le\9 iv. LJUBLJANA, 17. JULIJA 1926. ŠTEV. 32. 'N&B0ČNS&A-ZA-1VOOSLA- V!]O-tETim.ETN0-DlN-IS- CELOLETNO-DIN *6o/Z A* lNMEM$TV6lE1>OD£I1 ^©JfRlNO/OCLA$i PO CEH6KV/ POSAMEZNA JtEV8LKA- PO-DlN-l'5&' POŠT. ^EK. RAČ. 13.188 VfSEDNlŠTVO-IN-VP^AVA vvčiteliskitiskarns/ ROKOPIJJ $E -NE-VRA-. C&)0 / anonjmhido-•PISI-SENEPRIOBČV-lElO/POjTNlNAPLA-VCANA V GOTOVJNi TELEFON ŠTEV. 90«. Poplave. Črni oblaki vise že mesece nad našo zemlio in sipljejo s prestrašno mero bolečino in tegobo v razka-liužene razore, naše grude ki v svoji nesreči unije do visokega neba. Kakor demon ie leacla nesreča nad naše poljane in izpremenila cvetoče travnike, valujoča prebogata zlata žitna polja in stotine sel v umazano morje, ki raste od ure do ure in požira pod seboi vedno nove predele naše zakladnice — prebogate Vojvodine. Iz hioa v hip rastejo v desetine milijonov navzgor številke škode, katerim se pridružuje še nepregleden ni/. z vseh ostalih delov Jugoslavije, kjer le danes skoro sleherni potoček tnalo, da ne že reka. Pregleda nad temi številkami danes še nima nihče, najmani oa minister voda Pojmi lih lahko vsakdo, ki ve. da So s to nonlavo desetletja oškodovani narboeateiši krali države, ki tiafeio s svojimi agrarnimi pridelki naiveč?fl aktivne odstavke naše tr- I covsku bilance in ki so bili baš sko- ] ro ftdini soasth in dvignili naš dinar na sedanlo viš?no navzlic vsem tako zavoženim valutnim operacijam naših bivših exf!noi»čnih ministrov. Doumeti Pa jih ne morejo ali ne maraio oni. ki litn ie usoda izročila v roke vodstvo naše države in ki so po narodu krvavo drago plačani samo zato da bi zani v resnici delali in skrbeli. Napovedali so tokrat zopet štraik. Spravili so skupaj kovčke in se odoeHaH v letovišča, toplice ter pričeli z raz mašče valnimi kurami in s pomirte vantem v barih. ruin;raiiih živcev. Odgodili so Narodno skupščino in dovolili narodu, da potone ali plava ter si pomore iz nesreče, kakor v Albaniji, ko so bili baš ti gospodje prvi. ki so prepustili ljudstvo negotovi prihoduio-sti. Na zahtevo, da skličejo Narodno skupščino, očetje domovine odgovarjalo z nemogočnostio in dajejo prazne izjave, s katerimi še ni bila zaustavljena niti kapljica oode, Od vseh ministrov se ie Po dolgo-trafnih protestih in krikih na noinoc, odoeliala na krai poplave četvorica-. v kateri pa bo izvršil svoio nalogo prav trotovo samo eden in to ie voini minister. V teh težkih urah preizkušanja stoii tako narodu ob strani samo njegov un in nada. ki ie za vlado povsem nepričakovano Posetil poplavljeno ozemlje in dokazal bednemu in razočaranemu narodu, da mu stoji ob strani n da ga lioce izvesti iz te nesreče, v katero le zapadel v veliki meri po nemarnosti in brezdelju političnih strank, ki so se brigale za vse drugo, kakor za vodne nasipe in vsakoletne poplave. Stoii m,i pa neomajno ob boku tudi njegova uzdanica — vojska, ki ob lotnlieniu nasipov in udarjanju valov brani vsako oed zemlie čred silnim navalom vodnih mas s tolikim heroizmom in požrtvovalnostjo kakor more in zna to samo iugo-slovenska narodna vojska. Pri pogledu na niene gigantske podvige proti titanskim vodnim masam na- slehernega še poštenega člove- vda ka volla. končat: že enkrat s smešno oigmeisko komedijantsko igro naših političnih grup ter def'nitivno likvidirati mihovo uničevanje narodnih in državnih dobrin /bog koiega soariain v kriminal, ne Pa med voditelj usode domovine!! Nasipi pokajo!! Še drže ojačeni Do ukazanih in plačanih Pilotih. Toda ni več daleč hip. ko bo /a seia-nio nesrečno in tužim poplavo za-vihraln preko te zemlje nova srečo donašašoča. poštenih in čistili mož. ki bodo roko v roki r. onimi, kateri danes sami z. eolkni prsmi zastavljajo naval valov narastlih rek — šli k novemu in globokemu delu. po katerem bodo poplave zbog nemarnosti in zanikernosti odgovornih faktorjev. Samo še eksemPel kako ie postopati s škodliivcl. ki se opirajo na stari izrek: Za nami nolop... A. V. Ne izzivajte! (Odgovor »Slovencu« od 6. tul. t. 1.) Ker se ie po ljubljanskih dogodkih na Vidovdan oglasil kot prvi klerikalni generalštab v Kat. tiskarni v Ljubljani in v izmišlienih odredbah ministrskega sveta izrazil svojo pobožno željo za razpust Or-' iune in te izmišljotine pošiljal v svet v »Slovencu« na uvodnih mestih z debelimi črkami in to v času, ko bi ti pobožniaki morali oosve- čati vse svoie misli evharističnemu kongresu v Clkagu, je smatral tudi mariborski dopisnik »Slovenca«. da 'Pod napisom »Ne izzivajte« ošvrkne Orjuno in to specijelno mariborsko. Mariborska Orjutia. da baje zadivie čase nastopa izzivalno in sicer s tem. ker ie razbobnala. da bo prišlo več tisoč Oriunašev na razvitje prapora v Slivnico. Predvsem moramo popraviti, da se razvitje ne vrši v Slivnici, temveč v Hotfnji vasi pri Mariboru, kar vsekakor ni vseeno. Nečuvena klerikalna drznost ie. da se označi dejstvo, če pride skupaj četudi več tisoč nacionalnih liudi kot Izzivanie. A koga? Klerikalcev? Program Oriune Vam ie gospodje znan. če Vas torei Orjuna s tem, da se razvije prapor In se io zbere večie število, izziva, priznate, da mrzite jugoslovensko orijentirane mase ks se zbiraf« nod našimi prapori In to mase ki so še bile do nedavnega Časa vaše. a se sndai obračajo od vas in so postale orjunaške. Znamo, da vas boli, ker se mlada generacija oo vaseh obrača od Va«; in pristopa k Oriuni in to ne samo v Slivnici. Hotinji vasi. temveč tudi v Podovi v Dobrovcih, v Hočah, Račah, na Pragerskem itd. in zato naše razvitie prapora ne bo izzivanje. ker se bo vršilo med našimi. Sai vendar niste tako naivni, pa boste zahtevali, da bo Orjuna par klerikalnim mogotcem na Ikibo zlezla v mišje luknje. Tu tudi ne pomagajo intervencije klerikalnega poslanca Faleža in drugih klerikalnih veliakov ki hodiio k oblastim In mažeio hudiča na steno, da bi tako omehčali naše že itak bojazljive oblasti k nepremišljenim korakom. Nadalje ie, čuite in strmite dopisnik »Slovenca« tudi mnenja, da oviramo Oriunaši s svojim nastopom narodno delo na meii In da nemškutarja 7«ova raste v svoiem odperu in številu. Fakt pa ie nasprotno ta. da nemškutariia raste in kaže svojo drznost tam kier ie našla zavetišče in potuho pri klerikalcih. Kdo je večji zaščitnik nemškutarjev v Mariboru. kakor- sam (lični klerikalni poslanec Zebot. Naj bo odkrit ta gospod in nai nam pove. kolikokrat so se že zatekli k njemu mariborski nemčurii in kolikokrat ie gospod poslanec tudi že storil različne korake za nie in to vse za to. ker si domišljuje. da bo dobil njih kroglii-ce pri volitvah. Kdo sklepa Po naših nemčurskih gnezdih kompromise 7. nemčurii pri občinskih volitvah? Nihče drugi kot. klerikalci. In nod njihovo natronanco jim ie zopet zrasel greben, seda? pa trdilo do le kriv« temu Orjuna. Sploh se ie klerikalna značajnost ponovnokrat sijajno izkazala. Ko so se bližale občinske volitve v Mariboru, se ie na 'n?cijativo Orfun« stvorH Narodni blok. Prve seje ie vodil bivši predsednik Oblastnega odbora dr. Žnuderl Ko se ie ta blok stvoril. se .le Orjuna umaknila in storila svojo dolžnost pri agitaciji Toda glei lo črno nehvaležnost. Že drugi dan po volitvah so pljunili na Orjuno, ki je pripomogla do siiaine zmage bloka in obsojali neki dozdevni volilni te-r°r Oriune. katerega nikjer bilo ni. In zakaj? Komu na ljubo? Mar ne nemčuriem. katerim so se hoteli po končanih volitvah zopet prikupiti. Če pa se vprašamo sedat po že dveletni vladi bloka, kdo ima korist od te zmage bloka. Pa vidimo, da samo le klerikalci. Klerikalci so ln še izrabljajo blok in so na vseh koncih in kraiih 7.nali vriniti predvsem svojo žlahto in somišljenike v službe in danes kar mrgoli klerikalnih uslužbencev po mestnih uradih. Nismo iim nevoščljivi in se ne bi spod-tikali nad tem, če bi vedeli, da so upoštevali pri tem tudi usposobljenost in pa predvsem nacionalno zavednost. Toda mihovi orotežirancl so v nacionalnem oziru velik minus. Če je že klerikalcem vseeno, kam spadajo njihovi orotežiranci. ni vseeno to nacionalni javnosti, ki bo odslei pazno zasledovala malomarno početie naših klerikalcev. V vsakem oziru pa prevladuje tudi na magistratu volja klerikalcev in naprednjaki so le klavern privesek, katere odškodujejo klerikalci tu pa tam s kakšno kostjo, da udušiio eventuelno godrnjanje. Tako ie stanie sedai takšno, da imaio. od bloka profit samo klerikalci, ki vpijejo o nacionalni nevarnosti in kličejo Orjuno na pomoč, ko so Y nevarnosti njihovi osebni in strankarski interesi, splošnega čuta dati konečno Mariboru nacionalno obi-ležie, Pa do danes niso niti v najmanjši meri pokazali. Zato sitn ie Oriuna danes odveč ln kaželo iavno svoio mržnm do nacionalne orr-rn-zacrše ter pridno sekundiraio svojemu generalštabu v Ljubljani. Pred viekai tedni ie bilo mariborska katoliška omladhia s svoio godbo v Ptuiu. Nemški socialisti ki so_ bili istotako s svoio godbo iz Maribora v Ptuiu. so klerikalcem kratkomalo zabramli niihov nastop ter So iih nazai grede v vlaku celo dejansko ogrožal«. Na Pragerske™ so vstopili tudi mariborski Oriunaši h katerim So prišli klerikalci prosit pomoči, češ. da iih Nemci ogrožajo dejanski. Nemčurii so začeli, ko so opazili Orjuno tudi to izzivati, seveda s« se zmotili, ker so iim Oriunaši pokazali, da so druge vrste ljudje kot oa klerikalci. Drugi dan ie prišel vodia klerikalne ekskurzije in naše! le hvalo za to. da ie Oriuna potegnila klerikalce Vr šlamastike in ve celo priporočat da bi kazalo v bodoče s skupnimi silami preprečiti Nemcem izzivanje. Sedai pa pride klerikalni dopisnik in denuncira Orjuno. da izziva, dela nemire in pretepe. Vse to si bo treba zapomniti in gospodom dvoličnežem to ne-značajnost povrniti na onunaški način. Zato gospodje pustite Orjuno na miru in ne kričite o izzivanju, ko se Orjuna organizira. Ne moremo za to. če vam ie neprijeten naš razmah; ie Pač končno prišel čas ko se ljudem že odpirajo oči in spre-gledavajo vaše sleparstvo. Edino sredstvo, ki vas ie na deželi še držalo pokoncu, je bilo nemčursko srbožrstvo. katero ste strastno podpihovali in ie marsikateri vaš dični mladenič vpil na nabori« da ne gre srbskega kralja služit Toda štf so in se vrnili nazaj. In glei čudo. Ne vračajo se več k Orlom, oni gredo k Oriuni. gredo u Sokolu in to navzlic vs<--m tistim inkvizicijam, o katerih io vedela na dolgo ln široko pisati mariborska »Straža« o naši vojaški službi. Vsak odpuščeni vojaški letnik pomeni oiačenje naših vrst. Vaše metode se torei niso obnesle in zato ta srd. Toda prej ko slel se bodete morali spopriiazniti r. deistvi in pustiti Oriuni nien razmah Zato gospodje! Oriuna ne izziva: izziva le tisti, ki raz dira. "Vi razdirate zato izzivate Orjluno. ki rida. Kdor nam pomaga ie dobrodošel kdor oa nas ovira in naoada. tistega bo Orjuna zavrnila na način, kakršnega nam predpisujejo naši štatutl. V. LISTEK. POHARC JANEZ: Zletni vtisi. V kolikor je sploh možno podrobno opisati vso krasoto, sijaj in nepozabne prizore VIII. Vsesokol-skega zleta v Pragi — so to že storili z obširnimi poročili dnevniki, zato bi bilo vsako ponavljanje odveč sai Človek itak ne more povedati vsega, ^ kar ie občutil. V teh vrsticah hočem zato podati le glavne vtise, ki iih ie bilo vse polno, le one. ki s0 to zamogli izkristalizirati v mislih doma. ko ie človek mogel v miru Premišljati, kai je doživel in videl, ko ni bil več pod neposrednim vtisom dogodkov, ki so se zdeli kot krasen sen. Na prvem mestu treba ie povda-riti. da znači VIII. Vsesokolski zlet triumf Sokolske misli ki ie zopet v Vet ponesla češko ime. on znači zmago Sokolske energije, prostovoljne in vendar ieklene discipline ter uspeh organiziranega duha Cehov. ki so v tem oziru gotovo prvi med Slovani in ostalim sijajen zgled. Češko Sokolstvo ie z neumornim j delom in občudovanja vredno P°" žrtvovalnostio premagalo ovire, ki bi se mnogim zdele nepremostljive — a je zato tudi doživelo prvovrsten ne le moralen nego tudi gmoten uspeh. Organizacija zleta — vseh Sokolskih doslej naivečiega — je sama zase ogromno občudovanja vredno delo —: že bežeči pogled na veliko zletišče. v garderobe 'n prenočišča pokaže koliko podrobnega dela in gmotnih žrtev ie bilo treba, pokaže, da so Sokoli delali mesece noč in dan z izredno žila-vostio in veseljem do dela za skupnost. In sijajno ter brezhibno izvedena prepeljava Sokolskih legij v Prago in nazaj domov, znači gigantsko delo, za katero treba izreči oolno priznanje železn. odseku Č. O. S. In vrlim zavednim železničarjem. Krona vsega pa so bili sprevod in nastopi v masah, ki so pokazali ne le Pragi. Sokolstvu in nasprotnikom. temveč celemu kulturnemu svetu, kai zmore Sokolstvo — in kaka neprecenljiva moralna vrednota .ie ono za narod in državo. Javno na msnifestanten način se je £>oka?§l plod tihega, nesebičnega in skritega dela v telovadnicah, de-^a- ki se mu divi svet. Celo idejni In narodni nasprotniki, ki so prišli zlet hladno motrit, so bili vzhičeni, pol-ni hvale in priznanja. In da ne govorim o sprevodu, o spontanem navdušenju. ki ie res prihajalo iz dna duše — o manifestacijah stotisočev, ki so poveličevali Sokolstvo: saj ni ^esedi, ki bi mogle izraziti to kar ie človek v teh nepozabnih trenot-kih občutil. Zlet sam ie ponovno dokazal, da ie baš Sokolstvo s svojimi sicer Starimi, a večno mladimi, s svojim telovadnim in vzgojnim sistemom °na sila, ki vzgaja ne le krepka. le-P° razvita harmonična telesa, nego tudi Činjenica. ki ustvarja harmonične duše, zavedne nacionaliste; da je organizacija, v kateri leži preporod in bodočnost Slovanstva. Pokazalo P” se je tudi. da so brezplodne fantazije in Pobožne že-lie črnih, rdečih in drugih nasprotnikov Sokolstva: kajti ono ne hira, lie propada, temveč rase. krepi se kvantitativno in izpopolnjuje kvalitativno —. da ie že danes prvo med vsemi telovadnimi organizacijami sveta, kar so že dovolj izpričale tudi številne mednarodne tekme, iz IZJAVA. Podpisani Franc Purkart v Trbovljah sem pisal in dal priobčiti v listu »Oriuna« članke, in sicer: 1. v številki 10. z dne 27. februarja 1926 pod naslovom: »Kolonija ravnatelja inž. Pauerja«: 2. v številki 11. z dne 6. marca 1926 po naslovom: »Predsednik Trboveljske Oriune in ravnatelj inž. Pauer«: 3. v številki 15. z dne 26. marca 1926 pod naslovom: »Predsednik trboveljske Oriune in ravnateli inž. Pauer«; 4. v številki 17. z dne. 10. aprila 1926 pod naslovom: »V odgovor Delavski politiki št. 70.«: 5. v številki 16. z dne 17. aprila 1926 pod naslovom: »Najkrivičnej-še redukcije izvršene pod inž. Pau-erjem«: 6. v številki 20. z dne 1. mala 1926 pod naslovom: »Cena človeškega življenja in T. P. D.«: 7. v številki 20. z dne 1. mala 1926 pod naslovom: »Vojaška prisega in Pauer«: 8. v številki 21. z dne 8. maja 1926. pod naslovom: »Nadaljnje šl-kane delavstva Pod T. P. D.«. Ti članki vsebujejo žalitve-ikle-vete in uvrede g. ravnatelja inž. Pauerja v Trbovljah. Vse žalitve, in vsi očitki v teh člankih, ki se tičejo osebe g. inž. ravnatelja Pauerja so neosnovani in krivični. Preklicujem vse v teh člankih navedene očitke in žalitve ter obžalujem, da sem jih priobčil in z njih priobčitvijo napravil težko krivico gospodu inž. Pauerju. ki ga prosim s tem odpuščanja. S to izjavo mu dajem zadoščenje in se zahvaljujem. da je odstopil od tožbe, ki Jo ie vložil proti meni pred deželnim kot tiskovnim sodiščem v Ljubljani. Ljubljana, 15. julUa 1926. Franio Purkart IZJAVA. Uredništvo našega lista ie priobčilo v predstoieči izjavi gospoda Franceta Purkarta priobčene članke. dalje v št. 11. z dne 6. marca 1926 pod naslovom: Službeni prejemki inž. Pauerja: v št. 12. z dne. 13. marca 1926 pod naslovom: Obdali so se s stražami: dalie v št. 16. z dne 3. aprila 1926 po naslovom: Molk g. Pauerja. S priobčitvijo teh člankov smo delali težko krivico gospodu inž. Juliju Pauerju. ravnatelju Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah. Ker smo se preverili o neopravičenosti in neresničnosti v teli člankih vsebovanih žalitev, ki iih J0 napisal in dal priobčiti gošpod Fr. Purkart. oziroma smo iih napisali in priobčili mi. iih lojalno preklicujemo, obžalujoč gospodu inž. Juli-iu Pauerju s priobčitviio prizadete žalitve, klevete in uvrede. Odkrito izjavljamo, da nismo imeli nikdar namena in povoda žaliti osebne časti gospoda inž. Julija Pauerja. kateremu dajemo s tem loialno zadoščenje. Tei izjavi se pridružuje tudi podpisani Oblastni odbor Orjune. Ljubljana, 15. julija 1926. Za Oblastni odbor Orjune: Dr. Cepuder. Drejče Verbič. Za uredništvo »Orjune«: Jož« Špan. e^c>&s^i3G^aMcsaE>si % Kupujmo in podpirajmo izvrstno S | Kolinsko cikorijo domači Izdelek. ICS2E laži Izdelek. [{ 2e>sEC«ie>ssB*aep>s3 Račuuski stroji. THE REX CO., Ljubljana. t Stran 2. #0 R 1 U N A« Ste v. %2. Zopet tožba na željo Italije? Iz Beograda smo od naših prijateljev Izvedeli do nas namerava slavno in ugledno ministrstvo dr. MomčUa Nlnčlča zooet tožiti: in sicer sedaj radt razžalieitia generala »ordrero: ki smo ga baie zagrešiti z našo zadnjo brzojavko o njegovi naročen: mn intervenciji za razoust Orjune. To grozečo vest soreiema-mo mirno na svela ramena, ker smo globoko prepričani, da bo v tem slučain gotovo v drugič sramotno pogorel sedanji zunanteDoTtič-iri kurz jasnega jugoslovenskoga Chamberlaina pred najpoštenelšim in naivzvišeneišhn forumom — sodiščem. Gospod minister zunanjih zadev pa bi bil spričo vseh izkušeni ki lih ima 7. nami. že lahko spoznal, da nam s sedanj« svojo metodo strahovanja ne bo zabrisal niti za hlP naše lasno in ravno začrtane lhtile in da bs bilo že na mestu če bi morda on nekoliko revidiral svoie smernice. Omalovaževanie protestov onih. ki so zapravili svoia naj-iepša leta in zdravte pri graieniu zemlle. kateri danes večno ministruje g. zunanji minister, se bo prav gotovo še hudo maščevalo. Sicer na ubira Orjuna neugnano in dosledno svolo pot. pa kateri nikdar več ne bodo prišli brez boia predeli naše grude oorf kremplte leva sv. Marka in umazanih lazaro-nov. ki se danes šopirijo z žezlom kraljice Adriie. Poteze In akcije ki lih rodi proti niei g. dr. Nlnčič. pa so li samo v neizpodbitno potrdilo, da ie na oravi ooti in da 11 ne bo 00» treba trobiti tako umiku kakor med ostalimi baš i gospon krall jugoslovansko štampe ob priliki zadtrte nete emisije razpusta Oriune. Pred desetimi leti. (Par misij k zadnjem« nastoou »Slovenca« ob priifiki incidenta v Prešernovi ulici.) Vojna vihra ie divjala že drugo teto preko sveta in v njenem gro-mcniu se ie zdel strel v Sarajevu kakor maihna magnetična iskra ki je morala planiti iz napete atmosfere. ki se ie bila nabrala pod balkanskim nebom. V splošnem svetovnem klanju se ie zdelo, da so celo Švabi že pozabili na svoie neumno oredvomo sovraštvo do Sr-biie in da se ie ves njihov gnev obrnil na druge svetovne sovražnike. V svitu dogodkov, ki so sledili sami do sebi z neizprosno logiko svetovne zgodovine, se ie zdelo, da ie bil atentat nekai naravnega in neizogibnega in vkbub navideznim nemškim zmagam se ie zdelo, da je gospodom diplomatom m genera” lom Žal da so zaradi tega začeli voino. ki niti v najboljšem slučaju ni obetala zattie nič dobrega. Bilo Je hckako tako. kakor se v sredi povodnji Dozablia na prvi prvotni začetek. od koder prihaja. V povodnji krvi ie bila skoraj pozabljena »sarajevska tragedija« in zdelo se ie. 'da ie vse to moralo priti urei ali stel... Vidov dan — ta strašna be“ seda za vse sovražnike slovenskega rodu — ie nekako izginil sredi krvavih evropskih planjav. Tako smo pričakovali v taboru drugega Vidovega dne v svetovni vojni. Kai bodo neki pisali nemški in drugi listi? i Opoldne smo dobili časoroise. ki so nam bili v tistih doleih dneh edina uteha in zveza z zunanjim svetom. Vkliub vsem ograjam in stražam se nam ie posrečilo dobitt vsak dan nemške in slovenske časopise. Vidov dan! To bo zopet pisanja o Srbih in sarajevskem aten“ tatu! Vzamemo v roke »Neue Frete Pnesse« in iščemo. Nič! — Med dnevnimi noticami Je nekaj vrstic, da ie danes dve leti. odkar ie oadel strel v Sarajevu. Nič dru-zeera Ne uvodnega članka, ne la-mentacij. ne laži. Samo čisto prl-prosta notica, kakih 10 vrstic o tem. kar se ie zgodilo. »N. W. Journal« ie imel toliko drugega zanl- a iV inTHrrirr" mivega z vseh evropskih bojišč, da skorai ni imel prostora, da bi pogreval sarajevske dogodke Pred dvema letoma. Kal to pomeni? Ali so »zeorai« spoznali svojo zmoto In vidlio sedai vSe boli iasno, da velikih svetovnih dogodkov ne povzroča en strel, ampak sile svetovnega. razvoja ... Ali tih ie sram. da so zaradf par Hudi pomorili že milijone nedolžnih žrtev? ali so se naveličali pisati o srbskih morilcih? ... Odložili smo nemške liste in se zamislili. Nekateri so se čuditi nad tem »omalovaževanju«, češ: hitro so ga pozabili (namreč Franca Fer" dinanda). Češki listi so tudi molčali. Čehi so imeli med tem že v Evropi dobro razpredeno propagando in listi so pazili, da z nepremišljenimi besedami ne pokvarite dela oropa-gatorjem v autantnih državah. Vkljub temu. da ie bilo to par tednov po smrtni obsodbi dr. Kramafa in drugih, niso hoteli obsojati dru-gjh. in poveličevati onih. ki so povzročili svetovno ldanie. Takrat smo odiDrli »Slovenca in smo čitali sledeči članek: En sam čut sramote in ponižanja nas je obdajal, ko smo v slovenski besedi čitali to izpoved hlapčevstva. petolizstva in pogubonos-nega programa, v katerem ie bila zapisana naša smrtna obsodba. Na marsikaj smo pozabili, kar smo do-žtveli v tistih letih babilonskega prognanstva. tega članka nismo mogli pozabiti, bil ie vrhunec temnih naklepov, ki so imeli nod vodstvom SLS za vselej onemogočiti rešitev našega naroda izven Avstrije ... To ie bil žgalni pečat na čelo slovenskega naroda in mi. kt smo čakali, ali se ie v domovini že kaj izpremenilo. smo z obupom gledali na jug... Prinašamo ta članek zato. ker ga ne smemo pozabiti m ker Se nam zdi. da ni bil Samo izliv časnikarskega uslužbenca amoak da odme-va še danes v dušah tistih, ki ne znajo v pravem duhu slaviti Vidovega dne: ZA NOVO AVSTRIJO. Zakai ie živel in umrl Franc Ferdinand? To ie vprašanje, katero si slovensko ljudstvo med vojno stavi vsak dan. Dasi tudi odgovor na to vprašanje In iz tega odgovora izvira tisto čudovito življenje slovenskega naroda v svetovni voini. Danes sta dve leti odkar je moral umreti Franc Ferdinand. Umrl ie na iugu Avstrije. v novt zemlji naše monarhije, v tistih krajih. kier so Imeli največ srca zanj. In ravno tam ga ie zadela roka morilca. Njegovo življenje ie bilo življenje velike osebnosti, ki bi bila vzpel zelo visoko. Njegova tovarna Avstrijo postavila v novo življenje. Vedel ie to ves svet. Vedeli so to posebno avstrijski narodi in od tod tisto čudovito pričakovanje in nova ljubezen vseh naših narodov do habsburške monarhije. V, Francu Ferdinandu smo slutili novo. veliko življenje države, ki je pod svojim okriljem zbrala več narodov, da tim omogoči vsakemu celo narodno življenje, kakor ima do njega pravico vsak narod, a vendar da bodi to življenje tako. da vsemu človeštvu pokaže navzgor. Avstrijska država ima v sedanjem Času posebno državno misel v razvoju človeštva. Franc Ferdinand ni še vladal, a avstrijski narodi so poznali njegovo življenje. Ni svojih nazorov in načrtov razlagal po listih, po ustavi mu rri bUa prilika dana govoriti, toda narodi so iz njegovega vzgiednega krščanskega življenja črpali prepričanje in zaupanje, da v niem prihaja bodoči vladar, ki ima svojo glavo in celo srce za to obširno domovino več narodov. Ljubezen do Častitljivega sivolasega cesarja, ki ie vse svoie dolgo življenje posvetil v trudu in tpl.ien.rn svojim narodom se »e okrepila v upanju na bodočnost Franca Ferdinanda. Naš sivolasi vladar Je v šestdesetih letih' svojega vladanja avstrijske narode klical in vzbudil k življenju, k skupnemu delu. Franc Ferdinand ie hotel geslu sedanjega vladarja dati življenje, da bi vsi avstrijski narodi z veseljem delali s skupnimi močmi za državo, človeštvo in zase. šestdeset tet Je sivo,-lasi vladar z očetovsko modrostjo in ljubeznijo kazal svojim narodom, kaj iim ie v mir in srečo, dal jim je ustavno pravico do svobodnega narodnega življenja, pretrpel ž niiml hude strani ostrih narodnih bolev, a vedno ohranil vero v svoie narode. To je njegovo srce vcepilo v srce Franca Ferdinanda. Avstrija Je država skrivnosti in navideznih nasprotij. toda za vladarje ie imela katoliške može in sicer cele. Na dunajski dvor so dali zapisati. Pravica ie temelj kraljestvom. Ta vera. da jim samo medsebojna pravica zagotavlja varno in trdno življenje, je avstrijske narode ohranila zveste in močne. Imaio boje med seboj. ker se hočcio najti, praske so med niimi. toda na dnu srca Je medsebojna ljubezen. Bratje smo si in cesar nam Je oče. Franc Ferdinand je moral s svoio krvio in smrtjo izpričati to misel in namen Avstrije. Slovenski narod, ki ie eden najmanjših monarhije in ni imel lahkega življenja, se ie ves čas ravno tako kot Franc Ferdinand s krvio in trpljenjem bo-bil za avstrijsko misel. Stoletja! Skozi slovensko zem-lio so vozili mučenca za avstrijsko državno misel. Naše ljudstvo je na celi dolgi poti gledalo na njegove zemeljske ostanke, a iz mrtvega prestolonaslednika ie iz globine srca v dno tega naroda prešla vera in ljubezen do domovine. Iz pravice in 00 pravici do pravice, to ie bil program Franca Ferdinanda. Slovensko ljudstvo ie zastavilo svoje življenje in upa v življenje v programu Franc Ferdinanda. Mi smo se prerodili v njemu. kjer so udarniki zahtevali, da sc z gasilskega doma sname državna zastava in razobesi rdeča. Tei predrzni zhtevi se ie pridružila tudi nemčuska železničarska godba, katera ie imela pred kratkim radi nesramnega izzivanja incident z mariborsko Orjuno. Radi česar ie tudi mariborska policija bila takoj na nogah in začela tirati nacionaliste radi odtočnega narodnega nastopa pred sodišče. Načelnik požarne hrambe Kaloh ki te sam socialist, se sicer ni udal. ker Jo pač uvidel nesramnost takšnega početja. Nem-čurski godbeniki so oelo iziavili. da ne bodo popreje začeli igrati, dokler ne izgine državna zastava. Pri udarnikih ie bil najofenzivneiši neki Divjak ki te kot voiak na doPu-stu. Znamo, da bo vojaška oblast storila potrebno, ne pričakujemo pa tiste, energije od civilnih oblasti, ki so za časa mariborskih občinskih volitev, ko so nacionalisti hoteli obesiti na magistratu državno zastavo in odstraniti rdečo iste tirala za ta »zločin« pred sodišče, torej odobravale indirektno to. kar s0 za” htevali sedaj nemčurii v Studencih. Ni čudež, če raste Predrznost Drotldržavnih elementov, ko vidijo, kako brezobzirno postooate oblasti na Dram nacionalistom. M. O. ii 111. SpasoJe Hadži-Popovi*. Orjuna je izgubila zopet enega svojih naiboljšlh delavcev, ki ie. kot apostol širil njene velike ideje do Južni Srbiji. Padel ie v borbi prot! tujstvu in s krvjo potrdil svoje prepričanje. Rodom ie bil iz onega dela Makedonije, ki ie ostala pod Grško in smatral svojim žtvljenskim nalogam obveščati narod o položaju narodnih manjšin onstran Gjevdje-UJe. Privedel ie na naš kongres v Beograd tudi četo Lerincev in govoril zbranim Orjunašem pred beograjsko opero o mukah teh narod-rodnih manjšin. Pri svoii borbi se ie zavedal, da nosi glavo v torbi. Mislil pa ni. da bo moral pasti sredi Bitolia. sedeža velikega župana, ki nosi sam na iz-prehodu redenike in karabinko ... Oborožena moč države pa se mora v tej zemlji uporabljati za čuvanje amnestiranih veleizdajalcev in za ubijanje patriiotičnega čustvovanja v širokih masah naroda. Pokojni brat Popovič Je bil rodom Iz Lecina in ie sprva učitelie-val. Nato se ie lotil novinarstva in ustanovil leta 1921. »Južno Zvezdo«. Lansko leto so že nani dvakrat zaman streljali. Star ie bil 42 let in zapušča nepreskrbljeno ženo in deco. Pogreb ie bil veličastna manifestacija jugoslovenstva in mu je prisostvovala množica preko 6000 budi s predstavniki voinih in civilnih oblasti, ki so dale poslednjo počast padlemu borcu. Porast nemčurske predrznosti. V nedeljo, dne 11. iuli.ia ie irnela mariborska gasilska župa okrožni izlet v Studencih Dri Mariboru, kjer se nod socialistično in komunistično firmo skrivajo nemčurskl elementi. V soboto zvečer le bila bakliada, H——I—I—— pri kateri ie liemčurska druhal vpila na vse pretege »doli Orjuna«. Najbolj So se odlikovali pri tem udarniki v uniformi. Do popolnega izbruha pa ie prišla tnržnia teh Hudi v nedeljo pri slavnosti sami. . t— • as*" Veliki narod: Imaio velike može, ml Da smo maihen narod pa vendar Imamo svoiega Karadjordfo. — Tako le rekel vladika Petar Petrovi!) Njegoš za orvega Karadiordjeviča. A iste besede veliaio tudi v Is« meri za njegovega vnuka Kolik« trolie-nja. samozataievania. tveuanla življenja. časti In poštenja le stalo bosanskega vstaša Petra Mrkomlča. poznejšega kralia Petra predno le vsal delom« nicdmil raztrgam slovanski narod na jugu. Kralju Petni L Osvoboditelju se klatila ves svet. Njegova dela obČudulelo in se jim dtviio vsi. Slovenci ne smemo m ne moremo ostati za drugimi. Dne 1. avgusta mn hvaležni narod odkrHe v Kraute orvi spomenik v Sloveniti. Nai pri temu odkritju ne matrika nikogar ki občuduje dela Velikega človeka. Osobito pa ie dolžnost vsakega Oriunaša. da se udeleži tega slovesnega odkritja spomenika Kratki Mučeniku. Dopisi. Prekmurje. V Mursko Soboto te Ljubljano so se po poznani reakciji na napad na Slovence pričeli voziti protektorji madžarske stranke in finandriii »Naših novin« ter »Neplapa« Intervenirali in pritiskali So kliuke pri šefih raznih strank. Prosili in moledovali so pri tem toliko. da bi si nikdo ne mogel misliti ood temi nebogljenimi prosilci onltt nadutežev, ki so se drznili sramotiti Slovence na tak način Prošnjam so pričevali i primerne, obljube, v katerih so govorili o tisočih dočim jih ie morda dobrih par ducatov. Najsi so s« vedo močno potrti, vendar trdilo, da «0 našli ori vsek katerih ie Sokolstvo vedno odhajalo ovenčano z zmago. Pokazalo se je. da ni zastarel pojav ali nemoderna organizacija — temveč, da ie živa voda narodne sile. da ie mogočno drevo, ki ie v češkoslovaški že skoro v vsaki občini pognalo svoje korenine — in je ne bo kmalu vasice, ki bi ne imela lastnega Sokolskega društva in modernega doma. Uspeh zleta ie tolik, da sc celo oni, ki so kedai odpadli — skesano vračajo nazaj — nezavedni in mlačni pa so utrjeni v veri — in navdušeni za delo. Danes reprezentrra češkoslovaško Sokolstvo brez dvoma Ceško-slovensko republiko in uživa velik ugled ter spoštovanje, kar dovoli Izpričujejo številne in odlične deou-taciie iz raznih krajev sveta. Za nas Jugoslovene pa zlet ni značil le lepe trenotke in bratsko Jjubav. ki nam .ie bila od meie do Prage in nazai v polni meri izkazana — nego predvsem sijajna šola. ki ie zalegla bob kot 100 kate-drskih sholastično podanih predavani. Dal nam ie novih smernic, pobudo in vlil novo energijo ter veselic za res Sokolsko delo. Grešil pa bi, če bi ne omenil tudi naše junaške vojske, ki .ie ravno na zleu pokazala, da ne vzbuia občudovanje sveta'le na bojnih poljanah. nego tudi v mirni dobi s svojim telesno in kulturno vzgojnim delom. Njen nastop v Pragi na zletišču Je tak triumf, da moramo btti nani ponosni. sat so nele kritični Čehi. niih časopisje, nego vsi navzoči priznavali da ie bil nastop Jugoslovenske vojske »zlat« vrhunec vseh nastopov nekai nepopisno lepega, česar se človek ne more nagledati in kar se opisati sploh ne da. In res — bili so zasluženo, naši ogoreni fantje junaki vseh zletnih dnj. kjerkoli so se pojavili, povsod so bili viharno pozdravljeni in obsipani s cvetjem. Starci so iokali, možem so se iskrile oči ob pogledu na te elastične postave, dekleta so Jtm pošiljala poljube. Naše vojno vodstvo na ima lahko popolno zadoščenje, da vzgaja po Sokolskem sistemu in v Sokol skem duhu našo armado ki ie v stalnih bratskih stikih s Sokolstvom — In le lahko ponosno na priznanje, da Je naša armada v pogledu mo talnih vrlin, disciplino m vojaškem oziru Drva na svetu. Nas zveste sinove držav« n« tn orizoanie znova utrja v veri. da s« bo izkazala naša junaška vojska tudi takrat, ko bodo grmele baterife ob Soči ko bo zasužnjenim bratom nrlšel dan svobode! _____ JANEZ TRPIN: Primorske poli. Vil Kraška vas. kraški rod.^ Dolgo Je že. kar sem zadnjič s Stankom užival tvoi skrivnostni mir in pekočo vročino tvojih skal. Se so trdi koraki naših Kraševcev in Še se stiskajo koščene jeklene nesti v pridušenem gnjevu nad nasilnikom In izdajalci, ki porogliivo zasmehujejo neupogljivo voljo zvestih. Zbi-čana so, po boli Ilca. a kot. v bron ulite kljubovalne črte za katerimi leži za vse one. ki so se prikradli preko Soče strašna uganka prepolna nerazumljive groze. Pozdravljen Odrešenik! Razpet visiš med nebom in remhn ter blagoslavljaš ubogi rod ki živi v temni senci tvojega razpela in čaka. da pride ura. Polodprte so tl ostale do mukah otnrzličene oči. k! na prodirajo ledeno skorjo in čltajo iasno to. kar Je drugim zakritega. Globo- ke so duše in brezmejni prepadi njihovih globin. _ Strašen ie naš rod v boju. Grozen tako. da so govorili vseuaokoll o niegovi kosti pretresajočih delih. In vendar ie pri vsej tei strašnosti tako plah, kakor naiponižnejša ovca. kakor hitro pride le iz boja. Kleči pod križem moi rod in moli tako vdano, kakor molijo samo zapuščeni, ubogi, trpeči, zasramovani in tlačeni, ki ooznaio vso globočino gorja zlitega nad glavami siromakov. Jedki in v srce segajoči so Jekleni zvoki, ki udarjajo od Nabrežine preko nabrežinske ravnice. Vse naokoli kamenie in pridušeno pritrkovanie. V tisoč rokah tlsoC kladiv in vsa enomemo udarjajo na to belo kraško skalo, da žari !n poje na smrt. NabrežincI! Ir, skal ste se izvili In v skale ste skrili vso tegobo, ki j© leda nad vas. kakor močna črna noč doli z juga. Veselo so pela kladiva v nepo zabni jeseni leta 1918. Njih pritrkovanie se ie prelivalo s slovesnim pritrkavanjem zvonov v mogočen do neba segajoč Te Deum Svobodi in novim časom v pozdrav. Pokale ■ 4o do kalih mine in odiekaval« te od Opčine proti morju, našemu morju. Vihrale so naše svete barve in pele simfonijo združenja krvi z zemljo in nebom. Stal si v tisti veseli uri pred menoi moj Slavko. Globoko ti j© urezala v čelo gube svetovna vojna in žarele so ti oči v mrzličnem razpoloženju. Končal sl in bil si ves kakor prerojen. Vlil. Od prvega dne ie bil v vojski. Prehodil je vso Golgoto našega slovenskega vojaka, trpina od blagoslova orožja pa do hipa. bedne mitre, ko ie zaškrtalo v kolesju te se ustavila za vedno stoletna ura z ominoznim A, E. U. E. O. Vračal Se ifc domov iti iz£’l v času. ko je mnogi, zapeljani od brezvestnežev, še niso pojmCli. Vzljubil si Orjisno. Začel si za njo delati! Radi tega so Tc nekateri zasovražili, temboli Da smo Te ml objeli z bratsko liubezniio. ker smo vedeli, da si človek dobrega srca. Zato ie bil trenutek ločitve za nas tem težji. Ne sme in ne more se reči. da bi Ti kdai storil komu kako malo zlo. a kljub temu se Ti ie to očitalo. Ta neosnovana očitania gotovih ne-odkritosrčnih ljudi so bila ravno vzrok, da so Ti strla voljo. Umaknil si se tem ljudem! Zapustil Da si tudi nas ki moramo odslej sami naprej. Ni Ti bilo dano dočakati trenutka, o katerem si nam pogosto govoril — trenutka oriunaške zmage Bi! si človek, ki vsakemu svoie mnenie nove odločno iti odkrit« v obraz. Orjune nisi nikdar za ta Ul. S svoio odločnostjo si vzbuia.1 rešpekt naihujših naših nasprotnikov. Radi tega ie Orjuno v Račah-Podovi posebno hudo zadela Tvoja smrt. Naj Ti bo lahka rodna gruda! Naš pokref. Razviti® orapora v Hotins vasi. Razvitje prapora se vrši nepreklicno dne 8. avgusta t. L. a ne 1. avgusta. in to radi odkritja spomenika kralju Petru v Kranju. Opozarjamo vse mestne organizacije, da sc spreme na čim večii odziv, ker je to prva kmetska organizacija v naši oblasti, ki razvija svoi prapor. Brat, Verb?S ie odšel na bolezenski dopust in se povrne sredi drugega tedna. Do tedaf prevzame vse niegove funkcije br. Janež Poherc. Odhodnica obče crljubljjenega predsednika rakovske Orjune br. dr. Deglerija so praznovali nadvse oriiatelisko. Proslava se ie vršila v Sokolskem domu. Na sporedu so bije razno dramatske in zabavne točke s plesom, ki so izpadle prav dobro. Naivečie priznanje ie žel vedno veseli br. doktor sam, od katerega se Rakovčani kar ne morejo ločiti, ko občutijo, kako težka ie izguba za vso napredno in lugoslo-vensko fronto v obmejni kuli rakov-ški. v katero ie baš on zanesel to- liko življenja in gibanja Tolaži jih edino prepričanje, da so zaspani Mokronožani zelo potrebni takega nastopa moža Deglerijevega kova. k,«: bo razgnal vsaj malo ono večno cvičkatsko razpoloženje, v katerem žive ti blaženci lepe Dolenjske že tako stalno, da ga ni čuti več glasu, jz njihove srede. Orjuna Rajheitiburg sporoča, da so vse priprave za razviti« njenega prapora v teku in bo v najkrajšem času razposlala že tudi letake. Z« fond Šlajpahove dece so nabrali člani delavske Orjune Tezno pri Mariboru 340 Din z geslom: »Vsi za enega, eden zavse.« Vrlim tezenskim Orjunašem iskrena hvala! Vse Orjune opozarjamo, da imamo v zalogi krasne razglednice spomenika padlih junakov v Trbovljah. ki jih oddajamo po 1 Din komad. Organizacije imajo po 10% popusta. Cisti dobiček od prodanih razglednic ie namenjen za kritje stroškov postavitve spomenika. Padlim dobrovollcem. Srečni dragi sto junaki, da že v grobeh spavate o svobod? iti o sreči narodovi sanjate... V zlatih nadah Vj ste oadii v upanju prelili kri. za svobodo žrtvovali dobo mladih lep’i, dni. Narod ta res ni Vas vreden za svobod« zrel še ni ker v prepiru In tlačanstvu on živeti si želi. Bratje, da bi danes vstali Vi orokieli tak bi rod ki povrnil na nek d ant« bratomorno se le not.., Vt. K. Kronika. Način nisanja in ton obravnavanja snovi ie skoraj pri vsakem listu svojevrsten in umerjen po ljudeh, ki H‘U določajo smer in okus čitate-ljev. Da se je ta ten močno dvignil do novem tiskovnem zakonu ie obče znano, kar ie tudi menda edina dobra stran tega prve$ra nebogljen-ca. tedaj novo skombiniraneira R. R. zakona. Opažamo pa, da nekateri listi navzlic strogim kaznim ne marajo iz starih tirov in da še vedno psujejo nas z Orjunci. Naša potrpežljivost ie sicer velika. Izjavljamo Pa, da bomo od sedaj tirali vsakogar nred sodišče, ki bo še. nadalje šaril s psovko, radi koie ie bil Pred nedavnim časom v mariborski Oblasti neki ugledni gospod zelo občutno kaznovan. Toliko v vednost in ravnanje da se nam na bo Po-zneie očita!« Izrabljanje tiskovnega zakona, ko bomo pričeli čfst« legalno kraišati predolga jezik© naših raznojmensklh starih znancev vseh smeri h, barv. Nesramni natvad na vzvišeno osebo našega vladarja po poznani oneieini nemški revi*; »Kriegs-schuldfrage« Je vzbudil močno beograjsko javnost. Radovedni smo> kaj bo v tem slučaju krutega žaljenja ugleda naše Krone storil kraljevi zunanji ministet dr. Ninčič. ki je zadnjič tako resolutno nastopil v obrano nekega suverena, katerega nai bi razžalil; mi. Videli bomo sedai tudi. kolika ie globina onih čustev, katere izlivalo naši vodilni političarji ored Krono, kateri s svojo že nemarno molčečnostjo povzročalo. da se io postavlja o« q&v plačanih in prodanih srbskih veleizdajalcih v tak položaj kot ie sedai o« lopovskem nadanu v omenjenem časopisu. Mestna hranilnica Maribor. »N. Freic Presse« ie nedavno prinesla senzacionalno vest. da so se prt Mestni hranilnici v Mariboru zgodile velike malverzacije da so bili odpuščeni uradniki, da so šli v nič milijoni, da se vrši preiskava itd. Vest je gladko izmišljena, podlaga ii ie le izdajanje nekih kreditov brez jamstva od enega uradnika kreditnega društva Mestne hranilnice, ki k bil discipliniran. Toda Posledice so se pokazale: boječi vlagatelji so Prvi dan drli na hranilnico, ki Je morala likvidirati preceišnie zneske. To ie stvar. a. drugo ie vzrok. Ta mistifikaciia »Neue Freic Presse« ima svoi namen. Morda so Io ugnali Nemci. Toda to ie malo verjetno, kajti ni uvideti, kakšno realno korist nai bi imeli od tega. A za vsak slučaj izjavljamo, da bomo ostro poklicali na odgovor vse nemške voditelje, če Se ugotovi, da Je ta nesramna intriga izšla iz njih vrst. Boli verjetna pa ie verziia. da ie to radikalno maslo. Trdi se. da Je avtor tega dopisa »N. Fr. Presse« isti kakor intrigantski ponarejevalec zloglasne lažne pogodbe med Pivkom in Lipoldom. Pokazal bo to čas! Obračunali bomo pa mi. Socialistilčnl rep. Mariborska »Volksstimme« štev. 53. se ie zopet enkrat pošteno izkašliala nad Orjuno. Kronologično opisuje razna grozodejstva, ki naličijo naslovom • strahotnih romanov: Razbita tiskarna. Bomba v koncertni dvorani. Odvetnik in bomba. Odsekan prst itd. Ni sicer vredno, pečati se z lističem, ki ie znan le v tiskarni, kjer se tiska, a vredno ie opažati, zakaj se ta družba tako znaša nad Orjunaschenbando! Trume zapeljanih članov se odvračajo od onega, kar ie nekoč bila sodaljstična stranka. Ofi kolo ie danes le še ostal rep — »Volksstimme«. in Prehaia v Orjuno. Skoro cele tovarne iz mariborskih predmestij so organizirane pri nas. Slučaj pri Oambrinusu. ko so orjunaški L delavci onemogočili shod socialističnim voditeljem, jih peče. Vedo. kje ie nevarnost in zato ta bes. Sai kar na treh mestih v isti številki posveča »Volksstimme« svoio pozornost bandi — ej, ali je vredno? Da, vredno ie! Dokler čuva orjunaški delavec, ne bodo več voditelji delavcev ala Sla-novec. Nachtigal. ki so imena z zla- timi črkami vpisana v mariborski socialistični stranki! Dokler čuva orjunaški delavec, ne bo socialistični vodja mlatil prazno slamo, vodil delavca v izgubo kruha. Kdo intervenira in doseže uspehe v mezdnih sporih? Orjuna! Ta za deiavca d e -1 a »Volksstimme« in n'enj prilež-nikj ca govore in delajo oara-d e. Ne enkrat niso dosegli izza preobrata enega samega uspeha za svoie delavstvo! Pa povejte! Dokler čtiva orjunaški delavec, ne bo lažna internacionala, maska nemškega zavojevalca, odtujevala našega delavstva, ga odtegovala državi m ga držala v blodni i ooitnov o internacionali ki t*> ni! Zato bes! Priporočamo »Voiksstimci«. da se Domiri! M. §. Neslavni spomini h slavnih dni Jeseniških purgarjev. Takrat, ko smo manifestirali po jeseniških cestah za slavno avstrijsko domovino. ko smo nosili slike nemških tiranov. ko smo se zbirali okrog »Jungschiitzenvereina« pod slavnim avstrijskim patriotom e. Ignacijem Koritnikom, takrat so bili zlati časi ža vse priganjače in agente avstro-filskega birokratizma. Tudi takrat, ko smo huiskali kmeta na napredno jeseniško inteligenco, da je potom advokatov tožsii dva »srbofila«, ki sta se ga v rovtah nalezla in preizkušala svojo moč ob težkih hlodih, vse ie dobro šlo šlo ie tudi še tedaj. ko smo demmeiral! naše predpostavljene itd. Danes pa so lepi časi minuli, nazaj jih nikdar več ne bc, sv. patron Ignacij se usmili, ker sedai nam gre zares trdo. Tamburaški zbor v Lescah odredi v nedeljo, dne 25. juliia 1926 v restavraciji »Legat« koncert in veselico. Na programu so koncertne točke, šaljiva pošta. ples. tekma za najlepše dekle. Vstopnina za osebo 5 Din. Na mnogoštevilno udeležbo vabi odbor. ZRNA. Tigrom okoli SLS, Da ne bo zavisti v klerikalnih vrstah o priliki javnih nastopov, iim svetujemo sledeče: Voditelj vesoljne SLS g dr. Korošec naj se obrne na vojnega ministra Njegove Svetosti očeta papeža, ki mu bo mogoče oborožil njegove bojne organizacije, kakor .ie to storil naš vojni minister z Orjuno. Bilo bi priporočljivo. če bi Sv. Oče ob tei priliki tudi opremil slavni »Orkan« s švicarskimi čeladami in helebardami, ki iih sedai nosijo popolnoma brez potrebe in proti nauku Zveličarja njegovi vojaki. Kako zanimivo bo potem zasledovati »Slovenčevim« dopisnikom megdan iunački. ko se bodeta srečala na bojnem poliu Pr e vzvišeni In naš Marko. Zakaj "e g. dr. MomočHo Aronov Ninčič tako molčeč? Ker se drži aksioma in nauka iugoslovenskega Cavourja in Bismarka — čiče Baje. »Diplomatski Snovnik treba da čuva državnu tajnu kao devolka s vojn nevinost.« Dvomimo samo, da so Ninčiče-ve diplomatske tajne s katerim’ je hodil Po Rimu prištevati še med »kasto devojk sa očuvanom nevl-liošču.« Ninčičeva statistika. Ob priliki zadnje parlamentarne debata ie izrekel dr. Momčilo Aronov Ninčič trditev, da je v celi naši zemlji vsega skupaj dvesto Italijanov naseljenih. Čudne moraio biti statistike zunanjega ministrstva in skoro Se človek ne čudi več, če soričo takih statistik za g. zunanjega ministra ne eksistira nevarnost preteče italijanske invazije. Še Turkj so nas nadkrtliH. Dočim bodo kmalu orj nas začepili človeku usta. če bo konstatiral samo to. da so Italijani polentari. pa vlada v Kemalovi Turčiii vse drugačna svoboda. Tako ie ob priliki izdanja zadnje, kniige starega komediianta D’Amiunzia v. kateri nastopa ta tretierednik za krvava osvajanja Azije po Italijanih nastopil proti njemu z odprtim pismom na on. Mussoliniia poznani turški pisatelj Aka-Gunduz-bej. Pismo se glasi sledeče: »Vi imate danes v vaši deželi živo karikaturo Mefista. Če bi bil Goethe sploh lcedaj vedel, da je d* A n tumzio zmožen na deti si krinko tako satanskega obličja, bi dal brez dvoma svojemu Meiistu točno fizi.ionomi.io tega vašega človeka. Goethejeva osebnost ie imela smisla, da prodre v resnico z magično fineso in io predoči v vseh mogočih barvah, dočim ima vaša kreatura nesrečno moč. da pred-očuje stvari smešne in nenaravne. Od dneva, ko se ie zaprl v svoj grad ie svet verjel, da bo kmalu zagledalo kako dobro delo luč sveta. Toda kai se ie zgodilo? D’An-nunzio se poiavi med ljudmi z delom, ki bo mogoče človeštvu močno škodovalo. Dragi gospod, dovolite, da vam stavim ta-le vprašanja: Ali ta človek nori?! Po vsem svetu so policijski uradniki dolžni paziti na norce. da ne bi kalili iavnega reda s tem. da presenečajo javnost z blaznim kričanjem. Kai čakate torej? Zakaj sme on razburjati svet. kakor žival brez zadržka? čemu ga ne podvržete preiskavi soeciiali-stov? Čemu se ne ukrene potrebno, da preneha motenje miru mirnih >n poštenih? Nedavno je bil monarhistični prvoboritelj. Nato ie zavil dušo s plaščem socializma, da ga ie kasneje lahko raztrgal in postal demokrat ter na koncu celo parlamentarec. Toda niti to mu ni zadostovalo. Menja in izoreminja se kakor kameleon. Danes pridiga o fašizmu, jutri bo komunist, a ored solnčnim zahodom anarhist kakršen bo pač veter. V vsaki solati hoče biti začimba: admiral mornar, šofer, igralec. žokei itd. K tem poklicem pa bi rad dodal še enega: osvoievalcern Male Azije bi se rad nazval. misleč. da ie naša zemlia jugosloven-ska Reka Toda to ni res! S kakšno pravico sme ta nesrečnik vznemirjati 40 milijonov miroljubnih Italijanov, tirajoč iih v vojno z nesmiselnim pisanjem? Pri nas. gospod Mussolini, pravimo človeku. ki ne ve. kai ie dostojno in ki klepeta karkoli: idijot. norec!« Tako Piše zastopnik vremagane Turčiie. ki prav nič ne trepeta pred Abisabebškimi in aduanskimi heroji, katere danes še s prekliaini in kamenjem Somalci preganjajo, da nimajo v celi orei tako mirni Somaliji mesta, kamor bi položili po svoiem brezmiselnem okrog divjanju prestrašene glave. Narod, ki je žrtvoval hekatombe žrtev na oltar skupne borbe oroti tiraniii pa mora sedai molčati in s škripanjem zob mirno prenašati to. da mu oni, ki so bežali preko Kumanovega do carigrajskih zidov, danes Jahfco CPorekašo njegov« hrabrost « tem. da ne dovolij« primerjati svoie hor-bpi 7 njegov« borbo za jugosloven-sko Reko. Žalostna nam jstina in resnični blagor vojvodi Vuku. da more spati v teh sramotnih dneh c od črne zem-lfp. odeio!! Tužni glasi. Fašjstovskj tisk. Usodo s slovanskim tiskom deli tudi faustovsko glasilo »Corriere delle Giulie« Id da izdajajo fašistovski disidenti. Med njimi najhujši nasprotnik Slovanov. bivši fašistovski tajnik Lu-petina in znani Mario Forti. ki sta bila oa od sedanjega komisarja težaškega fašia po prizadevanj« tržaškega prefekta izključena 1z stranke. List ie bil te dni celo v zadnji izdaii zanlenien. Prekinjeno zborovanje. Za torek. dne 29. junija ie bil napovedan ofpčni zbor Učiteljskega društva za tolminski o‘kra.1 pri Sv. Luciji In pravilno prijavljen tudi varnostni oblasti. Ta ie ob tei priliki zahtevala tudi seznam članov, ki se ii Je tudi izročil Zborovanje se ievredu pričelo. Okoli desete ure Pa se pri" javiio v dvorani karabiniierii pod vodstvom karabinerskega poročnika iz Tolmina in zahtevajo, da se prekine zborovanje z ozirom javne varnosti. Prisotne so za-oisali predsednika pa povabili na komando, kjer so ga zaslišali o poteku občnega zbora. Šole v Istri. Sedanji tajnik istr* skega fašia poslanec Mach ie imel tia znanem fašistovskem zborova-mu v Puli 23. iuniia referat o šolstvu. Referat ie kakor znano zaključil z besedami, nai se določi vežii znesek: zazidanje šolskih poslopij v Istri, kaiti le tako bo mogoče prisiliti vse slovanske otroke, da pohajajo italijansko Šolo. Deoti-tacija istrskih fašistov ie bila ored kratkim v Rimu. ie predložila to zahtevo naučnemn ministru D. Fe" delu ki ie kakor komentira »Pono-lo di Trieste« pokazal zelo veliko občutljivost s tem. da ie postal delavni zagovornik pri finančnem ministru grofu Volpi.iu v enem najbolj vitalnih političnih vprašanjih istr" skeea fašizma. Deistvo je. da ie poslanec Mrach prejel od finančnega ministra sledeče pismo: Imam Čast naznaniti Vam. da sem podpisal pismo Ni. Ekscelence naučnega ministra-, s katerim sem upoštevajoč potrebe, ki so se mi obrazložile dovoli nakazilo na bi" lanoi naučnega ministra v iznosu 1.250.000 lir skozi osem poslovnih dob začenši s 1926J27. letom. Enako sem privolil, da se obremeni državna bilanca s stroški za vzdrža" vanie poslopia kr. srimnaziie liceja v Puli za dobo 3. novembra 1918 P 30. septembra 1926 v iznosu 222.652 lir. Vlada ie potemtakem v nai večji naglici dovolila 10 milijonov lir za šole-v Istri, kjer naj se cotujčijo slovenski otroci. DOBRR GOSPODINJA ki pozna zdrava načela štedenja s Sasom, denarjem In perilom, rabi za pranje samo pristno ZLATOROG TERPEMTIMOVO MILO, ki napravi perilo snežnobelo in diše?e in jo vrhutega tu pa tam prijetno presene?i s DOBRR GOSPODINJA ki pozna zdrava načela štedenja s Sasom, denarjem in perilom, rabi za pranje samo pristno ZLATOROG TERPEMTIMOVO MILO, ki napravi perilo snežnobelo in dišeče in jo vrhutega tu pa tam prijetno preseneči s LJUBLJANA Bohoričeva ulica It. 24 GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ IN DRUG Mestna hranilnica Ifubljansfca naznanja žalostno vest, da je pr6' minul njen mnogoletni zvesti uradnik, gospod nadoficijal Avgust Petrič Pogreb nepozabnega rajnika je bil1 iz mrtvašnice splošne bolnice. Ohranimo ga v najlepšem spominu, V Ljubljani, dne 17. julija 1926. Mestna hranilnica liubiianska ja najmodernejše urejena ter izvršuje vsa tiskarnlška dela Od najprlpro-stejsega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali yečbarmm tisku. — Brošure v malih in tudi največjih nakladah. Časopise, revije, mlad. list«;. Okusna oprema ifostrtr. katalogov, cenikov In reklam, listov. Lastna limita šolskih zrezkov. Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice. Še o bolniških blagajnah. Dodatno k poročilu o bolniških blagajnah poročamo: Z raztegnitvllo.ita-iiianske.ga tozadevnega zakona na nove pokraiinp ie prešla tudi okra.i“ na bolniška blatraina v Opatiji v drugo upravo. Postavili so ii komisarja. Pred kratkim ie reški oefekt, pod katerega iurisdikaciiio spada Opatija. izdal nalog, nai se čimprej skliče občni zbor in izvoli redno vodstvo. Fašistovske organizacije so seveda takoi sesfavile listo v katero so naravno figurirale same razne boli ali mani dvomljive fašistovske ličnosti in so to listo predložili prefektu. Podprefekt na ie listo nekoliko izpremenil. zlasti ie uvrstil med kandidate tudi enega Hrvata, kar ie v izključno hrvat-skem ozemlju več nego razumljivo. Sedai na so užalieni fašisti zagnali velik krik nroti prefektu, češ. da uradno dela protifašistovsko agitacijo. O izpitih učiteliiščnikov. Po Oentilijevi šolski reformi morajo ab-solventje učiteljišča v Tolminu delati izpit zunai sedeža šole. Takrat se vršijo zanie izpiti v Gorici. Vsi kandidati in kandidatinje so bili z eno edino iziemo (dotičnik ie. namreč v vojaški službi) zavrnjeni do leseni iz telovadbe. Radi tega pa ne zadene krivda kandidatov, temveč šolski sistem, ki zahteva sicer od njih. da znajo telovaditi, ki na ne skrbi za to. da so šole tudi preskrbljene s potrebnim. Tako nima učiteljišče v Idrjij ne telovadnice, ne telovadnega orodja. Telovadba se vrši na prostem, kadar to dovoljuje vreme. Razen tega pogreša šola tudi primernega telovadnega učitelja. Inž. ROOLIČ STANISLAV; Razmere. Celokupno žitie ljudi se imenuje razmerje. Na stanje in razvoj razmer vpliva volja in moč posameznega človeka, ki ie lahko boli samoniklega značaja, lahko Pa tudi bolj kot posledica naravnih Doiavov, ki nastopajo brez človeškega hotenja. Po svoii potrebi dela posamezen človek z voljo in močio razmere. Čimboli se postavi na samolastno stališče, temboli skuša ustvariti razmere. ki so za njega boljše. Gotovo ie. da hoče vsak človek ustvariti take razmere, v katerih se bo on najlažje gibal in napredoval. Zategadelj ie naravno, če se skuša vsakdo osvoboditi tujega vpliva, ki ie vedno tak kot ie tulcu nrav in se v skrajnosti ne ozira na izkoriščeva-nega človeka. Tozadevno se more RESTAVRACIJA LJUBLJANSKI DVOR To morate citati! Vsa damska in moška garderoba bo zopet kot nova, ako jo daste kemično čistiti in likati samo pri tvrdki Jos. Reich LJUBLJANA Poljanski nasip 4*6; Poizkusite in presenečeni bodete! najlažje dalje razmotrivati. če se vzame primere n tekočega življenja. Sliši se da bi Italijani radi napravili take razmere ki bi nWm omogočile razširiti svofa eospodstvo na najrazličnejše strani. Da take razmere ne bi bile dobrodošle orfim ljudem in narodom, na račun katerih naj bi se omenjeno gosoodstvo razširilo in ki bj imele tudi druge posredne zavojevalne Dosledice. Je povsem razumljivo Zelo lasno je tudi, da ustvarjajo vsi prizadeti narodi s svoje strani nasprotno take razmere, ki bodo onemogočale njih podjarmljenje od strani Italijanoy. Da ie ustvarjanje razmer zelo velikeea Domena se zavedajo tudi Nemci. Vzvišeno nad vsak dvom le. da ustvarjajo tudi oni take razmere. kakršne so za njih najboljše. Polpreteklost razpada ruskega carstva ie kai lep dokaz ustvarjanja razmer od strani Nemcev. Mnogo Nemcev je imelo namreč na car- Ant. Krisper LJUBLJANA Mestni trg 26 mm ZALOGA galanterijskega blaga. Tovarna čevljev Strojnogradbeoa n H ni a n n LJUB1JANA delavnica l\* ww IllIHC&lIlI siom^ova u'ic* *t.s Priporoča se za izvršitev vseh v strojno stroko spadajočih del. Izdelovanje različne vrste strojev zn obdelovanje lesa In naprave žag z vodnim, parnim in motornim obratom. — Prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav. IzvrSnje vsa v strojno stroko spjfojofa popravila točne, solidno in po moteti BsjhiUeje. 4 sedežni avto samo Din 48 000. RENAU najsolidnejši voz. Nove izdatno znižane cene! • Zahtevajte ponudbo pri zastopstvu: A. LAMPRET, Ljubljana, Dunafska cesta 22 skem dvoru precej vpliva, zasedali so važna državnoupravna mesta in tudi v vojski so imeli velik vpliv. Prav cotovn sn delali tako Nemci v prvi vrsti 7a niili nrikladne razmere n ootem šele za prave Rase. Da se interesi teh Nemcev niso vedno krili interesi Rusov - državljanov ni težko razumeti. Človek ve. da ie vsakomur nafdražii v prvi vrsti svoj astni dobrobit, notem oni njegovega sonarodnjaka in Potem šele ljudje drugih narodov. Ker ie bilo v Rusiji na vplivnih mestih zelo dosti ''Jemcev, ie zelo dosti pripomoglo k razpadu carstva in da ie današnja komunistična Rusija v rokah krščenih in nekrščenih Židov in drugih propagatorjev nemškega internacio-nalizma. Tudi razmere v naši iueoslovenski državi se dn na slične načine razkrajati. Nemci Madžari. Italijani in morda še kdo drugi hi radi fvm-izdatneie oosegli v svoj orid v razvoj razmer v naši državi. Ne samo da bi radi to storili, temveč se tudi resnično trudijo, da vzpostavijo na Balkanu take razmere, kakršne bi niim prijale. Sredstva, katerih se poslužujejo, so najrazličnejša, v glavnem se jih ua da opredeliti v gospodarske, politične in kulturne vsiljatve. Nemci in Madžari vsiljujejo na primer svoie takozvane nenadomestljive strokovnjake. Italijan; prodajajo svojo salato. pomačanče itd. na naših trgih, druei .narodi zopet ido svoie in njihovim potrebam primerno nonuiajo svoie -raznovrstne izdelke. (Daljo prihodnjič.) PRISTNIM ZLATNIKOM! Uradništvo Mestne hranilnice ljubljanske javlja tužno vest, da je preminul tovariš gospod nadoficijal * Avgust Petrič Vzornemu kolegi in simpatičnemu družabniku ohranimo najlepši spomin. V Ljubljani, dne 17. julija 1926. Uradništvo Mestne hranilnice Ljubljanske. Odgovorni urednik; Jože Špan. Verbifi. Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja F,ranče Štrukelj, Za konzorcij lista »Orjuna« odgovarja D r e j č e