala Josipa Broza-TITA, izoblikovale podrobnosti za novo državo. Ko so se 29. novembra 1943 sestali delegati vseh naših narodov v Jajcu, so formirali osnovne oblike z dokončnim ciljem. Zmagati za vsako ceno, ker je pomenil poraz smrt. In zmaga je bila na strani pravice. Naš narod, dotlej zatiran in zaničevan, je imel pravico enkrat za vselej zahtevati svobodo zase in za svoje potomces,
Se več kakor 17 mesecev je tekla neizprosna borba, toda vsak novi dan je bil svobodi bliže, mnogi pa je niso dočakali.
Po zaključeni oboroženi borbi smo se lotili novega boja, boja za izgradnjo porušene in izropane domovine. Nihče ni stal ob strani, ko smo z udarnimi pesmimi na ustih šli na delovne akcije.
Zal pa napori naše ljudske vlade niso ostali nedotaknjeni. V izgradnji domovine smo bili obremenjeni z novimi zunanjepolitičnimi ovirami. Naš narod pa ni klonil, temveč je nadaljeval svojo pot v lepšo bodočnost.
Naša ideja za socialistično enakopravnost pa ni osamljena. Prav v zadnjih letih opažamo vedno več zatiranih narodov, ki na najrazličnejše načine zahtevajo to, kar smo mi zahtevali, ko smo šli v borbo — zahtevajo svobodo.
Naša borba pred 17 in več leti ni bila osamljena. Na naši strani so bili milijoni. Prav tako podpira da-
nes naše ljudstvo težnje podjarmljenih narodov za osvoboditev, pa naj bo to v Aziji, v Afriki ali kje v Ameriki.
Ko je Maršal TITO kot vodja naše delegacije na XV. zasedanju OZN v New Yorku, v družbi s predstavniki Z AR, Indonezije, Nigerije in Indije, sprožil zamisel za pomiritev velikih, je podrobno razložil tudi svoj načrt za razorožitev in za osvoboditev kolonialnih narodov. Spontano smo pozdravljali akcijo naše delegacije in zahtevamo, da se ta tudi uresniči, ker je samo v mirni koeksistenci in v svobodi bodočnost človeštva.
Jugoslovanski narodi se korak za korakom uvrščajo med najnaprednejše narode sveta. Naša notranjepolitična ureditev zagotavlja svobodo in neodvisnost prav tako, kot zagotavlja naša socialna ureditev dostojno eksistenco vsakemu poštenemu državljanu.
Naše rane so zaceljene, toda nihče ne bo spral krvi z naše dežele, ki so jo prelili svobodoljubi za dosego naše neodvisnosti. Zato posebej pozdravljamo besede tovariša TITA, ko je opozoril na vojno nevarnost, ki preti človeštvu zaradi brezglavega drvenja v po-gubonosno atomsko oborožitev.
Pravica je na strani svobode, zato podpiramo želje zatiranih narodov po svobodi, vendar pričakujemo miroljubno ureditev spornih vprašanj.
Letošnji 17 rojstni dan republike naj nas še bolj strne okoli našega vodstva, s katerim gremo pravilno pot v lepšo prihodnost.
NAJ ŽIVI TOVARIŠ TITO, BOREC ZA BLAGINJO NAŠIH NARODOV IN NARODOV VSEGA ČLOVEŠTVA!
ŽIVELA FEDERATIVNA LJUDSKA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA!
LETNA KONFERENCA
Osnovne organizacije Tveze komunistov v našem podjetju
Osnovna organizacija našega podjetja je imela dne 26. oktobra 1960 letno konferenco, ki so se je udeležili polnoštevilno komunisti in še mnogo članov kolektiva. Udeležili so se je tudi tov. Troha Zdravko, sekretar Obč. komiteja Domžale, predstavnik Okr. komiteja tov. Herman Lojze, tov. Bevk Francka, poslanka v Republiškem zboru proizvajalcev, tov. Rozman Stane, predsednik SZDL ObLO Domžale, tov. Semen, predsednik revizijske komisije pri Obč. komiteju ZKS Domžale,
Na konferenci so razpravljali o perečih problemih podjetja. Izvoljen je bil tudi nov sekretariat, to je sekretar in 12 članov sekretariata. Za sekretarja je bil ponovno izvoljen tov. Kem Vinko, ki je svojim tovarišem že večkrat dokazal, da zasluži njihovo zaupanje.
Tov. sekretar Kern je nato podal poročilo o celotnem delu organizacije ZK v preteklem letu. Navedel je uspehe in neuspehe, ki jih je organizacija ZK dosegla.
V organizacijo ZK je vključenih 93 članov, in sicer 69 delavcev, 23 uslužbencev in 1 vajenec.
Kot eno izmed ovir pri delu je tov. sekretar navedel otežkočeno administrativno delo. Organizacija nima nobenega svojega prostora, prav tako nobenega arhiva. Zato so organizacije v podjetju sklenile, da se ta problem reši na ta način, da se za to delo nastavi honorarna moč.
Ugotovljeno je bilo tudi, da ima šest članov po pet in celo več funkcij, osem članov po štiri funkcije, 12 članov po tri funkcije, 11 članov po dve funkciji, po eno funkcijo 34 članov, brez funkcij pa jih je 22. Zato je bil sprejet sklep, da se prezaposleni tovariši nekoliko razbremene in se zaposle tovariši, ki do sedaj še nimajo nobenih obveznosti.
DS in UO v podjetju delata dobro. Oba imata redne seje in zasedanja, na katerih razpravljata o politiki gospodarjenja, to je o izpolnjevanju plana, o finančnem in komercialnem poslovanju, o investicijah in družbenem standardu, o prošnjah in pritožbah in o delovni disciplini.
Tudi sindikat ima svoje seje redno. Na njih razpravlja razen o svojih organizacijskih vprašanjih tudi še o vseh problemih podjetja, ki jih rešuje DS.
Tudi mladinska organizacija opravlja svoje naloge zadovoljivo, saj ima vso podporo s strani uprave, sindikalne in partijske organizacije. Njeno delo ovira le to, da je predsednik organizacije preveč zaposlen, ker je obenem tudi predsednik DS.
Tov. Kern je v svojem poročilu govoril tudi o našem petletnem planu. Petletni plan našega podjetja predvideva nadomestitev starih strojev, ki so že do-služili, saj so stari že čez 80 let. Tudi tkalnico moramo modernizirati. Predvideno povečanje produkcije pa naj temelji na modernejši proizvodnji in na sedanjih kapacitetah. Resna ovira za rekonstrukcijo pa je neurejena preskrba z energijo, predvsem s paro, zato bo treba zgraditi novo kotlarno.
Za čim boljšo preskrbo članov bo skrbela novo urejena menza, ki bo preurejena tako, da bo lahko služila kot restavracija odprtega tipa.
Čeprav obstaja velika potreba do domu igre in dela, kar je pokazala razpisana anketa v našem podjetju, do sedaj še nismo našli primerne oblike za rešitev tega vprašanja.
Pereče je tudi vprašanje trgovine. V ožjem preskrbovalnem centru Preser in Jarš imamo samo eno
trgovino, ta pa ima neprimerne prostore in pomanjkljivo skladišče, tako da delavcem ne more nuditi primerne izbire v živilih, še manj pa v potrošniških predmetih.
Se nekaj o vprašanju kadrovske politike v naši osnovni organizaciji in v podjetju. Lansko leto smo poslali v politično šolo, ki jo je organiziral Obč. komite ZK s sodelovanjem Delavske univerze v Domžalah, dve članici naše OO ZK. Letos pa imamo to šolo doma m jo obiskuje deset članov. Tečaj za samoupravljanje, ki ga je priredila Delavska univerza v Domžalah, so Posečali štirje mladinci in mladinke.
V Centru za izobrazbo smo v letošnjem letu imeli le tečaje za novince, dočim se v drugih smereh še ni Pokrenila dejavnost. Potrebe so, ne smemo jih puščati vnemar.
Komisija za sklepe je po končani diskusiji osvojila naslednje sklepe: v članstvo naj se še nadalje vključujejo novi člani, razširjevati je treba politično razgledanost članstva, seznanjati redno celotni kolektiv z zunanjepolitičnim pregledom. Tudi problematiko gospodarstva v podjetju je treba obravnavati na sestankih ZK. Zadolžitve je treba porazdeljevati enakomerno, ne pa tako, da so nekateri preobremenjeni, drugi se pa ne udejstvujejo nikjer. Nadalje je treba utrjevati partijsko disciplino in izobraževati mlajše člane naše organizacije.
Na koncu je tov. sekretar po v zal vse člane naše organizacije, naj se ponovno seznanijo z referati II. Plenuma CK ZKJ, da bo naše delo v bodoče uspešnejše in rezultati našega prizadevanja vidnejši. To smo kot komnisti dolžni naši ZK, CK ZKJ in socialistični skupnosti.
Naj živi naša socialistična skupnost!
Marica
Vi vprašujete — mi odgovarjamo
VPRAŠANJE: Kdo vleče za kontrolno svetilko pri Tratarju in kdo ne? Kje je spisek teh, ki ne vlečejo in kdo ga je odobril?
ODGOVOR: Spisek ljudi, ki niso dolžni potegniti za kontrolno svetilko pri vratarnici, ne obstaja. Niso Pa dolžni potegniti za kontrolno svetilko vodilni uslužbenci, ker imajo prost izhod ob vsakem času. Spisek teh ljudi je odobril direktor.	Franc Panjan
VPRAŠANJE: Kdaj bo gotova stavba, ki jo gradi Podjetje v II. stanovanjski zadrugi?
ODGOVOR: Ker »Komunalno podjetje Mengeš« ne bo dokončalo gradbenih del do 'roka, ki je določen v Pogodbi, to je do L XII. 1960, bomo podpisali pogodbo s Podjetjem »Remont« Lukovica. Omenjeno podjetje ®e obvezuje, da bo vsa notranja gradbena dela končalo uo konca leta 1960.	Aron Zornada
VPRAŠANJE: Kdo bo popravil pot do stanovanjskega bloka našega podjetja?
ODGOVOR: Pot od glavne ceste preko Mlinščice (za garažami) je dolžno vzdrževati podjetje. Medtem ko so pot, od menze mimo igrišča in bloka do radomeljske ceste, dolžni vzdrževati vsi posestniki, ki imajo Sv°ja zemljišča ob tej poti. Sorazmerni del pa je dolžno vzdrževati tudi naše podjetje.	Franc Panjan
VPRAŠANJE: Kdaj se bodo asfaltirali pločniki ob Cesti skozi Jarše—Preserje?
ODGOVOR: Vzrok zastoja pri dovršitvi del na °riienjeni cesti je sporno vprašanje glede količin ozi-
roma prevozov gradbenega materiala. To sporno vprašanje se trenutno rešuje med Upravo za ceste in Gradbenim organom.	Iz pisarne ObLO
VPRAŠANJE: Kdaj bomo kupili večji avtobus?
ODGOVOR: Za nabavo novega avtobusa v letošnjem letu nimamo potrebnih finančnih sredstev. Morda se nam bo možnost za nabavo kaj povečala v letu 1961.	Jože Mavko
JDmblemalika
1. Naše podjetje ima na zalogi okoli 58 ton uvoženega dolgega lanu in približno 6 ton dolgega lanu iz domače proizvodnje, kar zadostuje za trimesečno proizvodnjo in polno zaposlitev v predilnici. Kratkega lanenega vlakna je na zalogi približno 70 ton. Ta material zadostuje za 4 do 5 mesecev. Na domačem trgu pa so le manjše količine povprečne kvalitete. Morda bo Lanara, Petrinja, izdelovala boljšo kvaliteto, ko bo montirala turbino. To bo predvidoma v mesecu novembru letos.
Drugače pa je s konopljenim vlaknom. Dolgega vlakna je na zalogi okoli 10 ton, kratkega pa nič.
Na terenu je sicer laže dobiti D vlakno, ki pa ni kvalitetno. Kritičen je nakup K vlakna, ki si ga le s težavo preskrbujemo. Vzrokov za to je več: velik izvoz K vlakna, slaba setev konoplje in še slabša žetev. Pridelovalci niso dovolj stimulirani za te vrste proizvodov, ker se jim bolj izplača sejanje hibridne koruze, sladkorne pese in podobno.
V	četrtem tromesečju je predviden izvoz 6000 ton konopljenega D vlakna, medtem ko bo proizvodnja dala le okoli 4000 ton. V zimskih mesecih pa se močena konoplja ne predeluje, predeluje se samo zelena, zato je pričakovati kritičnost te surovine. Cena za D vlakno se je dvignila na 350 din/kg in za K vlakno na 200 din/kg.
Z bombažno prejo smo slabo založeni, saj je na zalogi komaj 35 ton v raznih numeracijah. Večjih zalog ni mogoče ustvariti, ker nam predilnice zaradi slabih plačil dajejo le manjše količine preje. Mesečna poraba je nekako 45 ton.
V	domači laneni preji je padla zaloga na približno 60 ton in trenutno zadostuje.
2. Zaloga gotovih izdelkov od meseca aprila 1960 raste dalje in znaša sedaj okoli 70 milijonov nad povprečjem. Od tega je 10—15 milijonov vrednosti v izvoznih artiklih, katere moramo držati na zalogi zaradi kompletiranja pošiljk. Zaradi bančnih ukrepov v gospodarstvu pa je trgovska mreža skrajno previdna pri nakupih in ne absorbira celotne proizvodnje kot jo je v preteklih letih. Mnogo vpliva ima tudi uvoz izdelkov podobnih našim, predvsem kanafasa, lanenega belega platna, lanenih brisač itd.
Začasna zaloga obstaja predvsem iz kanafasa, katerega je približno 130 000 m, pollanenih in lanenih rjuh 60 000 m, surovega lanenega in pollanenega platna 70 cm 60 000 m, tiskanega platna 24 000 m. Ostali artikli so v manjših količinah na zalogi. Imamo pa tudi nekaj deficitnih artiklov, in sicer: gradi za žimnice, tiskane garniture, tiskane brisalke in lanene brisalke.
Realizacija pogodb teče do 90 °/o skladno z dogovorjenimi roki, le artikel gradi za žimnice in deloma ja-drovina, art. 923, zaostaja.
Naročila po potnikih so, razen artiklov, ki so navedeni kot deficdtni, dobavljeni.
Naši zastopniki so na terenu in zaključujejo prodajo za četrto tromesečje. Izgleda, da bomo prodali večje količine, ne bo pa mogoče razprodati vse obstoječe zaloge in še redno pospešeno proizvodnjo.
Verjetno je, da bodo morali zastopniki vsak mesec obiskati stranke, ker te kupujejo le manjše količine zaradi nezadostnih finančnih sredstev.
DOSEŽEM REZULTATI
v obdobju od 1.1. do 30. IX. 1960
Tri četrtine leta so za nami in naši uspehi v tem razdobju, izraženi v dinarjih, so bili zadovoljivi, če upoštevamo objektivne težave, s katerimi smo se morali, predvsem v zadnjem tromesečju, boriti. Ko pregledujemo te podatke pa vidimo pred seboj nove naloge, ki verjetno ne bodo prav lahke. Glede na položaj na tržišču se nam politika naših obratnih sredstev
kaže v novi luči, kar bo treba v zadnjem tromesečju upoštevati.
Celotni dohodek je v primerjavi s planom dosežen samo 97 %, kar je posledica povečanja zalog gotovih izdelkov. Proizvodnja je bila vrednostno v odnosu na plan dosežena, realizacija pa ne. Povečanje zalog je nastalo deloma zaradi tega, ker smo pričeli omejevati
EKONOMSKO - FINANČNI POKAZATELJI PER 30. IX. 1960
V 000 din
Pokazatelj	Plan 1960	Dejansko 30. 9. 59	Dejansko	Indeks	
			30. 9. 60	na plan	na 59
1. celotni dohodek			2 116 897	1 900 224	2 054 269	97	108,1
2. prometni davek			307 962	274 958	281 678	91,5	102,4
3. dohodek 		641 356	587 577	623 654	97,2	106,1
4. poslovni stroški			1 167 579	1 037 689	1 148 937	98,4	110,7
5. lastna cena realizacije		1 382 452	1 253 689	1 407 643	101,8	112,3
6. dobiček		426 483	371 577	364 948	85,6	98,2
7. lastna cena proizvodnje		1 382 452	1 256 625	1 400 671	101,3	111,5
8. efektivne ure 		1 879 789	1 689 773	1 720 688	91,5	101,8
9. 0 število zaposlenih		1 126	1 105	1 107	98,3	100,2
10. 0 skupno vložena sredstva		. . —	895 033	944 850	—	105,6
11. število nadur			. . —	19 564	18 022	—	92,1
12. 0 izpolnjene norme		.	.	(10 °/o)	114,1	115,1	104,6	100,9
13. čisti dohodek		. .	326 467	309 200	324 783	99,5	105,0
14. del za OD		277 497	234 983	285 809	103,0	121,6
15. del za sklade		.	.	48 970	74 217	38 974	79,6	52,5
16. celotni dohodek na 1 zaposlenega .	.	.	1 880	1 720	1 856	98,7	107,9
17. dohodek na 1 zaposlenega		570	532	563	98,8	105,8
18. čisti dohodek 1 zaposlenega		290	280	293	101,0	104,6
19. del za OD 1 zaposlenega •		246	213	258	104,9	121,1
20.	koeficient obračanja obratnih sredstev .	.		4,08	3,99		—	97,8
21.	produktivnost 		—	810,—	966,—		—	119,3
22.	rentabilnost celotnega doh. — vlož. sredstva	—	212,3	217,4		—	102,4
23.	rentabilnost dohodka — vložena sredstva . .	—	65,6	66,0		—	100,6
24.	rentabilnost dohodka — celotni dohodek . .	—	30,9 °/o	30,4 °/o		—	98,4
25.	ekonomičnost			—	129,6	125,9		—	97,1
26.	rendement osnovnih sredstev		—	4,43	4,78			107,9
		Povprečno mesečno neto		V	letu	1959	
27.	Osebni dohodki:	na l zaposlenega	po Platonih	Vsfeneir				Indeks
	izplačano direktno zaposlenim		17 576.—	17 851,—		—		—
	skupno, kar bremeni osebne dohodke . . .	18 338,—	19 298.—	14 193.		—	129,2
28.	Obratna sredstva: zaloge in kupci		30. 9. 1959	30. 9. 1960			Vezava dni	
					1959		1960
	zaloge surovin in materiala		298 710	296 995		71		65
	zaloge nedovršene proizvodnje		279 233	246 407		35		29
	zaloge gotovih izdelkov		122 619	177 938		22		29
	skupno zaloge		700 562	721 340		—		—
	terjatve do kupcev		221 254	344 312		26		36
skupno potrebnia obratna sredstva
921 816
1 065 652
dobave kupcem, ki niso redni plačniki, deloma pa so zastali na zalogi izdelki (krojaški kanafas in platno za rjuhe), ker so bili istovrstni izdelki uvoženi in se prodajajo na našem tržišču po nižji ceni.
V	primerjavi z letom 1959 je celotni dohodek povečan za 8,1 °/o zaradi obratovanja novih tkalskih strojev.
Povečanje lastne cene v odnosu na leto 1959 za 12,3 %>, torej več kot celotni dohodek, je posledica Povečanja cen za surovino (konoplja) in povišanje vkalkuliranih osebnih dohodkov.
V	proizvodnjo vloženih ur je bilo za 1,8 % več kot v istem razdobju lanskega leta. Iz razmerja dosežene Proizvodnje in vloženega dela lahko ugotovimo močan Porast produktivnosti v letu 1960.
Povečanje produktivnosti je predvsem posledica uvedenega kompleksnega nagrajevanja po učinku.
Glede na dosežene ekonomske rezultate produktivnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti je bil razdeljen čisti dohodek na del, ki je nastal po prizadevanju kolektiva in na del, ki je posledica stanja na tržišču.
V	istem razdobju lanskega leta je odpadlo na del čistega dohodka, ki je nastal po zaslugi kolektiva, 78,1 % čistega dohodka. Glede na dosežene rezultate je letos smatrati 95,1 "/o čistega dohodka, da je nastal po zaslugi kolektiva.
V letu 1959 po zaslugi kolektiva..............78,1 °/o
Povečana produktivnost v odnosu na leto 1959 19,3% Povečana rentabilnost.........................0,6 °/o
skupaj ..............................98,0 %
zmanjšana ekonomičnost .........	2,9 %
za del čistega dohodka, ki je nastal po prizadevanju kolektiva ..............................95,1 %>
V soglasju z navedenim je odpadlo na del, ki predstavlja prizadevanje kolektiva 308 782 898.— din čistega dohodka, razlika 15 909 950.— din pa predstavlja rezultat pogojev na tržišču.
Za razdelitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade je sklenil DS podjetja, da se za razdobje
1.	I. do 30. IX. razdeli na osebne dohodke 88% in za sklade 12 % čistega dohodka.
Navedeni sklep je bil začasno sprejet zaradi tega, ker so rezultati v tretjem tromesečju zaradi slabših pogojev prodaje bili slabši brez krivde kolektiva, ki je svojo proizvodno nalogo po družbenem planu za leto 1960 dosegel. Osebni dohodki so v primeru z lanskim letom narastli, vendar še vedno ne dosegajo v povprečju osebnih dohodkov v podjetjih drugih industrijskih strok v občini. Glede na povečano produktivnost 19,3 % so bili obračunani osebni dohodki za 21,1 °/o višji kot v letu 1959 zasluženi. Pri tem je DS upošteval obveznosti iz skladov in predvidel za sklade še vedno zadosten znesek. V rezervni sklad podjetja je bilo obračunati samo razliko do potrebnega stanja rezervnega sklada v soglasju z veljavnimi predpisi.
Kakor sledi iz podatkov o obratnih sredstvih se je Potreba povečala za 143 836 000.— din in to predvsem zaradi tega, ker kupci ne izpolnjujejo svojih obveznosti, deloma pa na račun povečanja zalog gotovih izdelkov. Vezava obratnih sredstev je v materialu normalna, v nedovršeni proizvodnji in polizdelkih (lastna Preja) se je stanje tudi normaliziralo, medtem ko je vezava za zaloge gotovih izdelkov v višini 29 dni za eno tretjino previsoka, pri dolžnikih pa v višini 36 dni tudi za dobro tretjino.
Koeficient obračanja obratnih sredstev se je zaradi navedenega znižal od 4,08 na 3,99 ali za 2,2 %.
Glede na stanje na tržišču je težko predvideti boljše pogoje za prodajo v zadnjem tromesečju letošnjega leta.
Pričakovati je še večje povečanje zalog gotovih izdelkov, zaradi česar bomo primorani najeti kratkoročna posojila za kritje povečanih zalog. Deloma bi se situacija poboljšala, v kolikor bi se disciplina kupcev glede plačevanja svojih obveznosti poboljšala, kar pa zaenkrat še ni opaziti.
Izdatki po čl. 18. Uredbe, so bili v razdobju od
1.	I. do 30. IX. 1960 sledeči:
Po letnem V razdobju
Vrsta izdatka	predračunu din	1. I. do 30. IX. din	•/.
reprezentanca . .	. .	500 000	509 635	101,9
reklama in oglasi . . .	3 000 000	1 674 783	55,8
sejmi in razstave .	.	.	2 000 000	1 518 178	75,9
potovanja v inozemstvo	800 000	183 261	22,9
potovanja v tuzemstvo .	2 700 000	1 975 216	73,2
prevozi z oseb. avtom .	2 000 000	1 313 250	65,7
skupaj . . . .	11 000 000	7 174 323	65,2
Iz podatkov sledi, da so bili izdatki doseženi šele 65,1 % v odnosu na planirane, kar je manj kot je bilo za tri četrtine leta predvideno.
Finančni vodja
K mesecu
TEHNIKI
Prav danes se zaključuje mesec tehnike, o katerem smo tokrat dosti slišali in videli. Namen organizacije tega meseca ni kampanjsko delo, ampak nujnost, da široke ljudske množice podrobneje seznanimo s tehničnimi dosežki in z modernizacijo proizvodnje.
Številni predavatelji in mnogi članki v našem dnevnem časopisju so posamezne primere podrobneje obravnavali, zato se s tem sestavkom v to ne bom spuščal. Naloga tehnikov se namreč ne zaključuje z nekim spontanim delom, ampak traja dalje — brez dvoma te naloge nimajo kraja.
Naša podružnica DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV TEKSTILCEV Slovenije je pripravila določen program in ga tudi izvedla kot delno demonstracijo svojega dela. Upravni odbor podružnice pa se je tokrat še posebej pripravil na ustanovitev občinskega DIT v Domžalah, kateremu smo dolžni dati vso podporo.
Mnogi se bodo vprašali: ZAKAJ DIT!
Dovolite, da najprej razvozlam kratico. DIT pomeni DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV. Doslej smo kot tekstilci poznali samo DITTS. V občinskem merilu, dalje v okrajnem in republiškem ter zveznem, pa poznamo kot matično organizacijo DIT, kateremu so tekstilci pridruženi kot strokovna organizacija. Cilji in naloge DIT so vsekakor večje, saj zajemajo kompleksno reševanje tehničnih vprašanj na teritorijalnem področju. Večja in velika vprašanja pa se lahko rešujejo in rešijo samo v družbi vseh strokovnjakov tehničnih in gospodarskih področij.
Vemo, da je podružnica DITTS Jarše bila ustanovljena leta 1952, zato imamo tako v organizacijskem kakor tudi v strokovnem delovanju že določene izkušnje. Naša dolžnost je, da s skupnimi močmi sodelujemo pri ustanovitvi občinskega DIT Domžale.
Prav je, da smo pristopili k temu delu prav v mesecu tehnike, ker je dobilo to delo s tem nekakšno posebno obeležje. Kot člani strokovne organizacije pozdravljamo ustanovitev DIT Domžale, saj vemo, da bomo s skupnimi močmi laže reševali številna tehnična vprašanja, ki še vedno čakajo na rešitev.
Nabava in prodaja v mesecu septembru 1960
Surovine:		Nabavljeno v kg	Porabljeno v kg
LD vlakno		73 961	24 454
LK vlakno		87 141	17 094
KD vlakno		6 000	11 650
KK vlakno		12 953	9 871
Preja:			
Bombažna — nabavljena		52 175	52 918
Konopljena — domača proizv.		25 418	28 667
Lanena — domača proizv.		21 509	29 689
Lanena — uvoz		9 100	
Premog:		551,5 ton	400 ton
Tkanine:	Proizvodnja ms	Prodaja 4 mz	v	— •/• na prod. septembru 195
Bombažne	-102 359	111 692	+ 35,8
Lanene	50 096	31 195	— 17,4
Pollanene	165 540	106 372	—	9,8
Konopljene	32 213	36 837	— 18,6
Bombaž — konoplja	11 283	16 825	+ 11,8
Lan — konoplja	543	1 098	— 86,3
Gasilske cevi — kg	3 921	2 018	— 40,6
Gurte — kg	—	—	— 100
Kljub previdnosti trgovske mreže pri nakupovanju smo prodali 1,86 %> več tkanin kot v septembru 1959.
V septembru mesecu smo imeli 3028 m2 makula-tumih tkanin. V istem mesecu 1. 1959 pa 2895 m2.
Hotiči ftfGiodcf
za izdelavo netkanega blaga
Ze pred nekaj leti so izdelali v DDR nov postopek za izdelavo tekstilnega blaga, ki bi ga lahko imenovali »prešivanje«, izdelek pa prešito blago. Po tem postopku se lahko izdeluje različno blago, ki lahko v gotovih primerih konkurira tkaninam. O rentabilnosti nove metode priča dejstvo, da so dosegli do danes proizvodnjo od 100 m do 200 m blaga na uro od enega stroja.
Sl. 1. Vrsta MAL1MO strojev v neki tekstilni tovarni v DDR
Shema vezave pri prešitem blagu
a — niti za šivanje b — votkove niti c — osnovne niti
Iznajditelj (ing. Heinrich Mauersberger, Limbach DDR) je dobil, kakor sam pravi, prvo idejo o tem postopku, ko je gledal kako je tkanina, že vsa izrabljena, pridobila z nekaj vzporednimi šivi na šivalnem stroju zopet nazaj svojo uporabnost. (Tudi naše mame tako podaljšujejo življenjsko dobo na kolenih ali na zadnji plati izrabljenih hlač.)
Osnovne niti in votkove niti, prosto položene ene preko drugih in z vzporednimi šivi prešite, morajo dati tkanini podobno blago, ki se ne razteguje ne v smeri osnove ne v smeri votka. Taka je bila ideja, ki jo je dobil izumitelj, hkrati pa je uvidel prednost takega dela predvsem v veliki brzini sodobnih šivalnih strojev (3000 do 5000 vbodov na minuto). Po daljših poizkusih je iznajditelju uspelo izdelati stroj (sl. 1), ki ga je imenoval MALIMO (MAuersberger, Limbach. MOlton).
V	tekstilnem institutu v Karl-Marx-Stadtu so iz tega osnovnega tipa stroja razvili še dve vrsti, tako da imajo danes naslednje tri tipe takih strojev:
MALIMO — za izdelavo tkaninam podobnega blaga,
MALIPOL — za izdelavo zankastega blaga (frotir, pohištveno blago itd.). Zanke se všivajo v že stkano tkanino.
MALIWATT — za izdelavo prešite vate (vatelin).
Podobno stroje so razvili tudi v CSR (izumitelj J. Zrnatiik), kjer uporabljajo novi postopek predvsem za izdelavo prešite vate (Maliwatt). Novi postopek je šele v začetni fazi in bo razvoj pokazal uporabnost izdelanega blaga oziroma prednosti novega načina pred klasičnimi.
NOVO!
Samoupravni organi bodo razpravljali pred vsakokratnim izplačilom kompleksnega učinka o višini, katero prejemajo posamezni obrati oziroma oddelki. Tozadevni sklep se že izvaja.
V	naših delavnicah bodo izdelali dva vozička za prevoz materiala iz skladišča do posameznih delavnic. S tem bo v bodoče odpadlo prenašanje težjih in težkih bremen iz lesa ali kovine.
Samoupravni organi bodo kasneje uredili vprašanje za prevoz naših delavcev v zimskem času iz vasi Sinkov turn do podjetja Induplati z našim avtobusom.
Seje DS bodo odslej podaljšane za eno uro. V tem času bodo strokovnjaki tolmačili članom samoupravnih organov finančno poslovanje.
Za potrebe naše zobne ambulante bomo nabavili novo omaro, katero potrebuje zobotehrnica za redno delo.
K vprašanju nabave in delitve toplih malic bo posebna komisija pripravila poročilo. Iz komisije, ki jo je postavil naš DS, izpade po zadnjem sklepu istega organa član te komisije, direktor našega podjetja.
Kako smo delali v mesecu septembru 1960
Primerjava Mesečna z letom 1959 Izpolnitev količ. plana:	izpolnitev kumulativa
plana	Leto 1959
indeks 100
Predilnica.................. 77,7 %>	82 %>
Tkalnica.................... 93,3 °/o	117,8 °/o
Gasilske cevi............... 168 °/o	56 °/o
Zatkani votki............... 99,1 %>	109 %>
Izpolnjevanje norm:
Predilnica	112,9 °/o	v	normi	delalo	248	delavcev
Tkalnica	116,1 %	v	normi	delalo	488	delavcev
Oplemenitilnica 120 %>	v	normi	delalo	94	delavcev
Tiskarna	130 °/o	v	normi	delalo	21	delavcev
Povprečno doseganje norm za celo podjetje je bilo 116,9 %>. V normi je delalo skupno 851 delavcev.
Konec avgusta smo v delovnem razmerju imeli 1104 delavce in 8 vajencev. Prekinitve električne energije ni bilo, vsi oddelki so polno obratovali. V predilnici smo še zavirali proizvodnjo lanene preje zaradi prekomernih zalog, ki so se pa že znižale ob koncu meseca na normalno stanje in smo v oktobru dali v pogon večje število predilnih strojev.
V tkalnici je bilo nekaj zastojev zaradi pomanjkanja bombažne preje in zaradi pomanjkanja tkalk.
We vem
Bilo je konec novembra 1953. Na hitro sklicani uredniški odbor Konoplana me je takrat zadolžil s funkcijo odgovornega urednika. V letih 1952 in 1953 je do tega datuma izšlo skupaj 12 številk našega glasila.
13. oktobra 1960 je DS Induplati razpravljal o moji prošnji, da me razreši dolžnosti in funkcije odgovornega urednika Konoplana. Svojo prošnjo sem motiviral z vzrokom, da sem se vpisal kot izredni slušatelj na VTS. Prepričan sem, da je to dovolj tehten razlog, ki so mu mnogi pritrdili, slednjič pa mi je tudi DS na tem zasedanju dal razrešnico, ki velja od 15. decembra dalje, to je z dnem, ko bo izšla 12. številka Konoplana IX. letnika.
To priliko , izkoriščam, da se ponovno zahvalim vsem, ki so polnih sedem let z menoj sodelovali. Zahvala velja članom uredniškega odbora (tudi tistim, ki to niso več ali morda celo niso več člani našega kolektiva) kakor tudi onim dopisnikom, ki so se odzvali v tem času mojemu vabilu in dopolnjevali pestrost našega lista s svojimi prispevki.
Posebno zahvalo moram izraziti predsednikom organov delavskega samoupravljanja in upravi podjetja, ki je razumela težave in jih pomagala odstranjevati.	. 1 ;.i ;j
Kdo bo novi urednik?
V naslovu sem dal odgovor na to vprašanje, ker sem opazil precejšnjo mlačnost pri enih in drugih v Pogledu spremljanja težav v zadnjem času. Seveda s tem ne zanikam številnih možnosti, da bo ta ali oni nadaljeval že uvedeno delo. Na vsak način pa bo treba več delati in manj govoriti, ker delo je vezano na datum, in ko ta pride, bo treba imeti 600 tipkanih vrstic pripravljenih, razen tega pa še približno 6 do 10 slik. Treba bo imeti za naslednjo številko pripravljen
program, ker je slednjič tudi naš skromni list Kono-plan namenjen javnosti. Vse to je delo odgovornega urednika in rad bom pomagal svojemu nasledniku, da se uvede v delo do kraja tega leta. Potem pa — ja potem bom porabil svoj čas za učenje (če mu bom kos!).
Namen, katerega sem imel napisati v tem članku, je še drug. Neprijetno bi mi bilo, če bi Konoplan po krajšem času prenehal izhajati. Škoda ga je — končno so ga vsi radi brali. Prav zato naj organi samoupravljanja večkrat razpravljajo o vsebini lista in naj se seznanijo s statutom glasila, ki daje okvirna navodila za dobro delo. Opazil sem namreč, da člani našega DS niso bili seznanjeni s tem statutom, ki jim daje v členu 16. in 17. izključne pravice.
Tako pravi člen 16.: Posamezne člane uredniškega odibora razrešuje in sprejema uredniški odbor v soglasnosti vseh članov in PO POTRDITVI DELAVSKEGA SVETA.
Člen 17.: Uredniškemu odboru načeluje odgovorni urednik, ki ga izvoli uredniški odbor in POTRDI IZVOLITEV DELAVSKI SVET PODJETJA INDUPLATI. ODGOVORNEGA UREDNIKA LAHKO RAZREŠI SAMO DELAVSKI SVET PODJETJA.
Po istem statutu izhaja Konoplan mesečno, to je 12-krat letno. Izjeme potrjujejo to pravilo. Ker nimamo profesionalnega urednika — novinarja, bi bilo primerno, če bi statut dopolnili, da se zamenja po potrebi in po posebni želji urednika. Zakaj?
Zasilno dvigalo je začasno ustrezalo. Sedaj je v pogonu že novo
V prejšnjem odstavku sem omenil, da mora odgovorni urednik pripraviti načrt za novo številko1. Pri tem mora imeti ideje. Ideje se rodijo, toda to — doktor je podana plodnost. Ko se ta postara, mora ideje roditi kdo drug. Naj bo torej druga misel tega mojega sestavka v tem pogledu dopolnilo k pravilnosti mojega koraka.
Zelo prav pa bo, da bo ravno jubilejno leto imelo novega vodnika pri izdajanju našega Konoplana.
Otmar Lipovšek
0 XV. zasedanju OZN
nam je govoril v torek 11. oktobra zunanjepolitični komentator RTV Ljubljana, tov. Drago Košmrlj.
Tov. Košmrlja poznamo dobro, saj nam je že dostikrat tolmačil najnovejše in najaktualnejše dogodke po svetu. Tokrat je svoja izvajanja posvetil važnemu dogodku — XV. zasedanju OZN. Oči vsega sveta so bile v začetku oktobra letos uprte v New York, posebno še v prominentne osebnosti, ki so se na čelu svojih delegacij udeležile zasedanja. Svet s polno upravičenostjo pričakuje pametne rešitve spornih vprašanj. Svet je proti brezglavemu oboroževanju, zato so delegati viharno pozdravljali predlog petih držav, ki so podale posebno resolucijo, naslovljeno na dvojico največjih.
Nekoliko manj se je tov. Košmrlj tokrat zadržal pri dogodkih v Kongu. Znano nam je, da tam stvari niso popolnoma jasne niti tistim, ki so tam navzoči. Se teže je o tem govoriti, ko dnevno prihajajo popolnoma nasprotujoče si vesti.
Tov. Košmrlj je tokrat predaval v naši sindikalni dvorani. Precej naših ljudi je z zanimanjem sledilo njegovim izvajanjem
Predavanje je organizirala naša OO Z K v Indu-plati.
ZREDIL bi se rad
Zredil bi se rad. No, to je pa res preprosto — seveda — če imaš dovolj dobre volje. Dobra volja predstavlja namreč zdravje in brezskrbnost. Za zdravje pa so potrebni: redno življenje z ranim vstajanjem in zgodnjim odhajanjem k počitku, zmernost pri hrani in pijači ter zmernost v gibanju. Vem za ljudi, ki bi se zelo radii zredili, pa nimajo teka. Preprosto zato ne, per kadijo pred kosilom in večerjo. Bolje bi bilo, če
bi namesto tega popili pred jedjo kozarec mineralne vode ali pristnega vina, ali pa porabili prosto uro za sprehod ali delo na vrtu. Najmanj priporočljivo pa je posedanje po lokalih.
Za zdravo rast in dobro razpoloženje se moramo vsak dan gibati na zraku. Odločiti se moramo za neke vrste telesno delo, za sprehode ali pa za šport, vendar pri tem ne pozabimo na pravilo: zmernost! Najboljši šport za pridobivanje na teži je nedvomno plavanje v hladni vodi, ki ima temperaturo okoli 19° C. S plavanjem v taki vodi oddajamo toploto in s tem energijo, zato smo po takem treniranju bolj lačni. Imamo dober apetit. 'Po trajnem plavanju in kopanju — vsak dan po malem — se začne telo samo varovati pred oddajanjem toplote z debelejšim slojem podkožne maščobe in tehtnica bo vsak dan, vsak teden pokazala viden napredek v pridobivanju na teži.
Osnovno vodilo vsakomur, ki hoče biti zdrav, naj bo: delam to to, kar je zdravju v prid in odklanjam tisto, kar je zdravju v škodo. Zdrav človek je vesel, razpoložen in voljan delati. Z delom si služimo kruh in čim več naredimo, tem več kruha zaslužimo. S športom pa se utrjujemo in premagujemo napore. Zatorej: DOBRO VOLJO, ZMERNOST IN GIBANJE, pa uspeh ne bo izostal!
Planika 8/III
Personalne izpremembe
Vstopi:
1.	Kavčič Rajko, tekstilni tehnik, vstopil 28. IX. 1960,
2.	Kisilak Marija, tkalka v tkalnici, vstopila 1. X. 1960,
3.	Gori Rahman dvoriščni delavec, vstopil 17. X. 1960,
4.	Hribar Anton, čistilec strojev v tkalnici, vstopil 17. X. 1960,
5.	Topič Branko, dvoriščni delavec, vstopil 17. X. 1960,
6.	Hosta Antonija, tkalka v tkalnici, vstopila 17. X. 1960.
7.	Mrvar Veronika, previjalka v pripravljalnici, vstopila 17. X. 1960,
8.	Planjšek Marija, tkalka v tkalnici, vstopila 17. X. 1960,
9.	Mikac Zora, tkalka v tkalnici, vstopila 17. X. 1960.
Izstopi:
1.	Brojan Ivana, snažilka v predilnici, invalidsko upokojena 30. IX. 1960,
2.	Kmetič Marija, vdevalka v tkalnici, upokojena 30. IX. 1960,
3.	Žagar Slavko, psiholog, izstopil na lastno željo 30. IX. 1960,
4.	Šiško Dragica, tkalka v tkalnici, izstopila na lastno željo 27. IX. 1960,
5.	Krampelj Vinko, delavec v mokri predilnici, samovoljno zapustil delo 30. IX. 1960,
6.	Kukrika Mara, delavka v predpredilnici, samovoljno zapustila delo 30. IX. 1960,
7.	Zajc Marija II., mokra predilnica, samovoljno zapustila delo 1. X. 1960,
8.	Glavina Alenka, tekstilni tehnik, izstopila sporazumno z upravo podjetja 19. X. 1960,
9.	Bistan Štefan, delavec v predpredilnici, izstopil sporazumno z upravo podjetja 15. X. 1960,
10.	Ocepek Dana, tkalka v tkalnici, izstopila na podlagi lastne odpovedi 22. X. 1960.
Menza v adaptaciji
Poročili so se:
1. Toni Mihaela, vdevalka v tkalnici, poročena Škufca.
V kinu Induplati bodo predvajali
19.	in 20 nov. Prvi film ZAR v našem kinematografu, »ZEMLJA SANJ«, prikazuje družinsko in zasebno ljubezensko dramo s pri lično napeto igro, v kateri nastopajo igralci bližnjega Orienta. Asuan in Kairo sta glavni prizorišči poleg puščave in morja. Bogati meščani pokrajine Egipt nastopajo skupno z Beduini. Sebičnost in sovraštvo do vsega tujega se zaključi z revolverskimi streli. Morilca maščuje narava. Dober film — navdušeni boste!
20.	nov. ob 9. uri 30. min. MATINEJA istega filma.
26. in 27. nov. »TISTI, KI MORA UMRETTI« je naslov francoskega filma. Iz komaj pretekle dobe poznani Ciper je tokrat prikazan iz leta 1920. Bogataši se skupno z vaščani pripravljajo na verske prireditve. Igralci posameznih vlog so pripravljeni. Slučajno zmoti vse dogodke okoli teh priprav skupina otočanov iz druge vasi, ki so jo roparji požgali in mnoge vaščane pobili. Žal jih bogataši ne sprejmejo, zato se ti umaknejo v bližnjo goro. Tam imajo stik samo s pastirjem Manoliosom. Tega domači verski predstojnik obsodi na smrt in ga ubijejo. Po tem dogodku vidijo vaščani na čigavi strani je pravica, zato se pridružijo beguncem v gori ter z njimi z ramo ob rami izvojujejo krvavi boj za golo življenje.
MATINEJA ob 9. uri 30. minut.
Angleški film »PESEM UMRLIM LJUBIMCEM« je na sporedu v soboto 3. in v nedeljo 4. decembra. Matineja tega filma bo v nedeljo ob običajni uri.
V nedeljo 11. decembra ob 16. in 18. uri pa bodo predvajali ameriški črnobeli film »MATA H ARI«. Kdo ne pozna tega imena, ki je krojil usodo dogodkov na bojnih poljanah prve svetovne vojne. Mata Hari, v naš jezik prevedeno »jutranje oči«, je nemška vohunka, ki dela v Parizu. Pri kraji ruskih dokumentov jo razkrinkajo in obsodijo na smrt. Krogla je podrla največjo znano vohunko vseh časov. Glavne vloge igrajo Greta Garbo, Roman Novaro, Lajonel Barimur in drugi.
POSLEDICE
Ne čudite se. Letni dopust je preživel pod šotorom.
Matineje tega filma ni!
Za praznik republike bomo predvajali v našem kinu v torek 29. nov. ob 16. in 18. uri ter v sredo 30. nov. ob 18. uri jugoslovanski film »AKCIJA«. Psiholo-ško-akcijska drama se odigrava v eni noči naše osvobodilne vojne. Zaradi sovražnikove premoči je bataljon razbit. Mnogo jih je padlo, mnogo partizanov je ujetih — rešilo se jih je samo sedem, ki se skrivajo v mestu, polnem sovražnikov. Medtem ko so v celici zaprti pripravljeni na najhujše, se je sedmerica na svobodi odločila za smelo akcijo. Rešiti tovariše in se prebiti skupno v svobodo. Akcija ne pozna omahljivcev, zato uspe.
K številni udeležbi predstav vas vabi
Uprava kina INDUPLATI
K PRAZNIKU REPUBLIKE
29 0
čestitajo vsem delavcem in nameščencem INDUSTRIJE PLATNENIH IZDELKOV Jarše kakor tudi vsem državljanom FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
DS in UO Induplati Uprava Induplati OO ZK v Induplati IO sindikalne podružnice DITTS podružnice Jarše TV D Partizan Jarše in Mladinska organizacija v IPI
TEKSTILNA TOVARNA
Svilami
KAMNIK
nudi svoje kvalitetne proizvode:
šale kravate voile zavese dekorativni -brokat namizne prte frotir brisače
Tovarna klobukov, slamnikov in konfekcije
UNIVERSALE
DOMŽALE
PROIZVAJAMO:
volnene tulce, klobuke, berete, smučarke;
športne kape iz impregniranega platna in balonske svile ter usnjene kape; slamnike vseh vrst iz domače in uvožene slame za plažo, delo in vsakdanjo uporabo; vse vrste konfekcijskih oblačilnih predmetov, predvsem pa raznovrstne suknjiče, hlače, balonske plašče, vetrovke in zimske bunde
Uslužnostno se bavimo s trganjem in mikanjem volne ter volnenih odpadkov in z barvanjem raznovrstnih volnenih izdelkov
Oglasite se v naši trgovski poslovalnici v Domžalah na Ljubljanski cesti v novem stanovanjskem bloku, kjer boste prav gotovo lahko za vas in vaše otroke izbrali primerno oblačilo in pokrivalo