ZAKAJ SPOMINSKA ZBIRKA
NA URHU!
V prejšnji številki Naše skupnosti so Društvu za zamolčane grobove in Stranke slovenske pomladi objavili članek, s katerim ne sprejemajo stališč Zveze borcev o ureditvi spominskega kompleksa na Urhu in ga ostro zavračajo.
Občinska organizacija združe-nja borcev in udeležencev NOB Ljubljana Moste-Polje se je že pred leti strinjala, da se Cerkvi vrne cerkev. Ob tem pa smo zah-tevali, da se spominsko zbirko, ki so je hoteli že nasilno odstraniti iz cerkve, premestiti na drugo pri-merno mesto. Konkretno smo predlagali, da se zato usposobijo temelji in nadstrešnica na mestu nekdanjega župnišča.
Zakaj ta zahteva? Vsak spome-nik, spominsko obeležje ali spo-minska plošča ima napis, ki nam pove, zakaj in v spomin na koga je bila postavljena. To dosledno upo-števa tudi društvo za zamolčane grobove. ki postavlja svoje plošče, tudi z neprimemimi napisi. Tega pa na spomeniku na Urhu ni. Tako nepoučen obiskovalec že zdaj ne ve, v spomin na katere dogodke je postavljen in da jc pod njim grobnica. Še manj pa bodo to vedeli obiskovalci čez nekaj let, ko se bodo enkrat za vselej otresli »zgodovinskih resnic«, ki jih pi-šejo in komentirajo pisci pisem bralcev. ki so se rodili desetletja po dogodkih. na katere spominja in opominja spomenik.
TežiŠče spominske zbirke je v  slikah   vseh,   ki   so   pokopani
v grobnici. To so vsi tisti, ki so bili pobiti na Urhu in so bili po osvo-boditvi odkopani v gozdu za seda-njim spomenikom, tu so tudi slike drugih padlih borcev in aktivistov OF, ki so bili pobiti ali so padli, pa so bili odkopani in preneseni v skupno grobnico. V zbirki so tudi slike tistih. ki so jih odpeljali domobranci, a so izginili za vedno in nikoli niso našli njihovih grobov in tistih, ki so padli ob napadu na Urh septembra 1943. Vseh 19 bor-cev je padlo zaradi izdajstva, ker je dezertirala zaščitnica - zaseda in so Nemci prišli partizanom nepo-sredno za hrbet. Del spominske zbirke pa predstavlja spomin na borce bataljona Cankarjeve bri-gade, ki so padli na Javorovici in so povečini pokopani v grobnici na Urhu.
Za vse pokopane obstaja doku-mentacija in vse žrtve so identifici-rane, tako da ni nobenih »vrinjen-cev«, kot namiguje Članek. Pouda-rek zbirke je torej v prikazu poko-panih in v njihov spomin. Ostale slike in dokumenti pa samo osvet-ljujejo dogodke tedanjega časa. Zbirka ni naperjena proti cerkvi in veri na sploh, ampak samo proti tistim, ki so ravnali proti interesu slovenskega naroda.  Če je slika
slovenskega škofa z SS generalom. ki je podpisoval obsodbe na stre-ljanje na Gorenjskem in Štajer-skem tendenciozna, potem to ni sovraštvo do Cerkve, temveč ob-jektiven prikaz obnašania posa-meznikov, ki so dajali slab zgled tudi drugim.
Seveda pa je res, da nekateri hočejo vse »komunistične zablode in zločine« obešati na veliki zvon. napake druge strani pa zakopati »devet klafter globoko«.
Podpisniki izjave prvič prizna-vajo žrtve na Urhu. Doslej smo vedno brali v časopisih, pa tudi knjigah, ki so jih pisali ljudje, »ob-veščeni iz prve roke«, da na Urhu ni bil ubit nihče, ampak je vse skupaj samo »komunistični kon-strukt«. Zbirka pa nam prikazuje resnico.
O sporazumu iz leta 1991/92 pa smo bili prepričani že tedaj, da z njim nasprotna stran ni mislila resno, ampak je hotela samo pri-dobiti čas.
Glede sprave pa samo to, da je res ni in je ne bo, dokler bo kriva samo ena stran. Sprava bo mogoča šele tedaj, ko bodo vse strani od-krito priznale svoje napake, zmote in krivde.
ZDRUŽENJE BORCEVIN
UDELEŽENCEV NOB
OBMOČJA LJUBLJANA
MOSTE-POLJE