NatisoT 15-000. Ijalianl rijerc" izhaja vsaki fci. daliran z dnevom p naslednje nedelje. faročnina velja za Av-za celo leto rane, za pol in četrt 1 razmerno; za Ogr-. > 1 K 50 vin. za celo ielo;za Nemčijo slane 'actio leto 5 kron, za eiko pa 6 kron; b drago inozemstvo se funi naročnino z ozi-1 na visokost poštne. Naročnino je pla-Mi naprej. Posamezne uv.seprodajajopo6v. rednišivo in uprav-liSIvo se nahajata v ■ju, gledališko po-1 slopje štev. 3. Dopis: dobrodošli in se spreUmajc zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, it V» strani K 40, za »/4 strani K 20, za Vb strani K 10, za '/j* strani K 5, za V«. strani K 250, za V« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se pWW| > cena primerno zniža. . 21. V Ptuju v nedeljo dne 25. maja 1913. X1Y. letnik. posojilnica v Šoštanju pred polomom. Iz Šoštanja se poroča : Dne 16. t. m. vršila sta se v pisarni ta- slovenske posojilnice dva jako viharna katera je vodil celjski advokat dr. Ve- islav K a k o v e c. Namen zborovanja je bil, |sie od posameznih zadružnikov elj s k e zveze izpreša visoko svoto kron, s katero bi se pokrilo že leta i obstoječi primanjkljaj šožtanjske »Bojilnice. Ali ta pobožna želja modrija- okoli celjske „Zadružne zveze" se izpolnila. Baje je le en sam zadruž- zavezal, plačati malenkostno svotico v iiitje velikega primanjkljaja. Dr. Kukovcc je t omenil, da se je 612 članom pisma po- v katerem se jih je prosilo, dovoliti pri- ke za pokritje deficita. Povedal je tudi, da bilanca za preteklo upravno leto že gotova, . Be še ni objavila. Posameztji člani pred- |nišUa posojilnico iz kritičnih let so že pro- Ijno večje prispevke dali. Tako je darovala ga šoštanjskega odvetnika dra. Mayer, je bil takrat direktor in pravni konznlent tojilnice, 20 000 kron. inženir Vošnjak v )a 8.000 kron. Dr. Knkovec je nadalje da se je na fabrično realiteto Ivana v Šoštanja, ki se jo je na 300.000 K v kritičnem času od šoštanjske posojil- posojila za 280.000 K dalo (!!!) bdi je omenil dr. Knkovec, da ima posojilnica štanjn razven dveh realitet v skupni vred- 20.000 K, na katerih pa je za 40.000 K pen (!!!), še neko hišo na Dunajn, ki je pa zadolžena, pa vkljub temu 25.000 kron pine nosi (?). Za saniranje in pokritje velikanskega defi-200.000 kron podpisale so nekake posojilnice izjavo, da bodejo pšoštanjski posojilnici vložile iOOKin obenem šenkale obresti; lem hočejo te mehkosrčne posojilnice iz itega dobička šoštanjski polomljeni Sjilnici darovati 80.000 K. Baje je tudi taestnik v Gradcu dr. Kukovca obljubil, da ^8 i država pomagala (?)... Ko se je očitalo, da bi morali velikansko do pravzaprav trpeti člani takratnega Istojništva šoštanjske poso-Jnice, povedal je Kukovec, da ti zdaj febenega premoženja nimajo, kar bržkone ne odgovarja resnici. Glavni krivec takoj cenitliwnski advokat dr. Mayer se je potem me Hel izgovarjati, češ da je bil takrat še pre- )rovlje 4 lad, neizkušen v denarnih stvareh (zakaj je otem prevzel odgovorni posel ?) itd. Razburjeni rl puške"! MtJe 80 dr' Mayerja ojstro prijeli in tako je oral javno obljub iti, da bode tudi •daj prispeval iz lastnega za pokritje deficita. |je tudi samoumevno in čudimo se, da mora tega .neizkušenega" slovenskega advo-ita takorekoč s pestmi prisiliti, da stori svojo pori-. NatriJMžnOBt . . . "zmmiJm St?ar 8toJ' danes tako"le : Posojilnica in železniiiHS oštanju jo že več let sem za . Postrdk^ f, Marib«, Št. 55^ ^govej e cerfl i pašo j rej polj =9 K 153, ar 18 a J torej =77 K a 55 in] pritil ne aprilaj (Podj •čam svojo 200.000 kron pasivna. Vkljub temu se iz političnih vzrokov zavlečuje uresničenje poštenega reda. Zdaj mora c. kr. oblast red napraviti! V kratkejn bode prišlo do likvidacije posojilnice v Šoštanju. Slovenski kmetje pa zdaj jasno vidijo, n a kako brezvestni način gospodarijo prvaški voditelji' z tujim, ljudskim denarjem. Steckenpferd % milo lilijino mleko vedno kakor doslej neobhodno potrebno za raci- onelno negovanje kote in lepote. Vsakodnevna pri- znanjevalna pisma, h 80 h povsod v zalogi. Svetovni mir zasigurjen"? — Balkanski prepiri. — Silistria rumunskal — Albanija. — Odpuščanje rezervistov. V berolinski cesarski hiši se vršijo te dni velike slavnosti ob priliki poroke cesarjeve hčerke. Teh slavnosti se udeležita tudi ruski car in angleški kralj. Anglija in Nemčija, ki sta bili tako veliki nasprotnici in tekmovalki, se torej prebližujeti. V tem leži pač najboljše jamstvo za zasigurjeni evropej-8 k i mir. Medtem se pogajanja med balkanskimi zavezniki precej kritično razvijajo. Kakor vse kaže, sta sklenili Srbija in Grška posebno pogodbo, s katero hočejo Bolgariji večji del njenega v borbi proti Turčiji pridobljenega plena odvzeti. Bolgari se seveda branijo in večkrat je že izgledalo, kakor da bi potegnili zavezniki svoj še od turške krvi mokri handžar za medsebojno vojno. Bulgarsko-rumunska pogajanja so imela polni uspeh. Trdnjava Silistria spadala bode odslej Romuniji. Medtem ko se je vsled odločnega nastopa Avstrije severne meje nove države A1 b a n i j e določilo, veljajo pogajanja zdaj južnim mejam, pri katerih je zlasti Italija zainteresirana. Tudi tukaj zna še priti do hujših prask in zmešnjav. Odpuščanje naših rezervistov se je medtem pričelo. Počasi, kakor polži počasi gremo torej splošnemu miru nasproti. Odpust naših rezervistov. „Milit. Rundschau" poroča: Vsi komandanti od 1. do vštevši 14. kora so sprejeli odlok, glasom katerega se mora o d-pustiti vse rezerviste letnikov 1909 in 1908. Od letnika 1908 nahajajo se zdaj rezervisti le pri kavaljeriji. Ta odpust obsega okroglo 35.000 mož. Nadalje se odpusti deloma tudi nadomestno-rezervne letnike 1910 in 1911. Ta dva letnika obsegata okoli 15.000 mož. Skupaj pride torej okoli 50.000 rezervistov domu. Od rezervistov, ki služijo v B o z n i in Hercegovini ter Dalmaciji, se zasedaj nobenega ne odpusti. Pač pa se jih sme na kratki, do 14 dni trajajoči dopust (Urlaub) vsaj deloma poslati. Razmero še vedno ne dopustijo, vsem posebnim vojaškim odredbam ob meji na jugu konec napraviti. Vse nevarnosti te krize torej še nismo prestali! Na razvalinah Skutarija. • Reichsposti« poroča njen dopisnik iz Skutarija: Ako se sprehajaš skozi ozke ulice Skutarija, prav-zapiav ne vidiš mnogo o uspehih bombardementa. Tu in tam velike luknje v zidovju, od 1 do 4 metrov široke, kupi sodra io kamenja namesto stanovalnih hiš. Ako hočeš videti po srbskih in črnogorskih krogljah. prizadete razvaline, moraš iti tja, kjer stojijo katoliške cerkve in katoliški zavodi. Ti so bili cilj črnogorskih artiljeristov. Jako radi so streljali na avstro-ogrski konzulat. Nadškof S e r e g g i mi je povedal, da so črnogorski oficirji vedno za cilj katoliške cerkve in avstrijski konzulat določili. In balkanske države so rekle, da so vojsko »v znamenju križa c pričele! Na stolno cerkev ce je streljalo, ker sj Črnogorci prav dobro vedeli, da je v to cerkev na stotine katoliških žen in otrok zbežalo. V mestu se nahajajoči srbski popi so Črnogorcem to naznanili 1 21 cm-melinitne bombe so ble pozdrav črnogorske >križarske armade«; ti streli so veljali Božjem hramu. »Črnogorci so hujši nego Turki!" Te besede mi je rekel skutarski katoliški nadškof monsignore Sereggil Obiskal sem katoliški frančiškanski samostan. Pater Facini sprejel me je pod milim nebom. Cela streha sprednjega trakta samostana je porušena. Solnce sije v dvorane. »Dne 27. februarja«, tako mi pripoveduje pater, »ob 3. uri popoldne molil je tukaj 82 letni frančiškan pater Rodolib. Takrat je priletela 21 cm kroglja in je udarila skozi sedem dvoran poslopja. Vse je padlo v razvaline. Pater Rodolfo pa je kleče naprej molil na malem nerazrušenem prostorčku. Pravi čudež seje zgodili« Ena stena spodnje dvorane je ostala cela; sredi med slikami albanskih škofov vidim tudi sliko cesarja Franc Jožefa I. Pater pravi: >Oa je vse videl, on nam bode pomagal.. .« P. Domenico mi je pravil, da se je med obleganjem vsaki dan 800 do 900 ljudi pred durmi samostana hranilo. In vendar je 85 katoličanov vsled lakote umrlo. Splezali smo čez veliko, 4 m široko zemeljsko luknjo; črnogorski strel odtrgal je bil celi ogelj šolskega poslopja od strehe pa do doli in je poleg tega še to jamo v zemlji napravil. Dne 8., 10. in 27. februarja so Črnogorci 30 težkih krogelj v samostan poslali. V šoli samostana je bilo mnogokrat do 200 otrok; k sreči se jim ni mnogo zgodilo. Potem so mi frančiškani pokazali svojo »trdDJavo«, v kateri so bivali med obstreljevanjem. V kleti pod refektorijom so živeli, kakor zverine v temni, mokri jami. Najhujša ječa je proti tej kleti prijetno stanovanje. Tu je bival tudi katoliški škof Sehlaku iz Pulati. V kloštru frančiškank pokazala mi je sestra Feliciana razvaline, zlasti mesto, kjer je ubila 4. marca črnogorska bomba več katoliških sester. Med razvalinami se je našlo še mnogo knjig šolske dece . . . Žalosten je pogled na lepo, stolno cerkev, ki je napol podrta. Neverjetno zverinstvo je, kar so Črnogorci tu zagrešili. Streljalo se je na oltarje; zažgali so zakristijo, spoved n i c e, — povsod le razvaline in kamenje ... V samostanu jezuvitov se je razpočilo 36 velikih črnogorskih krogelj. In to so ljudje storili, ki tudi na Kristusa verujejo. .. Politični pregled. Naš državni zbor pričel je zopet svoje zasedanje. Načelnik vlade grof Sturgkh imel je daljši govor o notranji in zunanji politiki. O Straiohill'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenja v In najbolj uspešnih korenin. StraschllTova grenfiloa i« selen vsled tega pritnano najboljši želodec okrepčujoči prebavni liker. liaoformo! ——;-------- "»tre. Bre: PiOVlCe. ravje otrot Lep praznik. Da se omeji uničenje uF1 ' r ' kanakih gozdev, se je 1. 1874 na predlog ■ ka! D o 1 skega ministra Združenih držav Mr. M« evati! sklenilo, na enem dnevu v vsakem letu nt Ptujski zapreti iu mnogo tisoč dreves saditi, h ae in polil dneva se je tekom let razvil pravi javni pti «e v Črnoj Mladino se na ta lep praznik o vrednosti icu vino ta žavanja gozdov podučuje. In obenem se Nedeljo zope Soče drevesc sadi. Na ta način je s skopjno načeln delom oblasti in šol nastalo že mnogo kr»roje „ časti gozdov. _ tako r d Dvoboj. Na Danaju vršil se je dvoboj leljo je bilo hauptmanom Iborowski in oberlajtnantom l som, pri katerem je bil zadnji ustreljen.! nost dvobojev, ki se vkljub postavi ponavljajo, treba bi bilo z najojstrejšimi eni zatreti. O tem dvoboju se bode tudi v držaj zboru govorilo. Mrtva rOJ8tva na Francoskem znašala aleč še nie 1911 glasom uradnih naznanil 36.000; snici pa presega to število 100 000 Fri nočejo imeti otrok in to dela mnogo preglavic. Velikanski požar. V Pressburgu iia-|adar z preteklo soboto požar, ki seje vsled hm a v i c e. vetra grozovito hitro razširil. Ogenj je pnirisli, da b< starem mestu, svoječasnem židovskem „Gbjnbljeno ra in se je razširil v par urah na grozoviti tfa č u n z S čudovito naglico skočila so plamena odN a č e v a do hiše, od ulice do ulice. Tri ure po z-ie vršile s požara je bil ogenj že v desetih ulicah razširjej borova gorelo že 65 hiš. Več kot 8.000 večinomifbsi so m nih ljudi je brez strehe. Tudi en otrok jrojače za gasilec sta našla v plamenih svojo smrt. tie govorili! je neprecenljiva. Mnogoštevilne požarne U Trguvf so delale naporno s pomočjo vojaštva, difenski nan magajo požar. Na brzojavno prošnjo priJliBvahno za posebnim vlakom tudi dunajska mestna pejtar mu ne bramba, ki je jako uspešno pomagala. Ct^žce pa ka dovolil za nesrečne pogorelce takoj 2O.O0ff>ačin. Evo podpore iz lastnega žepa. Tudi od drugih fe mnogo prihajajo podporni denarji. lažne časo ._ t tudi ,, Staji Iz Spodnje-Stajerskega. »elužek ] Pozor pred šarlahom! Več tednov Kjaja ayrjtej divja v nekaterih občinah ptujskega okraja j|ova narc kužna bolezen š a r 1 a h ali škrlatica. Po i&afikantin je združena z difterijo, njene posledi&o pa tej so mnogokrat ali takojšna smrt, ali pa f? P°^enJ£ ledic. Opozarjamo stariše, da je š a rl ah jP*"*1 ,pa: nevarna, zavratna bolezen. Vfojodajaia terih občinah v Halozah je že grozno hrvaško iz nadebudnih nedolžnih otrok pomrlo, ipriveskom mestu so se že pojavili slučaji te boleznifenčar s i par tednih je 7 otrok umrlo. Oblast in niki delajo z vsemi močmi nato, da bi str to bolezen zatrli. Tako je oblast več šol; Istotako je c. kr. okra j n o gl a varj prepovedalo udeležbo šolskej dine pri procesijah sv. Re Telesa v farah Novacerkevi] Vid pri Ptuju. Ednako tej prepoved« tudi v Ptuju skušalo otroke varovati. Oi ljudje, fantje in dekleta, seveda ne pad« to odredbo. Glavna Btvar pa leži na sta: Vsi kmetski stafiši vendar večidel nimai zega nego svojo deco ! Ne izpostavljajo varnosti, ne izročujte jo tej bolezni! N, nite takoj oblasti vsak slučaj 1 a h a , kar zahteva tudi postava. Nei otroke po velikih družbah, po gostilnah ;| je zavratna bolezen in na rokavu obleke se jo lahko domu prinese. sosedovi otroci to bolezen, ne pustite vi zdravi otroci naj ostanejo zdaj sami za-sinficirajte hrame s korbolom, tem kakor sploh o dogodkih v državnem zbora bodemo še pozneje govorili. Morilec Kunschak, ki je soc. dem. voditelja Schuhmeierja ustrelil, bil je pred dunajsko poroto na smrt na vislicah obsojen. Poduk za kmetsko žensko mladino. Na zadnji konferenci deželnih kulturnih svetov ter kmetijskih družb v Avstriji seje naglašalo nujnost izzidanja poduka kmetske ženske mladine. Referent je omenil veliki gospodarski pomen ženske na kmetskem posestvu. Delo dobre matere in gospodinje je tako mnogovrstno, da je temeljita strokovna izobrazba neobhodno potrebna. Na Nižjem in Gornem Avstrijskem kakor tudi na Štajerskem se je ta strokovni poduk že z najboljšim uspehom vpeljal. Da bi le država dala potrebna sredstva za ta poduk. Spominski križec. Listi poročajo, da se bode podelilo spominski križec vojakom, ki so stali v vojskinih zmešnjavah preteklega in tega leta ob naših mejah. Križec, katerega bodejo dobili oficirji, vojaški uradniki in moštvo armade ter vojne mornarice, ki so izvrševali vojaško službo v obmejnih pokrajinah, nosil bode letnico 1912—13. Baje bode tudi vojaštvu službeni čas v teh kritičnih dnevih dvojno zaračunjen. Katere bolezni se mora oblasti naznaniti? Glasom nove postave, ki jo je cesar potrdil, veljajo sledeče bolezni kot nalezljive in so torej podvržene naznanilni dolžnosti: 1. Šarlah. 2. Difterija. 3. Abdominalni tifus. 4. Griža. 5. Epi-demična otrpnelost vrata. 6. Mrzlica porodnic. 7. Tifus. 8. Koze. 9. Azijatska kolera. 10. Kuga. 11. Povrnivši se tifus. 12. Lepra. 13. Egiptično vnetje oči. 14. Rumena mrzlica. 15. Vranični ris. 16. Smrkavost. 17. Steklost. Izjemno stanje v Bozniji in Hercegovini, ki se je proglasilo vsled pričakovane vojske s Cr-nogoro, je po 12-dnevnem trajanju zopet razveljavljeno. Ker so se Črnogorci v vprašanju Skutarija popolnoma avstrijski zahtevi podali, je ta odločitev samoumevna. Napad ruskih oficirjev? Iz Podwoloezyske poročajo: Na tukajšnem obmejnem železniškem mostu stal je na avstrijski strani vojak na straži. Na drugi strani se je sprehajalo par pijanih ruskih oficirjev. Eden teh oficirjev je stavil b tovariši, da bode avstrijskemu vojaku orožje vzel in ga prinesel na rusko stran. Res se je oficirju posrečilo, priplaziti se do vojaka. Ali vojak se je z bajonetom branil in ruski oficir je padel s prebodenim srcem mrtev na tla. Napovedala se je stroga preiskava. Rusko vojaštvo in žganje. Ruski državni proračun za 1913 kaže, da ima Rusija iz žga-njepitja 645 milijonov rublov ali 1400 milijonov kron dohodka. Iz teh dohodkov iz žganja za-more Rusija vse troške za svoje vojaštvo plačati in ji poleg tega še 100 milijonev za druge namene preostaja. Politični umor. VMiinchenu je bil na javni cesti pruski vojaški ataše Lewinsky ustreljen. Umoril ga je neki kot anarhist znani, že 80 krat predkaznovani postopač Straseer. Po Francoskem vprizarjajo zdaj vojaki velike, uporom podobne demonstracije proti 3 letni vojaški službi, katero hoče vlada zdaj zopet vpeljati. Vršili so se že pravi boji. Ljudstvo ravno ne razume napadalne in maščevalne ideje francoske vlade. Dopisi. Ormož. Ker se je vže več slovenskih in nemških listov podrobno bavilo z razobešanjem zastave ob priliki padca Skadra, mislimo, da tndi mi zadevo našim bralcem pojasnimo. Skader (Skutari) je padel in seveda bilo je to dovolj povoda za naše prvake, da dajo duška svojemu veselju nad tej velikanski (! ?!) zmagi Črnogorcev. Pozabili so, da so v prvi vrati Avstrijci. Zavibrala je tudi okoli poldne (na dan Sv. Marka) zastava iz ormoške posojilnice in glej — hitro se je prikazala in še hitreje je zginila, — in ne samo zastava, ampak tudi tisti, ki so jo razobesili, poskusili so se v znanem junaštvu. Ko sta občinski tajnik in redar zahtevala odstranitev zastave, izgovarjala sta se posojilniška šribarja, šprican žandar Rojs in nek privandran Kranjec, da je zastava razobešena v čast Sv. Marka. Seveda to bajko nikdo ni verjel in ker zastave nista hotela takoj odstraniti, obvestilo se je žandarmerijo. Bolje se prvakoma nebi moglo zakuriti, kakor blisk sta jo z zastavo pobrisala in se poskrila. To zadnjo bržkone tudi na čast Sv. Marka?! Prepričani smo, da bodo pristojne oblasti ta dva črnogorska junaka podučile, kako se Sv. Marko in Skader strinjata in bodo tudi namignile špricanemu žandarju R0J8U, zakaj on dobiva svoj „Gnadenpension !" O gonji prvakov proti nekaterim jim iz navedene zadeve neljubim osebam še spregovorimo. Iz Obriža. Ljubi »Štajerc*, če bi hoteli biti dosledni, morali bi odločno zahtevati, da ne izhajaš več v mestu, ki se je izkazalo tako nehvaležnega napram onemu naših domačinov. Kakor smo iz različnih Časnikov posneli, dohitela je našega domačina, koncipijenta dr. Šalamuna (znanega zagrizenega prvaka žametne suknje) v neki kavarni v Ptuju strašna birma, tako da je siromaček parkrat bogecu pete pokazal in ljubo majko zemljo poljuboval; plačilo za nek nepatrijotičen izraz. Je že tako, vsi ljudje niso prvaki in tudi ne prijatelji Črnogorcev, kaj ne, oklofutan gospod ? Posebno bridko pa še je za navedenega gospodeka, da ga sedaj zasmehujejo celo njegovi bratci ter pravijo, kar je iskal, to je našel . . . Iz Amerike. Sublet Wyo, dne 28. 4. 1913. — Ker tudi Ti, dragi „Stajerc", zahajaš v to daljno ameriško mestece, ne morem da bi Tebi nič ne poročal. Cerkvenih slavnoati Ti ne bodem, ker cerkve tukaj ne najdeš, temveč za cerkev ima tukajšna „Companija" eno iz desek postavljeno poslopje, v katerem se eden večer vršijo ^Unijske" seje, drugi večer je ples, tretji dan pride iz Evrope^kakšni izgnani duhovnik ter bere službo Božje. In to je vse za profit kapitalistom ! Kako da sem jaz prišel v to daljno mestece, Vam hočem naznaniti. Dragi bralci nŠtajerca" ! leta 1909 hotel sem voliti namesto moje pokojne matere napredno in to je bilo klerikalcem kakor ogenj v strehi; hitro pregovorili so mater, da tega naj ne dopusti; in zares pokazala je meni duri iz koče; ni mi druzega preostajalo, kot črez lužo kruha služit za aebe in družino. Le tako naprej, slovenski duhovniki in klerikalci, držite naše matere v temi in izganjale bodejo svoje sinove k ameriškim kapitalistom, kateri nas vsaki dan morijo in ubijajo! Ravno tako se je zgodilo mojemu Bošolcu M. Fareku; ednemu sinu je mati posestvo prepovedala in potem tujcem za najmanjšo ceno razprodala, to pa le zato, ker ni hotol lopnit po farški terci-jalki, temveč si želel napredno ženo! Dne 9. aprila je šel v tukajšnji premogorov zdrav in vesel delati; hitro ko prične delo, odtrga se nad njim podzemeljsko gorovje ter njega ubije na mestu! V trenutku, ko je moral pokojni prijatelj smrt storiti pod kamenjem za kapitalista, pregriznil si je svojo spodnjo ustnico skozi in skozi; tako je bilo razvidno, ko so ga izpod kamenja izkopali in pozneje, ko je pokojnega zdravnik osnažil. Drugi dan, 10. aprila, vršil se je pogreb; 3 ure daljno pot po skalovju in puščavi v bližno mesto Kemerer. Žalostno je bilo gledati pri odprtem grobu jokajočo ženo s petimi malimi otročiči, kateri so klicali, da ne pustijo „ata" pokopati! Pokojni Furek bil je moj sošolec, fara Studenice pri Poličanah, kjer zapušča veliko znancev in sorodnikov. Zatorej kličem njemu, naj mu bode lahka tuja zemlja! — Krepki pozdrav vsem napredno-zavednim na zelenem Štajerju ! John Ostrožnik. mu je re ialo. Vesj v pi »ji zmedei je na e 1 c e. Pol irani p polica; bojaželjni n rokodelci ar Ves; mi se smejim« 9n. Pustil eljemo S m Umuua L( Vhod bolezni pri največih notranjih boleznih je vrat, ki je najbolj mrzlemu zraku izpostavljen. Rabiti bi morali torej pri bolečinah vrata, kašlju, hripa-»oati. zaslinieniu in praskanju v vratu vedno takoj Fellerjev sline raztopivši antikataralični zeliščni esenc-fluid z znamko „Elzafluid'', 12 steklenic franko za 5"— K pošlje lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko), kjer «e tudi Fellerjeve staro priznane, milo odvajajoč« Rhabarbara-krogljice z znamko „Elza- krogljice", 6 škatljic za 4-—krone, lahko j Mi smo se sami o vrednostnih lastna staroznamenitih domačih sredstev prepri zamoremo svojim čitateljem le priporofi jih imajo vedno doma. 1 — > zelenju liker. i lisoformom. Vsak mora skrbeti, da se šarlah ----------' itre. Brezvesten je, kdor se ne briga za dravje otrok, kdor ne prepreči bolezen, predno ■ ride, kdor ne naznani bolezen oblasti ali zdrav- edloe kn ^n' Dolžnost starišev je, te nanke vpo-lr. Mori evati! etu vse i Ptujski žnidar Vesjak, znani prvaški huj-diti. Iz i td in politični rogovilež, katerega tudi menda avni prai te v Crnogoro vleče, ko bi ne bilo pri Maho-ednosti t i vino tako dobro, — napravil je preteklo am se ni Jeljo zopet škandal. Možakar je namreč sinje s sko[ no načelnik krojaško-čevljarske zadruge. Te nogo kr> ije ,častne službe" se drži tako krčevito, akor da bi mu kaj nesla. V ne-dvoboj jo je bilo zborovanje te zadruge, pri katerem fantom \ mu je resnico presneto očitno v obraz postreljen. tablo. Vesjak je take slišal, da mu gotovo še avi še Aies v prvaških njegovih ušesih zvenijo. V ajšimi srednji zmedenosti klical je Vesjak polili v drža^j ena poštene in ugledne roko-11 ce. Policaji naj bi mu pomagali! A tako i znašala alec še nismo, da bi ta ali oni alkoholi-36000; f ran i prvaški kričač rokodelce 000 FrAolicaji preganjal. Ptujski obrtniki ajaželjni •rokodelci, zapomnite si: slovenski žni-r Vesjak šunta policaje na vas, irgu nasIMdar zahtevate svoje postavne vsled h*avice. Sicer pa naj ta Vesjak nikar ne enj je pn^bli, da bo še nadalje tako vroče zaželjeno in *kem „Gbfcljeno načelniško službo izvrševal in na grozoviti Ačnn zadruge potoke alkohola ■imena odBačeval. Pri nedeljski njegovi izvolitvi so ure po za* vršile sleparije in zastopnik oblasti je ahrazširjeAorovanj e zato tudi razpustil. vecinomsfcei bo minuli, ko je en Vesjak čevljarje in 3D otrok jBjače za nos vodil! O celi stvari bodemo sicer jo smrt. »govorili! .jožame bi Trgovec Senčar v Ptuju je znan kot slo-jjaštva, d« iski narodnjak, čeprav se poteguje tudi prav anjo prišli ahno za nemške odjemalce; kajti nemški de-mestna po mn ne smrdi. Svoje slovensko-narodno sta-nagala. Ce e pa kaže Senčar na prav čudni zagrizeni :oj 20.000" in. Evo bIučsj : V Senčarjevi hiši nahaja se )d drugih skega. 5 tednov ;ga okraja tatica. Po ne rt, ali p* . e z e n. V že grozno, d m r 1 o. ist več Sol d g 1 a v arj d š ol skej sv. Rej ce rkeV ej prepoved •arovati. | >da ne pa i na sta BČidel ni ipostavljaj Dolezni! H ak sluč! jstava. Naj o gostilnahj rokavti rinese. e pustite aj sami b korbolon} srone, lahkoj .tnih las edstev pri i le pripo: 1 mnogo let tobak-trafika, v kateri se tudi časopise prodaja. Trafikantinja je vpeljala jStajerca", da si na ta način svoj borni ložek poveča. Pa je napravila račun brez larja. Komaj je Senčar izvedel, da se pro- v tej trafiki naš list, ko je vskipela nje- j narodna navdušenost. Nahrulil je takoj jkantinjo, da mora opustiti prodajo „Štajerca"; ene posledi ' Pa tega ne stori, ji odpove stanovanje . . . počenjanje je navadna infamija! Vbogi ženski ' . , reti par krajcarjev zaslužka, to zamore pač en slovenski narodnjak. Ko bi trafikantinja dajala kak srbski revolverski list ali kakšnjo aško izdajalsko cunjo, bi se Senčar s svojim feskom gotovo ne vznemirjal. „Štajercu" ta —— - - —■ ■ j ■ — o..... -------------------# ji-------1----------- — i te bolea &ar 8 svojim izsilstvom seveda ni škodoval. Oblast in m'8e DJe80T' kramarsko-malenkostni jezici ... imejimo. Odgovorili mu bodemo na drug nato, Cla DlBt pns(;l| ,„,. „„ Ane]n; r,r; m;,n ali nrlalnl Paatili smo ga doslej pri miru, ali odslej jemo Senčarjevo firmo v evidenci . . . 3 - Zopet prvaško-slovenski sovražnik Avstrije. V Celju napravil je slovensko-narodni tapetniški pomočnik Alojz Košir v neki gostilni veliki škandal. Najprve je začel čez Nemce potem pa Čez Avstrijo psovati. Med drugim je kričal: ,Borili smo se, da smo zavzeli Skutari; ali Avstrija nam je Skutari vzela in požrla!" Končno je v svoji navdušenosti začel kričati; „Ž i v i o Č r-nagora, proč z Avstrijo!" Gostilničar je od kričača zahteval, da naj se odstrani; kajti gosti so ga že hoteli vun vreči. Ker Košir ni vbogal, postavili so ga tudi kmalu na sveži zrak. Na cesti se je zbal in se je pričel na tleh valjati, kakor da bi bil zblaznel. Stražniki so ga spravili v zapor. Ali tam je tako razsajal, da so ga morali okleniti. Iz tega slučaja se zopet vidi, kam vodi slovensko-narodna protiav-strijska, veleizdajalska hujskarija. Oblasti priporočamo, da naj v prvi vrsti prvaške voditelje in hujskače prime. Kajti ti so odgovorni za žalostno dejstvo, da se zdaj tudi že med slovenskim ljudstvom samim pojavljajo veleizdajalske misli! Okrajna bolniška blagajna v Ptuju imela je pretekli pondelek v gostilni g. K o d e 11 a zborovanje izvoljenih delegatov, kateremu je predsedoval načelnik g. M a s t e n. V predsedništvo so bili izvoljeni gg. Maister, Masten in R e i s i n g e r (za delodajalce) ter gg. B e r e s, Kleindienst, Linhart, Luftfrnstei-n e r, M 6 n i c h in O r n i g (za delojemalce). — V nadzorništvo so bili potem izvoljeni sledeči gg.: Wressnig, Straschill, Hackl, K r a t z e r, Schwarz in Wutte. — V razsodišče pa gg.: K u k o w e t z, P e r s c h a, P i-bernig, Omuletz in Straschill Joh. — Pri raznoterostih razvila se je živahna debata zaradi žalostne pomanjkljivosti mnogo premajhne ptujske bolnice. Sprejel se je združeni predlog gg. Straschill in Linhart, po katerem naj predstojništvo pri merodajnih oblastih zahteva, da se omogoči delazmožnost deželnega zbora, to pa zaradi tega, ker bi se le potem zamoglo ugoditi, velepotrebnim zahtevam po razširjenju in povečanju ptujske bolnišnice. Pravi: duhovnik. Sjjlpv. Bistrica izgubila je jako priljubljenega duhovnika, č. g. dr. Antona Pinter. Imenovan je, namreč za vojnega ku-rata v Polo. Vrli in pravi ta katoliški duhovnik ni poznal nikdar ne politike, ne prepirov. Prebivalstvo se bode z veseljem in s hvaležnostjo nanj spominjalo. Kajti takih pravih duhovnikov nam manjka in ravno takih potrebujemo! Umrla je v Mariboru gospa Paula Pfri-m e r. Splošno spoštovana pokojnica naj v miru počiva! 40 let zdravnik. Ta redki jubilej praznoval je te dni g. dr. Armand Rak v Maribora. Vrli in splošno priljubljeni mož je tudi skozi desetletje v javnih zastopih za ljudstvo deloval in še danes deluje. Za velike zasluge, ki si jih je pridobil začasa okupacije Boznije za ranjene vojake, bil je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. Ob priliki tega jubileja čestitamo tudi mi g. dr. Raku prisrčno in upamo, da bode ta neumorno delavni človekoljub še dolga, zdrava leta doživel! Svinjar. V bližini Radgone napadel je neki Janez Horvat poaestnico Marijo Potre, jo vrgel na tla in hotel na nje nravnostni zločin izvršiti. To se mu pa ni posrečilo, ker ga je pes po-sestnice parkrat ugriznil. Horvata so zaprli. Perutnino kradel in potem prodajal je hlapec Andrej Sobec v mariborski okolici. Povabili so ga na „pohane piske" v okrajno sodnijo. Zaprli so v Mariboru brezposelno natakarico Juli Burgstaller, ker je izvršila 12 sleparij. Bedasto Streljanje. Na binkoštno nedeljo streljal je v Mišjidolu pri Laškem 14 letni Miha Guček z možnarji. Nakrat se nepričakovano možnar sproži in deček je bil smrtnonevarno ranjen. Svinje tihotapil je čez hrvatsko mejo železniški čuvaj Anton Puc v Brežicah. S tem si je napravil prav lep postranski zaslužek. Orožniki pa so ga zdaj zasačili in sodniji naznanili. Smrtonosna igrača. V Polzeli igralo se je več okoli 14 let starih dečkov z nabasano puško. Ta se je sprožila; kroglja zadela je mlinarskega učenca Andreja Budnik v glavo, tako da se je takoj mrtev na tla zgrudil. Pazite na deco! V Slivnici pri Celju igral se je 2 letni otrok delavca Berglesa nenadzorovan pri peči. Zvrnil je posodo z vrelo vodo, ki se je nanj zlila in mu prizadela smrtnonevarne opekline. Napad. V Izvancih napadel je fant Franc Wolf iz starega sovraštva tesarja Rozmana; pobil ga je s polenom na tla in mu zlomil roko. Boj Z zločincem. V gostilno J. Novak v SI. Bistrici se je vtihotapil tat. Slučajno ga je krč-mar zasačil, nakar je tat zbežal. D/a delavca sta ga zasledovala, a on je potegnil dolgi nož. Eden delavcev ga je udaril z lopato po roki, da je izpustil nož, drugi pa po glavi. Zločinec je jako nevarni tat B. Korošec. Pri Novaku je ukradel več ur in 350 K denarja. Delavca nista vedla, s čem imata opraviti in sta ga izpustila. Nepoboljšljiva je 16 letna dekla Štefanija Koren iz mariborskega okraja. Šele pred kratkim je prišla iz zapora, v katerem je zaradi tatvine sedela. Ali takoj je zopet več denarja ukradla. Dali so jo zopet pod ključ. Zaradi dekleta 1 Kmetski fant Alojz Stante Novi arstro-ogrski otok. Zadnji doslej turški otok na Donavi Ada-Ka-1 e h pri Orsovi je prišel v last naše monarhije. Avstro-Ogrska je namreč ta otok anektirala. Vkljub temu, da je dosedanji turški guberner protestna', poslala je ta-mošnja ogrska oblast 150 naših orožnikov na otok; s tem je postal otok naša last. Otok Ada Kaleh ima jako zanimivo zgodovino za seboj. Ko je dobila po rusko- turški vojni Srbija svojo neodvisnost, izpraznili so Turki zadnje svoje opozicije ob Donavi. Na kongresu v Be-rolinu se je sklenilo, da mora Turčija tudi trdnjavo Ada-Kaleh oddati; povedalo se pa ni, komu . . . Vsled tega niso izročili Turki tega otoka Srbom, pač pa av-stro-ogrskemu vojaštvu. In od tega časa je bila na otoku avstro-ogrska vojaška posadka. Pravzaprav je torej otok Dicbonauinse! AdaKalebbeiOrsova. Ada-Kaleh že več desetletij naša last. Civilna uprava otoka bila je sicer doslej turška. Ali kdo se je zanjo brigal ? Prebivalci tega pozabljenega otoka niso plača val i doslej nobenih davkov, pa tudi nobeni vojaški dolžnosti niso bili podvrženi. Ti prebivalci so sami Turki. Naša slika kaže v levem kotu spodaj mali zemljevid tega otoka, ki se nahaja v bližini ogrsko-rumunsko-srbske meje. Večji del naše slike kaže otok Ada-Kaleh na Do- navi v svoji romantični legi. V splošnem se pač lahko trdi, da bodejo prebivalci otoka zadovoljni, da niso izročeni Srbiji in da bodejo vsled tega Avstro-Ogrski hvaležni. Tudi pomembnejših zmešnjav zaradi aneksije tega otoka se ni bati. Kajti Avstro-Ogrska je vtaknila v ta košček zemlje sredi naše Donave že več denarja, nego je vse skupaj vredno. in njegov prijatelj Karl Laznik napadla sta pri Vojniku posestnika Karla Sitar, ki jima je prišel s prejšno Sitarjevo ljubico nasproti. Siter in nezvesta deklica sta obležala težko ranjena na tleh. Obkradena je bila v Mariboru gospa Juli-jana ffofer. Nekdo ji j« ukradel iz omare 100 K gotovega denarja in hranilno knjižico za 680 kron. Pobalinstvo. Brežiška posojilnica ima v Vrbini pumpne naprave. Te dni so neznani lopovi ventil iztrgali in cev ukradli, tako da so naprave popolnoma nerabne. Posojilnici prizadeta škoda znaša več kot 500 K. Bržkone so storili to pobalinstvo hrvatski fantje, ki so potem zopet čez mejo pobegnili. Zasačen tat. V Mariboru je hotel delavec Mally iz Slov. Bleiberga pri gospej Berger obleke za 200 K ukrasti; ali gospa ga je pravočasno zasačila in policiji oddala. Smrt na progi. Med postajoma Šmarje in Mestinje povozil je vlak neko gluhonemo bera-čico. Umirajočo so nesli v bolnišnico. Uboj. Posestnik Miha Kokot iz Rogatca šel je čez mejo v neko gostilno v Dobrovi, kjer je bival njegov sin. Hrvatski fantje so mu takoj zagrozili, da bo tepen, ako ne odide zopet na Štajersko. Istotako navzoči posestnik Anton Barlič iz Zavrča se je za Kokota potegnil. Ali Hrvatje so ga takoj s poleni in noži na tla pobih. Gotovo bi ga divjaki umorili, ko bi njegova 77 letna mati ne padla pred njimi na kolena in jih za milost prosila. Udarili so par-krat tudi starko, a Barliča so potem le pustili. Potem so tekli Hrvatje za Kokotom ; vjeli so ga in zbijali s poleni toliko časa po njem, dokler ni ves razmesarjen mrtev obležal. Ubiti zapušča ženo in 9 otrok. Ubijalce Pesanič, Kristančič in Kotič so že zaprli. Tako se godi štajerskim Slovencem na Hrvatskem. In s temi hrvatskimi ubijalci nas hočejo slovenski prvaki Bzdružiti" .. . Iz Koroškega. Vrba Ob jezeru. Piše se nam: Neprijetno je, videti naše ceste poleti s papirjem, lupinami oranž, sadja in z drugimi odpadki pokrite. Za-traj sčistijo pridni cestni delavci vsa pota, ali kako izgledajo popoldne? Samoumevno je, da se popoldne ceste in pota zaradi izprehajajočega občinstva ne more čistiti. Na Nemškem od Berlina pa do Miinchena imajo v vseh večjih mestih ob cestah za take odpadke določene posode ali korbe. To naj bi se tudi pri nas vpeljalo. Tnjci poznajo že to uredbo in domačini bi se tudi kmalu nanjo navadili. Tudi pomanjkanju javnih klozetov bi bilo treba odpomagati. S tem besedam se nam gre seveda edino le za blagor Vrbe! Karom. Zastrupil se je z lizolom bivši portir tobačne fabnke v Celovcu. Bržkone se mu je zmešalo. Nesrečneža so prepeljali s težkimi notranjimi poškodbami v bolnišnico. Zaprli so v Feldkirchenu deklo Amalijo En-gelmaier iz Paterniona; dolžijo jo, da je svojemu gospodarju 300 K ukradla. Požig. V Millstattu so zaprli hlapca Jožefa Winkler; pravijo, da je zažgal pri posestniku Kossmannhuber v Krassu ter s tem veliko škodo napravil. Ustrelil se je v Malnitzu hišni posestnik M. Kenschnig, baje zaradi nesrečne ljubezni. Težka nesreča. V Spittalu delal je trgovec Ettel s svojim uslužbencem v kleti. Nakrat eksplodira sod s špiritom in hipoma je stala vsa klet v ognju. K sreči je bilo dovolj ljudi pri roki, da so zadušili ogenj. Ettel in njegov uslužbenec pa sta pridobila na glavi hude opekline. RokO Odtrgalo je pri žagi Krentzbichl pri Gmundu delavcu Melchiori. Nesrečnež, ki je jako pridni mladi delavec, prišel je transmisiji preblizo. Rop, V Ebersteinu so zaprli delavca H. Gruber; mož stoji na sumu, da je poskusil v bli- — 4 — zini občine Brucki Katarino Leber posiliti ter oropati. Oddali so ga deželni sodniji v Celovcu. Poskušeni samomor vojaka. V Celovcu ob-strelil se je dragonec Karl Simunek in se težko ranil. Hotel si je življenje vzeti, ker se je bal kazni zaradi nekega prestopka. Simunek bil je šele pred kratkim v vojaški bolnišnici, ker je veliki žebelj pogoltnil. Obkraden je bil v Beljaku delavec Corna-diera. Ko je namreč na prostem spal, ukradel mu je nekdo denarnico, v kateri se je nahajalo okoli 7 K. V Beljaku zaprli so tudi deklo B. M., katero dolžijo tatvine. Pobalinstvo. Iz Ebersteina se poroča, da so neznani pobaliui na železniško progo pri Wei-tersdorfu kamenje položili. Zgodila bi se lahko velika nesreča. Pazite na decO I V bližini Maria-Saala prišel je nenadzorovani 3 letni sinček kovača Jo-hana Knafl na železniško progo, po kateri je ravnokar osebni vlak prihajal. K sreči je strojevodja otroka pravočasno opazil in vlak vstavil, predno se je zgodila nesreča. — Istotako prišel je v Zollfeldu pri Maria-Saalu 14 mesečni sinček čuvaja Scharfa na progo. Vlak je vrgel otroka ob stran; vsled tega so se vbogemu otroku pretresle možgane. Zaprli so v Celovcu znanega sleparja Jožefa Pristolič iz Bizeljskega, ki se bode imel zopet zaradi cele vrste sleparij zagovarjati. Ustrelil se je v Celovcu hišni posestnik Jos. Hintermann. Bil je takoj mrtev. Baje so denarne stiske nesrečneža k temu napotile. Rop. Delavec B. Hosely iz Rikarevasi napadel je v Celovcu zvečer na javni cesti kuharico Heleno Juch in ji iztrgal taško iz rok, v kateri je imela IG K denarja. Roparja zaprli so še isti večer. Smrtna nesreča. V rudniku grola Henckel v Raibln podrlo se je kamenje na delavca Jo-hana Kenda. Nesrečnež bil je takoj mrtev. Smrtni padec. V Friesachu padel je trgovec Hauser iz neke skale 40 m globoko in je obležal mrtev. Zadušil se je v Ettendorfu 6 mesečni otrok vžitkarice Antonije Tonhauser. Ležal je brez nadzorstva v ziboljki. Ko je mati domu prišla, našla je otroka na obrazu ležati in mrtvega. V Ossiach-jezeru našli so mrliča neke 25 letne ženske, ki se je nahajala v drugem stanu. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdice so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme). Dne 24. maja v Neubergu* okr. Mtirzzuscblag; v Brežicah (svinjski sejem). Dae 25. maja v Wundschuh, okr. Okolica Gradec. Dne 26. maja v Ivnici (Eibiswald)**; v Feldbachu**; v Upnici''; v Jarenini*, okr. Maribor; v Ormožu**; v Rogatcu**; pri S». Urbanu*, okr. Ptuj; na Svetini**, okr. Celje; v Vitanju**, okr. Konjice; v Lučab, okr. Gornji-grad; v Krakauhintermiihlen*, okr. Murau; v Maria Troštu**, okr. Maribor; pri Novi cerkvi**, okr. Celje; vTinskem**, okr. Šmarje; v Jurkloštru**, okr. Laško. Dne 27. maja na Ptujski Gori*, okr. Ptuj; v Ormožu (sejem s ščetinarji). Dne 28. maja na Ptujski Gori, okr. Ptuj; v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Mariboru*; v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 29. maja na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Loki**, okr. Laško; v Gradcu (sejem z rogato Živino). Dne 30. maja v Obdachu*; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino). Dne 31. maja v Brežicah (svinjski sejem). Dne 2. junija v Ormožu; v Celju*. Dne 3. junija v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*. Dne 4. junija v Lučanab (sejem z drobnico), okr. Arvež; v Imenem (sejem s ščetinarji) okr. Kozje; v Ptuju (konjski, govejski in ščetinarski sejem). Dne 5. junija v Krenhofu*, okr. Voitsberg; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino in konji). Dne 6. junija na Bregu pri Ptuju*; v Gradcu (z zaklano klavno živino). Dne 7. junija na Ptujski Gori, okr. Ptuj; v Brežicah (svinjski sejem). Vest našega zdravja, tako zamoremo nad krvni in zirčni sistem imenovati. Ako v nagem truplu nekaj ni v redu, se nam potom hitrejšega ali počasnejšega toka krvi in potom naSih živcev toliko časa naznanja, dokler ne odpravimo napake. Ne moremo spati, dokler se ne oziramo na ta notranji glas. Večinoma prihaja premočno gibanje krvi iz želodca ali črevesja; potem moramo Fellerjeve odvajajoče Rhabarbara-krogljice z zn. „Elza-krogljice" ter Kellerjev „Elza-fluid'' jemati, da si preskrbimo olajšavo. To so staroznana sredstva, popolnoma neškodljiva. 6 Skstljic krogljic stane samo K 4— franko in 12 steklenic fluida K 6-— franko pri apotekarju £. V. Keller, Stubica, EIsaplatz St. 241 (Hrvatsko). Solnee in zvezde zadostovali so ljudem svoj (as al tcv časa. Danes pa mora vse na sekundo iti; zato se nq zanesljivo žepno uro. Pa ne napačno idočo plehnato uro,! zapira, vsled tega naglo zapraši in se vstavi, ne baunhl 3 krone, ki svojim namenom ne zadostuje, temveč nata sirana, na sekundo zanesljivo, dobro 2aprto švicarsko m te so, kakor znano, najboljše. Svetovna razpošiljevalniT Suttner v Ljubljani št. 701 ima lastno protokolirano fabof Švici, glavno zasopstvo fabrike ur „Zenith" in je vsled a boljši nakupni vir yn dobre Švicarske ure. Poleg tega so a jako nizke, ker se dobi že za i K 10 h dobro uro, ki; \ manje tri slabe plehnate ure. Kdor hoče nakupiti ure, i srebrno blago, naj torej zahteva brezplačno dopošiljatev 1 kataloga H. Suttner v Ljubljani št. 701. - V ie r i k od twerpen do 19.000 i parni';! z dvo iravbami Star Lii •razredni parnil Zaerne cene. izginejo vendar večidel tako hitro, kakor so pri rn|- teden v s doprinaša se jim zaupanja, ker ne morejo poka i York, vsakih 1 v dolgi vrsti let priznanih uspehov in pieisko "M* T Bos.t0' vpliva. Kako drugač ^Yh^Anlwe IV., W.edenerj lllus Popper, Sttdbahnstrasi Djlenc, Ljubi orska ulica 41, Franki, Grade oeumring 16 Utrujenost izgine! Kolikor sredstev se danes tudi za vse pripl EMULZIJA to že 37 let od zdravništva in lajikov izborno D znano krepilno in zdravilno sredstvo. Osebam, ki so preveč delale in ki vkljub utrujenosti ue morejo z delom ponehati, je raba Scoltove emulzije, ki jo je par mesecev nadaljevati, jako priporočati. Ugodni vpliv tega preparata na veselje do jesti in telesne moči se kmalu opazil; roko v roki z njim bode zopetno1 janje svežega poguma in novih življenskih moči a mora biti pristna Scottova emul; Cena originalne steklenice 2 K 60 b. Se dobi v vseh Proti vpošiljatvi 60 h v znamkah na Scott & Bowne, Dunaj VII, in s sklicavanjem na ta časopis se vrši enknl šiljatev poizkusa po apoteki. KBllBP' v kbavjilh in č Zidano Stikam hllJZ2 samo K 1T&W& 9HT Čudež industrije za štikanje ^^ne^tam™1' VelefiDi poletni šlo! z oopto zidana Slikariji. ^nruiFR Kompletno za eno bluzo samo K l'95. ,, , Krasno lepo! Zadnja nosc, Par sto tucatov teh krasno lepih, žido slikanih štofastib bluz v neiri barvah, kakor belo, cremo, plavo, srcdnje*plavo, modno-lila, rdtfl leno, drap, temne-plavo, sploh v v^ sistnjočl barvi, prevzeli smo cd ud puSčenc švicarske štikarijske tvora| zamoremo te krasne bluze po cn-g daji velikih množin za to sraein razprodati. — Te bluze so trikrat! vredne. — Pri najmanjšem nakuHl sov tudi v različnih barvah po iij k6s K 195. Pri nakupu 6 kosov sk skupaj le K 11*— in se polog jabot iz čipk zastonj pi loii'tj"; "i/n„_ Edina razprodaja po povzetju: g, Mar-«rei M. Svvoboda, Dunaj, III j 2, HieBgasse 13- [•tal. na Korošl Kwizda fluid .Wpulenc (znamka kača) turistovski fluid Staroznani. aromatičnoB za okrepcanje In osvežepj ter muskeljnov. Se rabi nji od turisiov, kolesarjev. I: In jezdecev v okrepo; zopetno okrepcanje pg turah. - Nadalje proti revml, išias. heksenšuti1 Cena I steklenice 2 K, V, steklenice KI 201 Kwizda fluid se dobi le s poleg stoječo varil znamko v lekarnah. V dnevna poštna razpoSj po glavni z:' FRANC JOH. KVVIZI c. in kr. avstr., kr. run-in bulg. dvorni tifersnt, ol lekarnar KORXEUBUR« PRIDI« debelost znameniti pri čaj zaiajnt "jivo eredst in gara vpliva. F zav. K 7-— poštnine proste .Hemes', Miineb l. S. — Spri Qa.: konstati: '/, kg znižane sh. Dr. W. K Vašega i jako zadovolji K. T B. Sem s čajem za loja teža se v D. Na me llje sem izgi funtov teže. stane moja imit. sm indujtrijskci e (trg) se ti roke proda. I od 12 do 15.0C ičneje pove gnes Janesch i lach) na Korošl z zlatnim roll jako dobrim a (j0T0 jidana Ijivim kolesjen,^^^^ - . ■ traj pokrov za J^^* 111 J natančno kakori^-' . * ■«« *™< pUivaV RazpoSiljatn čredni okrajni povietjt „d postaje, p. Fr. Werhonig, urar, Ptii^S -"" v Pulieaia — 5 — za dolol mora in o, ki i ■sta ui anko 3 uro, na hiSa 1 ibriko i d tega l 10 tudi < pretrpi i pnporo prišla. | okazati j iskušen« [mer ik o 34« J do 19.000 tona sipami ti z dvojnimi irar batni Star Line tredni parniki. Zmerne cene. oskrba. Odpoto-»k teden v soboto fork, vsakih 14 dni .jtrtek v Boston, PiizieJhe pri: lir Linie, Aniwerpen, [IV., Wiedenergiirtel in Popper, Inns-,'Stldbannslrasse 2, Ojlenc, Ljubljana, raka ulica 41, Leo-Frankl, Gradec, ineumring 16. i rak 1 v j i: I Sto :h apoteki: |g. z o. . enkratna [« H' 1*9 Orožje in kolesa :i Se b« fo. ddi najcenejši. III. ic'no vzb« astnj. F. Dušek, tvor- jči &, kok's in šivalnih Ctofiii) h. dr«. želez- nnulzija **-m^(>^- l'95. ia novi =pih, bogat] nožnih i rosa, ila, rdecej h v vsaki li i cd nekef 3 tvornk o cn-gra smešno 1 rikratno i nakupu S] po želji f sov stanejo! ioleg tegaj priloži. 13—11 i ..Koiler" rebavnih in oreves-tih težavah 12n i I ;-.i in K 2'60 za za-B4i pridno v apotekah; le se, Um se obrnite most na izdelovalca EICHLER-W i .Z ;ni guten Hirten" L Leanhardstrafle 6. 1-infanterijske 167/77 zakrogljo, razredna srebrna remontoar-ura, 3 srebrni pokrovi K 14—. Se pošilja povsod. Kdor hoče poceni uro in verižico kupili, naj piše takoj. It. Lechner, trgovina z zlatim bla* goro, Lnndenhnrg št. 198. Redka priložnost za trgovca 490 z majhnim denarjem, kupiti prav prijazno veliko novo hišo z dobro vpeljano trgovino brez ^konkurence z mešanim blagom, c. k. lobak-trafiko, prodajo vina, pivo in žganja, izvoz deželnih pridelkov, na glavni cesti v veselem kraju; zraven je še nova hiša, nova dobro idoča kovačnica, okoli 4 johev zemljišča in sadonos-nik. Res lepa prilika za vsakega I Izplačati je treba enih par tisoč kron, ostalo ostane vknjiženo. Proda se le radi prevzetja drugega podjetja. Vprašanja pod „Redkn priložnost za trgovce" na uprave „Štajerca " Učenec 471 iz dobre hiše, z dobrim šolskim spričevalom nemškega in slovenskega jezika zmožen, se sprejme v trgovini brata Slawitsch, Ptnj. Jermenarski in sedlarski pomočniki ter izkušeni delavci se iakoj sprejmejo. Vprašanja z naznanilom znanja ter zahtevane plače odg. predstavljcnje v fabriki usnjalega blaga Chri-stof Nenner, Celovec (Klagen-furt). 509 Komi se sprejme v trgovino z mešanim blagom tvrdka J Belina, Maeelj, pošta .'uillelinik Štajersko, takoj ali z 1./7. 1913; prednost ima iz dežele, pogoj poštenost in treznost. Lepo posestvo s tremi stanovanji in vrtom se proda; več pove lastnik Fr. Terstenjak, Fraustaudnerstr. Nr. 57, Po-brežje pri Mariboru, E08 2 učenca i iz boljše hiše se takoj sprejmeta v trgovini z mešanim blagom F. Drofenik, Toličane (Poltschach) na Štajerskem. Lepo posestvo 612 v lepi legi, popolni ravnini, 20 minut od mesta Slov. Bistrice z dvojnim zidanim z opeko kritim poslopjem ter 8 oralov lepe zemlje pri hiši, obstoječe iz sadonosmka, njiv, travnikov in gozda. Na posestvu se lahko po 4 do 6 krav redi. Se takoj za samo 7.400 kron proda. Polovica lahko ostane vkjiženega. Vse natančneje pove Frani Petelini, Zgornja Potikava. Hiša na prodaj novo poslopje, dve sobi, dve kleti, huta za drva, tri novi štaljunci, Skedenj, sadno drevje, atudenec pred hišo, vse okoli zagrajeno, poldrugi joti zemlje orane, njiva 10 minut od hrama. Prodajalka (Jeno-feva Kanenieki, Spodnji lireg štev. 104. 511 Priložnostni nakup. Rabljena kočija, nakupna cena 600 K, se zdaj za 300 kron takoj proda pri Oskarju Moses, Ptuj, Untere Draugasse. 620 Posestvo s ki obstoji iz stanovalne hiše, šupe, njiv, travnika in gozda skupno z lepim stavbenim prostorom se v bližini mesta Celje ob okrajni cesti v Teharje poceni proda. Vpraša se pri Slokann vulgo Žerjavu v Savodui št. 3 pri Celja. Priden «9 trgovski učenec se takoj sprejme pri Johan Toplak, Juršinci pri Ptnja, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Meni so dne 22. marca 1913 moja poslopja pogorela, za katera sem bil pri „Franco - Hon-groise" t Gradcu skozi gospoda Grebe nšek v Šoštanju zavarovan in mi je danes ta družba polno, n e p r i k r a j š a n o zavarovalno svoto izplačala, tako da se smatram dolžnega, izreči za to kulantno izplačilo družbi svojo zahvalo. Cirkovec pri Šoštanju, 11. maja 1913. Josef Pušnik. 1. r. Najboljši nakupni vir za kolesarje „Heros" kolesa (Graški izdelek) z orig. Torpedo freilaufom, kompl., s 3 letno garancijo K 100-—. Popravila, emajliranje in zaniklanje se hitro in najceneje izvrši. Na vse potrebščine dajem, ako se sklicuje na ta inzerat, 6»/0 rabata. Cenik zastonj in franko. J. W. Pechak, Dunaj XX. LeipzigerstrgtBe 62._____________618 521 Ia odpnštene rezerviste! Več delavcev in 1 kučijaž bo sprejmejo pri dobri plači. Akcijska družba Stahlvverke, VVeiiienfels pri Trbižu. 613 Redka okasija! Čudežno ceno! |L^- 600 kosov za samo 3 K 80 h. "SPI Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 k. najfin. Jcpnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kinč s patent-z&klepom, 9 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent-kavcljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za manšete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-pred-meti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnih predmetov in 5e 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoS. hiša Gh. Jung*wirth, Krakov A.J3. NB. Pri narOČbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Zakar ne dopade, denar nazaj. 515 B^~ TRGOVCI POZOR! 1J2Xn v dobrem stana z več sobami, ■*-*-^™ v nji se nahaja dobro idoča trgo- vina, na najlepšem in prometnem kraju pri veliki tovarni in cesti in v sredini 4 tovaren, zraven je lepi veliki vrt za zelenjavo in velike brsjde, v vrtu je vodnjak z najboljšo pitno vodo, ki nikdar ne usahne, — se proda iz proste volje zaradi slabega zdravja prav po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji, tudi z vso trgovinsko opravo. Več pove lastnik Anton Schwigel, Ga-berje h. št, 61. Celje.___________46? Kevmatizem, giht, išias Rimske terme v Monfalconi. SČzija 15. maja do srede oktobra. Terme 40°, znamenita močvirna kopelj z naravnim fango v Monfalconi, masaža, elektroterapija. Uspehi proti gihlu, išias, kron. revmatizmu v členkih in muskelj-nih, posledicam zlomljenih kosti in luksacij, starim eksudatom, ženskim boleznim itd. Topla klima, bivanje ob morju. V kopelj-skem etablisomentu izborila prehrana in penzija. Zmerne cene. lnterurb. telefon št. 26. Voz pri postaji in barki. Prospekte razpošilja direkcija J. M. Graf. 497 ravico dobiti le na sekundo natančno Regulirano, tesno proli prahu zaprto, zanesljivo švicarsko uro za naš denar, varujemo najbolje, ako le v staro-renomirani, zaupanja vredni F D Ljubljana L H »t. 7oi Šl. 410. Nikel-patcnt-Iloskopf-ura, grč 36 ur . .K 4"10 St. 1. Niketcilinder-rcm. K 6'— Št. 719. Srebrna cilinder-rem. K 780 št. 723. Prava švicarska srebrna, fant. cifern. K 1180 St. 865. Niklasla urssa verižica s priveskom K 1 — Št. 865. Srebrna urska verižica 30 gram. težka K 440 Št. 851. 50 gr.....K 6 — Št. 878. Duble-zlato s priveskom .....K 7-70 Pošlje po povzetju ali n3prej-plačilu svote. f- Za kar ne konvenira, se vrne denar. "^ 604 Zastopniki za razprodajo za vodo neprodornih plaht, šotorjev, konjskih odej, koenov, posod za napajanje, kragnov in kapuc na špediterje, pivovarne, mline, pekarije, žganjarije 2a špirit in žganje, kmetijska društva, kmete, ekonome, graščinske lastnike se od Iiidinli ■ttftMtfU Ihlnitl po ugodnimi pogoji sprejmejo. 601 Selharska obrt v najboljšem obratu in z mnogimi odjemalci v Spodnještajerskem, na industriji bogatem mestu, se skupaj s pohištvom in zalogo blaga pod jako ugodnimi pogoji takoj iz proste roke proda. Vpraša se pod „Selcherei Geschaft" na upravo tega lista. 507 a pmaska razprodaja I Ceno perje za postelj! 1 kft sivih slišanih 3 K; boljših t i *» K "» P«' kolik 2 K 80 h; MB i K; »elifc mehkih 5 K 10 h; 1 kf najfinejših in>ieno-kelik, šli-Miik 6 K40h,8K;lkgflauma (Daunen) sivega 6 K, 7 E; belega tO K; najfinejši prsni 12 K. Ako ne vzame 6 K, potem franko. £3fF*- Gotova posteljo "fS«! iz krepkega, rdečega, ytay.oga, belega ali rumenega nankinga, 1 tahent, 180 cm dolg, 120 «ta Urok, x t glavnina blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm arvfca, napolnjene z novim, sivim, trajnim in fljunnasttm perje« ■» Mstelje 16 K; pol-daune 20 K; daone 24 K; posamezni tetmiti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine 3 K, 3 K 50, i X. B* poflje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrašiev franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazai. 8. Bealaeti, Deecheattz Nr. 716, flitl, (Mantflj. E«nik patu in franko. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. Čas za kopanjei ob delavnikih od 12.'. ure do t. ure popoldne (blagajna je od J 18. do 1. ure zaprtak ob nedeljah in I praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. 1 kopeli z vročim zrakom, paro .Brausekad" z rjuho K —-60i poitrei i —-to. Pozor! 50.000 parov čevelj!! 4 pare čevelj za samo K 850. Zaradi vstavljenja plačil več relikih tvornic se mi je naročilo, veliko množino čevelj globoko pod izdelovalno ceno oddati. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih žnorastih Čevelj, usnje, rujavo ali črno, galoširanih, kapenbezac, močno žebljana usnjata podlaga, veleelegantna najnovejša facija, velikost po štev. Vsi 4 pari koštajo samo K 8'50 Pošlje po povzetju. S. Lustig, ekaport čevelj, Neu-Sandez 9. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 516 11 STYRIA 44 Cene za gotovi denar: Elegantno kolo (Tourenrad) ... K 130-— Specialno kolo (Spezial-Tourenrad) K 150 — Najfinejše „Styria"-kolo za ceste (Styria-Stras8enrad) .... K 180*— Najfinejše „Styria"-kolo za ceste (Spezial-Styria Strassenrad) K 200—240 Bieikelni so s „freilaufom" in z najmočnejšim pnenmatikom (Gebirgsmantel) sM Zanesljivim knpcem se proda tudi na obroke (rate). — Deli (Bestandteile), sedlo, svetilka zvonci nadalje „Lanfmantel" in BLnftšlauhi' se dobijo po najnižji ceni. Kdor si želi dober in zanesljiv bicikel kupiti, ta naj se odloči za „St]/ria" kolo (največja fabrika v naši državi 1) Obišžajte našo veliko zalogo ali pišite po cenik (Preisliste). Zaloga koles in Šivalnih strojev. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Florianiplatz in Ungartorgasse. Pel MA iM\ [§ na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svoj« zaloge: Otročjih Igrač, raznih vrat usnatega blaga kakor kofre, taško za šolo, z». nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilna predmete. Razne stvari iz jekla npr. beetek, žlic, nežt z« Žep in prave Solinger britve itd. Blag« Iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blaga npr. kerb* z« potovanje vseh vrst. Razno blage Iz stekla ki poroelana, talarje, piskre, skledo, naše, glaio bj drugo v to stroko spadajoče reči. tazarm eddetok i« od 20 vin. naprej. Posebn« Uf reči p« za M tfo K 1*20. Gostilna s trgovino z blagom, na najboljšem kraju, v farnem kraju pri Mariboru, železniška postaja, hiša v dobrem stavbenem stanju, se proda za K 27.000— Pr. vprašanja pod „6asthau3 505" na upravo »Štajerca." 310 Znano je, da se kupuje pri staroznani domači zanesljivi veliki trgovini ne samo po ceni, ampak tndi prav dobro: Sukneno blago (fitof) za moške in dečke, Novomodno volno za ženske in dekleta, Najnovejša perilno blago za obleke in bluze, Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače, Blago za posteljo, za rjuhe brez šiva in matraze, Srajce izgotovljene vseh vrst za moške in ženske, Predpasnike veliki isbir za prati in črnega atlasa kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ngodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje 438 iB*S*> zastonj **"V"I vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago. Karl Worsche, Marburg R., tročji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi flnejše sorte > velikem izbira se de Mya y veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostora fJMnwejte cenik). Priporočljiva domača sredstva. 279 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekL 120 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu k 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K; izvrstno mazilo, ki od. strani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajenju krvi v Živalski vodi a l-60. — Izvrstni strup za podgane, miH, ščurke k K 1'—. Razpošiljate* L. HerbSt. apoteka, Bleiburg na Koroškem. Tvornica opeke (Ziegelvverk) Celje Ed. Unger-Ullmann. -A Najboljši in najcenejši materijal za pokrivanje streh! Strešna opeka in opeka za first po presenetljivo nizki ceni! Ta materijal ne predere nobena mokrota; tudi se ne zbije in je izredno trajno. 485 Vsem gospodinjam! Ako hočete sveže, dobro špecerijsko blago po jako nizki ceni kupiti, potem pojdite le že v več kot 40 let obstoječo trgovino Hans Sirk, Maribor ie rotovža, Hauptplatz. 459 Trgoviia i orožjem, e. k. zaloga imidiJ LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Spr priporoča po fobričnih cenah kot najbolj 3* oroijc autom. žepne pistole, precizno pristreljene t lista ning", „Steyeru, „Mauser" in „Bayard". RevoWri ti iabiri Je od K 6*60 naprej. Flobert-puSke in kan) cevne Lancaster-lovske-pufikc od 36 K naprej. Pab _ patronor itd Onik zastonj in franka. Močnate je užbe, yanja V rste posi a in pojai so važni del človeške hrane. Dobro pr ljene vsebujejo mleko, mast, moko, sladkor, torej za človeški organizem redilna sredstva v dobro okusni mnogih slučajih, zlasti za otroke, jih je' kovati pred mesnimi ali sestavljenimi j Samo to napako imajo mno; težko prebavljive in da jih slabotni zlasti zopet pri otrocih, ne more di nesti. Tej napaki se danes da lahko moči, ako se ne napravi nobeno jed, nobeno pogačo, nobeno pecivo,; t MW'wm pralka za kar si je vzelo k srcu in kar stori | m nogo milijonov gospodinj. Vporaba \eQŠ lahka in po dr. Oetker'jevih receptih, k>S daje zastonj, je uspeh zagotovljen. Dr. Oetker prašek za pecivilll dobi povsod, s recepti vred. lin k Parile da dobite pristne Dr. Qetker'jBve J "• Frankfurl Ilustrir Več se izvč v veletrgovini z želeji njene D.Rakusch vC(^ le po1 Zaiiii uspel druaate iir^° . H mate Zdravniška priznanja o izbor Polna krasna dobite pri rabi med. dr. A. Rix kreme za f Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za v hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poi K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh K] Kosmetisches Dr. fi. Rix Latioratorium Dunaj KJ Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", Id pomagaj'' in parfumerija Wolfram. H'1 rmTTTpr w IT" |II"M|| (Mipi Vse bolezni org-anov za dihanje pl]-va.6n.e "bolezni. se od mnogoštevilnih zdravnikov In profesor- CIDfll IM Sirolin -Iloche oslovski kašelj, kašelj, kitari, influence in astma ".*—•«•«»-«'-«««'» p-««. SIROLIN „RQCHE" zdravi, hborni, dobro učinkujoči vpliv preparata se pokaže prav hitro. Tako neprijetni ponočni pot mine. Tek in teza trupla se dvigneta. — Zdravilna moč """"«" je ze 15 let priznana. Manjvredna posnemanja in takozvane nadomestne preparate naj se odločno tavrne in zahteva izrecno Sirolin .Itoehe" v orig. zavoju. Sirolin „Roche" se dobi v vseh apotekah po ceni K *•—. IHlllllllllllllllllllllllllll Letna produkcija čes 2000 Lokomobii. LANZ Pisarna; DUNAJ VIII. Laudongasse 9. Telefon iSSSlV Vročeparne-Lokomobile z zaklopnim krmilom „Sistem Lentz" LANZOVE vročeparne Lokomobile z naravnost vezano Dynamo. Jednostavna postrežba. zmožnost do 1000 PS. Največji prihranek. Obisk Inženirja in ponudbe brezplačno. asse i bn h ijbop nerji, i me, ori lolnttng- und Dienstvermittlong) ioa službe, učence, stanovanja in posestra v Ptuju izvršuje [Trste posredovanja najhitreje. anja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalmce in plinarske hiš« postavljena je parna iaga vsakomur . v porabo, i - Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sine tudi aaa oblati, vrtati, spahati i. t. d. iprav-| jajca,! treboi I liki. VI 2 od«-1 jcdili.1 da sol elodecJ ro pre-J odpo ;očna j, bral .anes otroško? ti se jih] :ivo •• is izdelki.] 777 proti peronospori, škodljivcem sadnih dreves, krompirjevega polja in sploh rastlin popolnoma mogoč z MAYFARTH'OW žprico, ki deluje sama, :: syphonia .: nadalje specialna fabrikacija vinskih in sadnih pres ,Hepkulesc Hidrauiične preše. Sadni in grozdni mlini. Kompletne naprave mosterije i. t. d. nadalje vse kmetijske stroje in orožje v najboljši izpeljavi. TI! 0 f Fabrike kmetijskih strojev IH a 10. Iml l liiinhili 1.71 Frankfurt a. SI. Berlin. Paris. Ilustrirani bogati katalog 81. 051 zastonj in franko. _____________Ižče se zastopnike. išče Bohncl ure za birmo «$»■ so dobre in cene. Niklasta ura z. verižico ... .K S.— Goldin-ura z vetižico.....K 4.— Jeklena ura z verižico .... K 6.— Srebrna imit. dvojni mantelj . K 6.— Tula ure..........K 7.— Srebrna ura z verižico .... K 8.— Dopa ure..........K 18. 1* karat, zlata ura......K 18. Omega-ura.........K Ure na zapestnici, nikel .... K Ure na zapestnici, jeklo ... K Ure na zapestnici, double ... K Ure na zapestnici, srebro ... K Ure na zapestnici, zlato .... K Zlate verižice za gospode ... K Zlate vratne ver'Zice.....K Zlati prstani, masivni .... K Zlati uhani.........K 8 leta pism. garancije. Pošlje po povzetju. 23* Zb/£ecs: Bohnel O Dunaj, IV., MargaretenstraBe 27|51. O Originalni fabrični cenik zastonj. Zahtevajte! v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š tajer čeve" u ž i g a I i c e. V velikem se jih naroči naravnost pri „Landerbank", Dunaj I., drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAVVITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. in se dobi rezano blago, perilo in obleke pri Adoifu vvesiak, Maribor, Fieluaiisgasse-llajystiaBe do novega Hauptplalza proti „Narodnem domu") v novo zgrajeni -Warenhalle." ielezjet Celi bornem veliko trgovino Mann Koss, Celje pi njene solidnosti, nizkih een in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; 'tam se vse dobi, kar le potrebnje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, čevlje, sploh obutalo, &trikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, nagrobne vence in trakove, z eno besedo vse. i Umi brez popravil i. Ha eksplodira « ognju; 2. visoka trdnost napram skrivljenju, pritisku, vlefitnju in sunku; 3. posebna alastioitata; 4. velika vremenska opornost napram mraiu in toči; se odlikuje zlasti vsled sledečih lastnosti: 5. velika opornost v ognju; 6. ni vodi elektrika; 7. jakO mala teža, per m; samo 8 — 12 kil; 8. vodi toploto prav slabo; 9. popolnoma ednaka debelost in po-vršclna; io. absolutna neprodornost n vodo; H. na sprejema vode; 12. Izgleda izredno lapo In alogantno; 13 se lahko prenašati u. nizka cena. ia: D. Rakusch, veletrgovina železja, Celje. ihranek. 844779 61 97 848080 mnogo izboljšana Bordelaiska mešanica v gotovem stanju. Se prime celo na vlažnem listju. Se lahko rabi pri vsaki rosi, — Nima ostanka (Satz ) — Brezštevilna priznanjcvolno pisma. j rabito v lastnem interesu prašek J bakrenega žvepla proti strupeni rosfflifehltau), Bagol za boj zoper mrvnega in kislega črva (Heu- und Sauenvurm). Kallfornska prekuha zoper sadne Škodljivce, gosenični Hm zoper razne gosenice itd., Lamina za poletni boj zoper Škodljivce, Lauril karbolinej za zimski boj, Lauril drevesni vosek za cepljenje, Ichneumin za nežne rožice. Nikotin Quassia ekstrakt za škrooljer.je v drevesnih šolah, Topomor zoper poljske miši, PampU zoper mrčesje in ose. — Zahtevajte natančni popis in navodilo za rabo gratis in franko od generalnega zastopstva „Porhin" fabrike materiala za vinogradniško škropljenje: Konstantin Ziffer. Dunaj XIX.. Gaiterburgq. 23. ■ ■■BBnnaBHn hdibbhii Langen & Wolf ! Dunaj X. Laxenburgerstr. 53 inženirska pisarna: 6radeo, Anncnstrasse štev. 10. Originalni „OTTO"-motorji za bencin, benco, pcrolin, „sauggas" in surovo olje m s streho ali brez nje. i Maline za obdelovanje lesa. Kompletno pohištvo z* žago in mizarske delavnice. Ledenice in hladilne uredbe. Obisk inženirja, proračun troškov, prospekt 626 A. B. Z. zastqnj. 873 ' f Doslej prodanih motorjev je 116.000 z 1,176.000 konjskimi silami. Ako hočete svojega moža, brata, sina, svojo ženo, sestro ali hčerko ali svoje najbližje sorodnike od grozovite navade in pogina pred pijančevanjem rc Ši:i, petem Vas prosimo, da se na nas obrnete; mi Vam bodemo tu na lahki in ceni način pomagali, na katerega smo že tisoče ljudi od bede, revščine in pogina rešili. Seznanili Vas bodemo z našo metodo, ki se jo lahko rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opazila. V največih slučajih sploh ne more razumeti, da špirita ne more več pre-nesti, on misli, da je temu preobili vžitek vzrok; in vsak dan dobivamo mnogo zahvalnih pisem od mož in žen vseh razrc dov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim uspehom pomagalo. Korespondenca se vrši pod največjo diskrecijo in za neškodljivost metode garantiramo; blagovolite Citati, kaj gospod Unrein Franc v Resiczabanya piše: Vclcštovani gospod, Kopenhagen, Dansko! Prosim bodite tako dobri in pošljite mi dve Škatji po poštnem povzetju z 20 K. — Imam dva prijatelja ki sta se hudo pijači udala in rad bi ju odvadil. Jaz sam sem vpliv „Kinatt poskusil, ker sem tudi hudo pil in si nisem mogel več pomagati. Odkar sem vžil Kino-praŠkc, sem ves drugi človek, sem zdrav in imam vse drugo Življenje s svojo družino. Hvala Vam za uspeh Kina, prosim, pošljite mi takoj. Rekomandiral bodem še mnogo ljudem, da je Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju. S spoštovanjem Unrein Franc, Naš preparat prodajamo po nizki ceni 10 K, pošljemo ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se piše na naš naslov, v Kopenhagen. 4ll Kino-lnstitutet, Kopenhagen K. 7. Dansko. Pisma se frankira s 25 vinarji, dopisnjce pa z 10 vinarji. Jopi (Hrvatiko) Pojainlla In prospekt zaitonj po ravnuteljitvu zdravijo giht, revmatizem išias. Gospodinje ! Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, Bplošno preiskušene svetovne marke BLAIMSCHE1N Previdnost marke 66 preiskusili. „UNIKUM" ni rastlinska margarina. ..UNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) s velepasteurizirano smetano in ima vsled tt višjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. i,UNIKUM ni umetniški izdelek, temveč najčistejši naturni produkt. ,,UNIKUM" Je C^(^0| eenejša nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. SAMO BLAIMSCHEIN „UNIKUMS< je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem razvidno. jerc" izhaja k, datiran z c aslednje nec ročnina velja o : za cel one, za pol razmerno;: 4 K 50 vin. to; za Nemčij celo leto 5 : eriko pa 6 lrugo inozen uni naročnin •n na visoko e. Naročnine naprej. Pos IV. seprodajaj ednišlvo in 'o se nali iju, gledališ slopje štev Cenjena gospodinja! Štev. Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabito kot nadomestilo za puter, kadar pečete cvrete kuhata za kruh s putrom BLAIMSCHEIPs „UNIKUM"MARGrAEE Se dobi povsod. Poizkušnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV. ??f .JllgO (Besed Iz prvaš wdnsenje i: ih očitnih o srbofilsk se spretne ali gotovi Staj. deželno zdravilišče pri Celju. staroznana Akrato-kopelj 37° G. Termal- A^ na, zračna, peskovna, solnčna in \»^W ^^ elektr. kopelj, novo zidane ele- -V^" gantnfl separatne kopelji, ter- \^ malni pitni studenec. Krasni -< \£j zdravilni uspebi pri ^***>W Poštni in brzojavni ženski!) in živčnih y urad, električna raz- holeznih, gilitn, ..V svetljava, vodovod, krasni revmatizma %* ^ parft- = Nizke cene. = iti C^ ^ \^ Antoornnibus Celje-kopelj Neuliaus. *' O 25. Poizvedbe in prospekti brezpl. po renlnem uradu. 431 «čem srca vsega B :enja c Balka jih i z h a 6 niso b jšene, 1 m Ustanovljena leta 1879. lun™ dnjaki sevi Štev. konta poštne hranilnice 320kdar ne rr - Žiro-konto pri avstro-ogrski bankf obup. -vsko spro in vseh vrst ima priznano izborila firma c. in kr. dvorni lifcrant HANNS KONRAD razposiljalna hiša godbeuega blaga, Briii št. 4658 (Češko). Gosli po K 580, 7-—, 1080. Dobre harmoniko K 6'-, 840 i. v. Orgljice K —60, 1—, l-o0, okarine po K — 90,1 20, 180. Akord citre po K 4'80, 6 50. Princ- in koncert-citre K 16'—, 22— i. v. Mašine za govoriti navalene (fonografi) K850, gramofoni K 22-—, 30-—. Flavte, klarineti, inštrumenti za piskati v bogati izberi. Pošlje po povzetju ali naprej-placilu. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 434 Glavni CBIlik sc PoSIJe ,sakon"lr "» zahtevo zastonj in ====== frank*. Potrebujete orožje? Za lov, šport, vrt ali hranitev? Potem naročite takoj cenik št. 17 svetovno-znane, strogo reelne firme A. Antonitsch, fabrika pušk, Borovlje 41, (Krnsko). Brezplačno! 437 Špecialiteta: Ojstro-strelni revolverji, flobert- in automatične pistole v postavno dovoljeni dolgosti, p^j"" Stare puške vzamem v zameno 1 tPQ P. n. Zadrugam, vinogradnikom, ekonomom priporočam svojo zalogo potrebdčin za fS^* kulturo in kmetijstvo. *"V4 „Forhin", izborni preparat za uničenje peronoiporc. Natriomlhyo-snlfat (podžvepleno-kisli natron). Ogljfno-kislo apno. Natrinmbi-sultit. Reagenčni papirji. Brumata-lim. I.im za goseniee. Drevesni vosek. Tekočina iveplenega apna itd. Postna in železniška poSi-ljatev takoj 1 Vprasanjam se takoj odgovori. Postrežba strogo reelna. Adler-drožerija mag. pharm. Kart Wolf, Maribor, lierren-gasse it. 17, nasproti Edmund-Schmidgasse. 462 Sprejema logom, ki vsak dan hranilne vloge, izposoja i *5a T i mače Štedilnice in daje vsak dopolJ0' a ' A I' • U I X ■ ll* P02" radovoijno in brezplačno pojasnilaflkanskih i vseh hranilničnih zadevah, t^j Rentcnimi do davek plačaje šparkasa sama. jčnost, ] roti n a i Za vloge jamči razven rezerMtf Misli sklada mestna občina v Ormožu ora skrbet osem svojim premoženjem. H v čas kdar! Šparkasa je podvržena državnem 118 Stvar , zorsfvu in državni reviziji in je toiP0 !^ko za vloge najzanesljivejši in naiti^J1; JŠ,0J nejŠi denarni zavod. jnih list0N dokumen; Ravnateljstvi0 ;etnehs: Ikan s'. Inoma Pozor posestniki! Lesne deske, štafelne, late in švartelnej tudi vsake vrste mreže iz drata za tem vse vrste farbe, laka, firnajza in nenma, cementa, apna, traverze, Btrešni j dani cigelj, kakor tndi vsake vrete _ najcenejše pri tvrdki Alois MatSClri'ev,a8ti n Mariboru, Tržaška cesta, poleg bolni&#ave; — ------.6 n i i n ^ s o v r a in i vzeli t>vi n o , _ij o ter .9 e o d „j |orej tu |kraj ii ir o šk o l Vzorce franko od volj n eni h pralnih štofov W0BT cefirjeij platnih, damaatih, opreme za neveste itd. rai{ V. J. Havliček & brat Podebrady (Cesko). tri j o i ili Srbijo žavo; — R vse „Ju Izdajatelj in odgovorni uradnik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanks v Pl;