i@S^   196  Ke)
Ta papir pridi pri pisanju med mostiček, črke in številke, iri med papir pripravljen za pisanje. Vse to je premakljivo in gibljivo. Mostiček ima ročaj s potrebnim tipkom za pritiskanje črk in za ravnanje papirja. Vse to je priprosto in trdno izdelano. Velja okrog 40 gold.                 J. J.
,,Kranjske muhe so pa hude!" S tako strašno novico so 1. 1528 Turki iz Kranjskega domu v Bosno prihlačali. To grozno vest so širili po širnem turškem cesarstvu, in kmalu je vedela vsa Turčija od Save do Grškega morja, da so bosniški Turki pred kranjskimi muhami bežali.
Poletu 1. 1528 je prišla četa Turkov čez Kolpo na Dolenjsko. Razdelili so se na več čet, katere so se na vse strani razlile. Jedna teh je ropala okrog Turjaka. Ko je todi vse opustošila, obrne se čez Dobrepolje in Struge proti  Krki.
Ljudstvo je bežalo v tabore in gradove, kamor je odvedlo tudi svoje imetje. Struški kmetje so se zaprli v majhen, a dobro utrjen gradič pod Tabrom. Spravili so v grad vse, kar so mogli. Neki kmetic je pripeljal tudi svoje čebele v grad, ker se je bal, da bi mu Turki panjev ne sežgali. Zamašili so panje in so je zložili v skla-dalnico za grajskim obzidjem.
Turki more in požigaje privihrajo v Struge. Urno poropajo, kar so bili Stružanci še pustili po hišah, vasi pa požgo. Nato jamejo oblegati grad.
Hrabro so odbijali struški kmetje vse napade, saj so branili sebe, svoje žene in otroke in imetje. Vendar bi se bili morali prej ali slej podati, kajti Turkov bilo je le preveč.
Peti dan je že trajalo obleganje. Turki poskušajo poslednji napad, kajti morali so hiteti, da bi ne prišli Dobrepoljci Stružancem na pomoč.
Stružanci se bore s poslednjimi močmi. Metali so debelo kamenje in hlode čez obzidje, a ko jim je tega zmanjkalo, prišle so na vrsto če-
bele. Panje so pometali čez obzidje v najgostejše gruče Turkov.
Vspeh je bil sijajen in nepričakovan. Panji so se ob trdih turških bučah razbili, in sedaj so se čebele razdražene vsipale Turkom v obraz ter so je grozno pikale.
Turki se novega sovražnika niso mogli ubraniti z mečem, niti s čim drugim. Zaradi tega obrnejo hrbet in popustivši ves plen, spuste se v beg, rešeni Stružanci pa za njimi. Tem so se pridružili Dobrepoljci in združeni so podili Turke skozi Hinje proti Krki. Tako so premagale male čebelice Turke ter rešile Stružance.
Turki so se še dolgo pozneje spominjali hudih kranjskih muh.                  Priobčil Fr. Jaklič.
Narodni pregovori. Vsako selo ima svojo šego, vsaka hiša svojo čud. — Kakov panj, takova mladika. — Pod kupljenikom (mernikom) ni moč plesati. — Zrelih hrušek ni treba otresati.
—   Lahko je z drugo roko kače loviti. — Ki kupi, ta lupi. — Kdor hoče psa tepsti, lahko mu je palico dobiti.  —  Sem   sam kakor   lilek.
—  Hiša je jama, če še toliko notri vržeš, nikdar ni zadosti. — Kdor trn na potu pobere, ima en greh manj. — Dok kolo teče, repa raste. — Kdor ne da sitemu,   i   ne   bo dal potrebnemu.
—  Kar je rano, to je zdravo. — Ki se ima u kaj, se brzo preobleče. — Mal pir, velika usta.
—  Žaba ni za lešnike.
V Adlešičih nabral Iv. Sašelj. Popravek. Sotrudnik naš, g. Janko L e b a n, učitelj v Avberu, prosi nas, da bi popravili sledeče: V pesmi »V bolezni« v 10. listu »Dom in Svet«-a čitaj drugi stik četrte kitice: »Rešenja (ne rešenje). V pesmi »Pri mrtvaškem odru brata Avgusta« čitaj bltlga (ne draga).
Temu listii smo prideli četrt pole priloge, naslov in kazalo, zavitek, in ,, Vabilo na naročbo".
5KŽ*" Ker je vabilo na naročbo tiskano posebej, ni nam treba tukaj reči nič druzega, nego: Srčna hvala vsem pisateljem in naročnikom! ^Nfa svidanje v novem letu!
Za bodoče leto je uredništvo dovolj preskrbljeno, da ne bode treba nejevoljnim biti citateljem. List bode pisan poljudno; ni pa namenjea otrokom, ampak odrasli učeči se mladini, ki spoznava življenje in hrepeni po omiki.
Kaj lepo prosimo one naročnike, ki niso še plačali naročnine, naj se nas spomnijo. Tako tudi prosimo dosedanje naročnike, da bi blagovolili kmalu naročiti se tudi za bodoče leto, ker je treba o pravem času določiti število iztisov, kakor tudi napraviti natančen zapisnik in oskrbeti naslove. Prosimo, da bi nam natančno naznanili naročniki zadnjo pošto, ker sicer nam prizadenejo mnogo truda in tudi nered pri pošiljanju. Skrbeli bomo, da bo vladala v razpošiljavanju točnost in rednost. Prosimo, da bi se naročniki, kadar ne dobijo lista pravočasno, poprej na pošto obrnili, potem na upravništvo, ki bode vsak nedostatek poravnalo.
Štev. 1. in 2. sta se poslali mnogim na ogled, nekateri so tudi po dva izvoda jedne
številke dobili:   prosimo prav lepo,   da  bi   nam   dotične 'preostale   številke, zlasti pa 2. štev. vrnili. Ako nam kdo odstopi 2. štev. 1. 1., radi jo kupimo.
Posebnih platnic za vezanje nismo dali napraviti, ker je letnik predroben, pač pa bomo to oskrbeli prihodnje leto. *S2L
Uredništvo in upravništvo.
Cena: Za celo leto 1 gld. dO kr.; za pol leta 80 kr.  Uredništvo in upravništvo
je v Marijaniščn.
Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe.       Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.