i>UHOVilO ZlVLJCilJt
C^) SY€IO i£IO 1950 (^O
l%\A y!DA SSPIRITUAL - AHO D€L LIBSRTADOR GCNCßAL SAN MARTIN - 1950

h*


„ \v ax*b*‘ j%rrz /Am Sni
VELI n
Kot gledališki oder naj nam bi bile naše cerkve v dneh velikega tedna. Do dna nas hoče sv. Cerkev poglobiti v skrivnosti največje ljubezni, največjega trpljenja, najsijajnejše zmage.
CVETNA NEDELJA
Prvo dejanje, prva slika naj bi bila slika cvetne nedelje. Okrog duhovnika, ki obrede vodi, se zbere druga duhovščina in ljudstvo — kot na Oljski gori apostoli in Judje okrog- Kristusa.
V trpljenje gre Kristus, v zadnji odločilni boj za duše — proti hudobnemu duhu. V slavnostnem sprevodu kot zmagovalec, med navdušenimi klici, med oljkami in palmami. Njegovi zvesti se uvrste v ta sprevod s pripravljenostjo zanj se vojskovati, zanj trpeti, zanj umreti, z Njim zmagati.
Vojskovodja Kristus pripelje svoj sprevod pred cerkvena vrata, ki so zaprtje. Zapita cerkev naj bi bila podoba zaprtih nebes, ki jih je Kristus s križem odprl tistim, ki so šli za Njim v boj in trpljenje — tudi tu se odpro cerkvena vrata na trkanje s križem.
Naj bi nas oljčne in palmove veje, ki smo
jih prinesli blagoslovljene iz cerkve, celo leto spominjale, v čigavi službi in vojski smo. Naj bi nam prinesle miru. milosti n moči, kot cerkev prosi v blagoslovitvenili molitvah-
VELIKI ČETRTEK
Veliki četrtek je dan veselja in žalosti, Na ta dan so bili svojčas nazaj v cerkveno občestvo sprejeti grešniki, ki so delali javno pokoro. Post, čas pokore in očiščevanja, jih je storil vredne priti k mizi Gospodovi za praznik zadnje večerje.
Kako globoko bi moral vsak kristjan ta spomin občutiti. Kristus preden gre v smrt, stori čudež svoje ljubezni. Sam hoče biti dušna hrana in opora tistim, ki hočejo biti Njegovi. Vse jim je postal — služabnik pri umivanju nog, učenik, prijatelj, brat, vodnik in najmočnejša opora. Postavil je najsvetejši zakrament in daritev sv. maše. Vsa dušna moč, vse milosti imajo tu korenine, zato se med to mašo blagoslavljajo sv. olja, ki se rabijo pri delitvi zakramentov.
Med mašo utihnejo orgije in zvonovi. Jezus se približuje vrhu svojega trpljenja. Poti na Oljsko goro nas spominja pot Jezusova po naših cerkvah iz glavnega oltarja
TEEEN
stranski oltar,. Ro maši se razkrijejo oltarji-Cel veliki četrtek je v znamenju zadnje večerje, Judovega izdajstva in Jezusovega trpljenja na Oljski gori, ko je potil krvavi p0®-
VELIKI PETEK
Zdelo se mi je včasih, kakor bi na ta da11 svet obstal, obmiroval. V cerkev so prišli še ljudje, ki sicer celo leto niso prestopili cerkvenega praga,
Bog je umrl za človeka. Zares nerazumljiva skrivnost, tein globlja, čim bolj jo čl0' vek razmišlja. Naše cerkve se oblečejo ' črno. duhovnik, ki opravlja obrede, je tu<l' v črnem. Na obrazu leži pred oltarjem v znak žalosti in kesanja. Edini dan v letu je t0r da Se ne daruje sveta maša. da nam tolik0 bolj stopi pred oči prva Jezusova daritev 1,81 križu.
Križ je ta dan središče vsega. Slovesno v cerkvi razkrije in počasti to drevo odre šenja. Kakšne podobe nam stopajo pred oči* V raju drevo, na njem kača; to drevo ie človeštvu zaklenilo vrata v nebo. Na GolS° drevo, na njem drugi Adam, to drevo na°' je spet drevesa odprlo. Prvi Adam je bo' .
Postati Bogu podoben, enak in s teni napuhom je pogubil vse, drugi Adam je iz nebes stopil in človek postal in s to ponižnostjo 'se odrešil. Iz strani spečega Adama je bila Ustvarjena telesna mati človeštva, ki mu je bila v pogubo; iz strani drugega Adama, spečega smrtno spanje na kr.žu, jle porojena druga, duhovna mati človeštva — sv. Cerkev.
V cerkvi se sv. Kešnje Telo ponese v božji grob. Bog je umrl, Bog je bil pokopan v grob. Pred tem velikim dejstvom strmi in žaluje ves svet. Poklonimo se ta dan v ne-dtom spoštovanju križu — drevesu življenja in mrtvemu Zveličarju, ker nam je s svojo smrtjo kupil življenje.
ko gre v trpljenje in smrt na cvetno nedeljo, ker je sigurna zmage. S procesijo ga poveličuje ob Njegovem vstajenju, lvako mogočne so naše slovenske vstajenske pesmi — pa le za tiste, ki so z Njim vstali — vstali po pokori, po trpljenju, po postu prenovljeni, poživljeni v svojem dušnem življenju. Za druge so te pesmi le udarci, ki žalost večajo. Jetniki so, v verige zvezam, ki gledajo in poslušajo zmagoslavno petje in procesije svobodnih.
Raztrgajmo verige, razbijmo ječo in uvrstimo se prenovljeni v zmagoslavno procesijo tistih, ki so, čeprav težko, po velikih trudili in notranjem trpljenju vstali iz greha v novo življenje.	KAJ
VELIKA SOBOTA
Ne zdi se nam velika sobota tukaj, ker smo bili drugačnih vajeni. Kdor jo bo pa s Cerkvijo preživel, mu bo pa v prav toliko tolažbo in srečo, kakor je bila doma.
V noči od sobote na nedeljo se je včasih v,,šiIo v cerkvi to, kar se sedaj dogaja veliko soboto zjutraj. Ogenj so ukresali iz kamna *ta vse zgodaj. Božja luč v skalnem grobu ugasnila za zmeraj, Kristus je izšel iz gt*oba kot zmagovalec, v poveličanem telesu, ^si tisti, ki so z Njim šli po Njegovi poti, so z Njim deležni te zmage in poveličanja. 'Spokorniki, ki so se pokorili, so vstali s Prenovljeno dušo, tisti, ki so se v postu pripravljali na sv. krst, so bili na veliko soboto (potopljeni v krstno vodo in iz nje vstali Prenovljeni, očiščeni, deležni Kristusovega odrešenja. Vse to nam kažejo prelepi obredi 'elike sobote. Ogenj se blagoslovi, velikonočna sveča, krstna voda. . . Zvonovi in orgije se oglase. Nič več ni žalosti, nič več potrtosti, nič več smrti, sama radost, samo veselje, Samo poveličano življenje.
VELIKA NEDELJA
Dan zmagoslavja Kristusovega, zmago-k" 'fa SV"	zmagoslavja vsake duše,
se bori za Kristusa in svoje dušno živ-• 'Ue. Kakšen klavero, obupen pogled na ue, ki S() Jezusa umorili. Kako žalosten za ste’ ki se niso zmenili zanj in Njegove Pauke. Tako tudi danes ta praznik nič ne einet, j za tiste, ki so šli skozi post in ve-1 teden mimo Cerkve in njenih obredov, v’l^n'b opominov in njenih navodil. Mrtvi, življenja, brez veselja so. Dan in zmage zanje pomeni dan su-.	- -epretrganih verig hudobnega du-
*'°lio Slovencev bo takih? Naj bo vsaj v Plaznik tako močan klic v zakopano dušo, aJeno zamrlo življenje, da jih zbudi. Procesijo spremlja sv. Cerkev Kristusa,
“•u, brez Vstajenja Ze»jstVa
Slika levo: Novomašnl križ č. g. Ogrina.
Izdelal kipar Ahčin
VE1 lil I I I EK
Duhovnik se je vrgel na obraz, odmolil, vstal in križ v roke vzel, spoštljivo ga razkril in zraven pel, da je na lesu Bog odrešil nas.
(»lej, s križa dvoje prebodenih rok zdaj blagoslavlja ljudstvo naokrog
in vseh oči zvesto v razpelo zro. —
Na koru pevci hvalnice pojo.
«V
VEEIIXA SCBETA
S kremenom iskro svečenik je vžgal, kadilnih zrn blagoslovil pet v spomin na Krista, ki je rešil svet in tretji dan svetal iz groba vstal,
Vsak vzemi si žerjavico domovin z njo ponesi božji blagoslov:
I Naj v vsakem srcu Ogenj zagori, naj novi plamen duše razsvetli!
VELIIXA NEEEI J4
Bandero rdeče v vetrn se lovi, čez polje gre, med hiše. skozi vas, zr, njim ljudje kot nepretrgan pas.
Nad vsem prižgano sonce plameni.
V monštranci stopa Bog zdaj čez polje in blagoslavlja njive in vode,
gozdove, brda, trte, belo vas. —
Ves svet dobiva danes nov- obraz.
Jože Dular
Vse človeštvo hrepeni danes po luči, po luči življenja, žeja ga po luči, išče jo. tipaje v temi, ki je vanjo zašlo. Odpira se za še tako skromen žarek, zaživi in zadiha znova, kadar zasluti zarjo nove luči, ki bi morda vendarle razpršila temo in ogrela, ledeno ozračje, ki v njem hira človeštvo. Ne ve, ne kod ne kam. in ne najde topline, ki bi razgrela in zbližala razklano človeštvo ter mu vlila novega življenja.
Zašlo je v temo, ko je iskalo in — kakor je menilo —našlo pravo luč. Zavrglo je že zdavnaj '•temni” srednji vek, ki je živel od luči krščanstva; zavrglo je Cerkev, ki je kakor “luč na gori''; zavrglo je Luč samo, “ki sveti v temi”. Vse to je imelo za slepoto, za zastarelo odvisnost, za preživeto, ugaslo luč. Tedaj se je človeku zazdelo, da je odkril novo, pravo luč: Sam sebe je postavil na svetilnik, sam si je hotel dajati smer in moč za življenje. Edina luč naj bi mu bila njegov razum, ki mu je pripisoval vseodre-šilno moč; edina sila njegova nebrzdana volja in moč. A danes vemo, da je bila ta “luč” le blodna tata morgana, ki je človeka dovedla v puščavo brez življenja, na rob prepada in propada. Na vseh poljih (filozofskem, socialnem, političnem itd.) se je ta luč ska-zala za usodno temo.
KJE NAJ ČLOVEK IŠČE DANES LUČ ŽIVLJENJA?
Naša postna pesem nam poje v odgovor; •'O sveti križ, življenja luč!”
More biti križ — luč življenja? Svetilnik, ki naj vodi pot našega življenja skozi viharje naših dni? Luč, ki naj ga ogreva, mu daje toploto za obstanek, moč in rast? Luč, ki se ob pogledu nanjo razprši tema v našem ubogem srcu?
Mar ni križ raje smrt življenja? Mar ne beži človeška narava pred križem v strahu za svoje življenje? Mar nismo vsi bolni od teže križa, ki leži na naših ramah? Kakor zariti v temo smo, kadar pade na nas.
Treba je umeti skrivnost križa. Kes je mnogim križ tema in zlo, nam pa je svetli "sveti križ”, kot pravi pesem.
NAŠ KRIŽ ,1E JEZUSOV KRIŽ
Na križu je innrl Gospod. Zares, nadvse skrivnostna smrt: “Za nas umila — Bog”, ki je življenje našega življenja. Nedoumljiva
za naš um in naše samoljubno srce. Nikoli ni segla smrt tako visoko in tako — usodno. A usoda te smrti je bila življenje; križ je postal ‘‘drevo življenja”. Mors mortua tune fuit — pravi liturgija. Na križu je dejansko umrla smrt: duhovna smrt padlega človeka, za vse čase. Na križu je zasijalo človeštvu, ki je bivalo “v senci smrti”, sonce odrešenja-Sonce je večno življenje. Do tedaj je bil» človekova pot temna, zgubljena. S križa pa je zasijala luč, ki je naenkrat osvetlila človekovo romanje: zadobilo je spet svoj polni smisel; spet se je odprl cilj romanja, naša nebeška domovina, Vsi, ki v svoji človeški nevednosti in slabosti zaidejo, morejo v luči in moči Kristusovega zaslužen ja na križu spet na pot luči, ki vodi, po nadnaravnem življenju duše, v večno življenje. Zares, življenja luč! NIKOMER NI VEČ OBUPATI: LUČ SIJE IZ KRIŽA ZA VSAKEGA, ŠE TAKO IZGUBLJENEGA. Pogled na križ je z» še tako temno srce svetal žarek, toplo vabilo, rešitev. Vsem pa ne le kaže in odpira pot, marveč daje tudi moč: izpod križa se raztekajo studenci milosti, ki iz njih romar črpa> moč za svojo težko in nevarno pot oh prepadih in čereh, ob zapeljivih vabah in pre-motljivih klicih, ki vodijo v smrt. Luč in moč žvljenja je sveti križ; ob njem sn>° vami in močni, če le ljubimo ta križ, se S® oklepamo in črpamo iz njegovih sokov ž® naše duše.
Postojmo še malo ob tem križu.
Pogled na križ nam vedno znova budi misel: DVOJNO ŽIVLJENJE IMAMO. ENO J® NA KRIŽU UMRLO, DA JE ŽIVELO DRlT' GO. “Križam svoje telo” — pravi sv Pavel in mi z njim, da živi duša. Eno bo, po večjih ali manjših križih, umrlo, drugo bo živeli večno prodajamo za hip časnega vse damo pot, drogo cilj. Premisli, kaj je prvo! i** vendar! Kako smo pogosto nespametni! mrljivo gojimo, večno zanemarjamo, še več-večno prodajamo za hip časnega, vse dam° za nič, življenje za smrt. Tako teptamo križ-Ob križu spreglejmo, poslušajmo njegovo besedo! žrtvujmo časno, kadar je treba rešit* večno. Modrost križa.
Kristus je pot. “Vzgled sem vam dal-Njegova pot je naša pot. Kristusovo živ Ijenje je bilo križev pot, preko Kalvarije velikonočno jutro. ‘‘Ni učenec nad učite" ljem.” Tudi naše življenje je trpljenje v
kolini solz. Xe moreš mu uteči ali se mu skriti. Iz križa sije nova luč na naše trpljenje, na vsakdanje boleče težave in na težje U<laree. Podoben postati Kristusu — in v tem je polnost krščanskega življenja — se tedaj pravi: trpeti voljno in v Kristusovem duhu: za svojo dušo in za duše drugih, “če koče kdo hoditi za menoj, naj vzame svoj križ in hodi za menoj!” Ne more biti več Seslo:	uživanje, marveč:	križ. Ta je naš
simbol. Ta je naša trdnost in moč v temnih Urah bolečin! Pogled nanj je zdravilo in tolažba. Ljubezen do Kristusa je ljubezen do križa. V ljubezni pa more postati tudi * rp-*ienje sladko.
In še eno. Ne moreš zreti na križ, ne da ki se zdrznil ob veličini ljubezni, ki sije iz U.lega. Mar smo še zmožni domneti tolikšno ljubezen? Nova luč s križa. In luč življenja, saj brez ljubezni življenja ni. “Kdor 116 ljubi, ostane v smrti.” Zares, ‘‘nihče ni-Uta večje ljubezni, kot ta, ki da življenje
za svoje prijatelje.” Jezusova največja pridiga za ljubezen je križ. Tolikrat se pokrižamo; v naših domovih visi križ — le v srcu ga pogosto ne nosimo, ker ni v njem ljubezni. Ali moremo mirno zreti na križ, če nosimo sovraštvo v srcu? O SVETI KRIŽ, LJUBEZNI LUČ! Ob križu znova prižgimo ljubezen, dobroto, srce za svoje biate. Naše misli, želje, besede, dela — bodo ljubezen, tako bomo doumeli skrivnost križa.
Zares: križ je luč. Luč za Te in za človeštvo. Odpiteti sive za to luč, slediti ji — v tem je tudi danes naše odrešenje.
“V KRIŽU JE ZVELIČANJE. V KRIŽU ŽIVLJENJE, V KRIŽU OBRAMBA PREI) SOVRAŽNIKI; V KRIŽU JE VIR NEBEŠKIH SLADKOSTI, V KRIŽU MOČ UMA, V KRIŽU VESELJE DUHA; V KRIŽU JE VSA KREPOST, V KRIŽU POPOLNA SVETOST” (Tomaž Kempčan).
DR. ION. LENČEK
't|)|
J^lati pred trhlim križem robu samotna poti, rudna 'od let in bremen, upira k Tebi oči ‘n moli:
^ me se ozri. . . "
Glava
“?• rokah sloneča,
Slava
na mizo kloneča.
? kosmi belih las 0 ie zasul hrumeči čas —
hrast.
pravkar posekan in padajoč — oče Te moli:
“Tvoja je oblast,
Gospodar sinjine,
Tebi čast...”
Soji otroških oči, molitvic šepet, solza na skrivnem otrta iz duš deklet, molčeči klic
iz brezen fantovskih src otet, vse k Tebi,
Bog.	Slika
žametna zelen polja, ostre višine gora, šum voda ko tesen krik:
“K Tebi molim iz dna. . . ” še belih oblakov žar je cvetje za Tvoj oltar, proseče za milosten dar.
In ta pesem je Tebi, Oče, peta.
r ' SLAVKO SREBRNIČ
spodaj: Križ ob Matterhornu
Bolečina je skrivnost, In hkrati z ljubeznijo in smrtjo poje o spremenjenju življenja. Tako je tedaj na nas, da si jo storimo za svojo. Priznam: ponorel bo, kdor si bo belil glavo z modroslovji in -verstvi. Moria je bolje nič misliti na to, kot je menda Tolstoj dejal krvniku, ki je že dvigal meč, da obsojencu oddrobi glavo. Pa sem vendar trdno preverjen, da je vseeno mnogo bolje zaglab-ljati se v ta vprašanja, ca j nas bolečina kaj hitro utegne ponižati ali oplemenititi, pobiti ali dvigniti.
Svet je stvarjenje soredja. Bog je ustvaril ljubezen, ne bolečine, življenje in ne smrti. S svojo lastno oholostjo in krivdo smo si izzvali padec in kazen. In ognjena beseda je ločila nebesa od zemskega raja: trpel boš, dokler bo zemlja pisala svoj krog ob soncu. Ko se je Bog usmilil naše stiske in prišel kot človek med ljudi, sprejel nase naše trpljenje in naše krivice, da bi nas greha otel, ni odgnal bolečine; postavil jo je marveč za svoje znamenje in nas vse poklical, da z Njim delamo za rešenje vsega človeštva do konca.	,
Bolečina je skrivnost, ki se razkriva v treh stopnjah: Naše življenje zadobi svojo vrednost, kadar smo se z bolečino srečali, lepoto, če smo jo sprejeli, in veličino, če smo jo znali zmagati.
I I A /IN«**
Tako je tedaj bolečina orožje, pesem in kelih. In njeno trojno spočetje — junaško, mehko in skrivnostno — se dopolnjuje: sleherni se spremeni v junaka svojega lastnega boja, v pevca svoje lastne žaloigre, v svečenika svoje lastne daritve. Vrh tega Pa se to boleče spočetje dvigne prav res do nekšne božje nadtvarnosti, saj nas stori deležne tistega vzvišenega reda, kjer raste naša resnična veličina iz odgovornosti, iz žrtvovanja in iz plemenitosti. Zato verujem, da je v tem nravnem redu prav bolečini od-kazana čast pobijati zlo. Ne pozabljajmo, da bo boj med dobrim in zlim trajal, do; kler bo trajal svet. In vendar oznanja sveti Avguštin: Bog je mogočen tako, da more iz slabega izvleči dobro, če se tedaj dobro druži z ljubeznijo, koliko bolj je ljubezni hudo potrebno. In bolečina se nam razkriva poslej za silovito orožje v tem večnem boju, res, kot vzvišeno sredstvo za rešenie duš. Mistiki so peli trpljenju, presvetlemu pomočniku odrešenja. Per Crucem ad lucern
—	Po Križu k paradižu! A tod moraš znati verovati, vera ti mora objeti srce, razsvetlit* duha in okrepiti vest, prav kot veter stori z drevesom, kadar ne zgiblje več samo listov, marveč ovije deblo, stresa korenine in trg** vrh k nebu.
Orožje, pesem in kelih je bolečina, šepeče “Fiat — Zgodi se"; kliče “Resurrevit
—	Vstal je” in dviga “Hosano” prav do B° ga Vsemogočnega.
* * *
In znova prižigam sedmere voščenke sed merim bolečinam.
Eugenio Malossi, slep, gluh in nem 1 jutro na jutro z nasmejanim obrazom začenjal svoje preprosto delo kot mehanik Potrpljenje v bolečini.
Terezika iz Lisieuxa je večer na vece skrivala škrlatne jetične pege, da se le spomladi sleherno jutro lahko nasmeti nila. Upanje v bolečini.
Ana Katarina Emmerich, z ranami zazna menovana, ki ji je bilo dano gledati P* hodnje stvari, je preletela meje tega sve in brala v nebesih znamenja bolezni. Pot bolečini.	-n
Michelangelo je sredi izkvarjenega blodnega sveta oznanjal pravico in svob‘0 in klical: ‘‘Na krilih bolesti se duh k B°-dviga!” Zmaga v bolečini.	a
Sveti Frančišek, slep in bolan ves, ^ svojo visoko misel bratstva v nenehne boju s širokim svetom, je poveličeval tl bežen v “Hvalnici Stvarstva”. Luč v lečini.	.
Beethoven, gluh in siroten, nem in boi > se je v Heiligenstadtu sprijel z usodo in * sal Deveto Simfonijo. Pesem v bolečini-T. id vina iz Schiedama, devet in trideset z prikovana na posteljo, čez in čez pokri .,t gnojnimi tvori, je v neznosnih krčih S° s Kristusom. Veselje v bolečini.
če pa še nisem umel povsem, ali če la ^ še kaj več storim stvari in človeštvu,
Gospod, več in globlje me udari! Tvoja bo volja v moji bolečini!
E E E I N E
❖
Včrujem, da je bolečina junaški krst slehernega od nas. Verujem, da je trpljenje Presijajna trdnost vsem dušam. Verujem, da bridkosti cveto na vseli stezah in da sleherna inuka krije v sebi biser, ki ga nikdar ne bo našel, kogar bolečina ni zadela.
Verujem, da bolečina tehta srce, in preverja korak, vžiga duha in razsvetljuje zavest. Verujem, da trpljenje prestvarja našo ^eniško pot in jo usmerja k brezkončnosti, »ler žari luč samega Boga. Včrujem, da dolgotrajne stiske in nesreče hude speče Voči v vsaktenem od nas, da jih spreminjajo srčne pomočnice naše nravne rasti. Verujem, da je bolečina temelj, na kate-fe,n bodo morali bodoči rodovi graditi z ljubeznijo. Verujem, da je od vseh moči, ki so p-m dane, trpljenje, ki je objelo Križ, edi-a. katera utegne rešiti človeštvo. Verujem, a so stiske odprte steze vsakomur od nas, 5 Po njih dospemo na cilj in se pridružimo
z»oru vesoija.
Ti pa ki si razlomil mojo preskušnjo kot Sakdanji kruh, ki se nasmihaš, da bi meni vabil nasmeh, ki si vse moje bridkosti ■"eoj pridružil, glej, ti edini si, ki znaš zares v hoti. Tako tedaj blagoslavljam življenje in ei"ujem v bolečino, ki ustvarja ljubezen.
In verujem tudi, da bi se ljudje, če bi Vali trpeti — bolj ljubili!
* * *
br?a znaš trpeti, moraš prej znati verovati j, h in več. Premnogi se nasmihajo, never-y,Zl in dvomljivci. . . In vendar bolečina v *ra sebi svojsko pot in duševne moči člo-z 50Ve, prav kot snovne sile sveta, ravnajo pr 0,1’■ t*est klice ‘‘Mea culpa — Kriv sem!’’ vsav vsi smo grešniki, potopljeni v ocean ti ‘2 shupne, podle krivde. Jaz nič manj kot •Kes bolj kot ti.
ristus stopa pred nas kot Mož Bolečin. l6t..®etzemani je čas. raztrgal jezovje tisoč-ZlJ in valovi bolečin so se zgrnili nad Je-6lo”vo srce, ki bo skoraj trpelo za grehe ^ vegtya. In vemo prav zares, da so šli v »J, trpljenja mimo Odrešenikovih oči vsi
Sodh *kl °d Adamovega padca do Vesoljne rnaj. • Prav zato pa se dviga Križ nad
Za, cenim gričkom, ki obvlada vesolje. In 0<1 na Golgoti je zora sveta.
Uraalt0 tedaj blaženost krščanske zavesti $t0rv v tem, da greš čez meje časa in pro-ob ha, zaživiš s kesom in odpuščanjem s^ep6Zusovem umiranju, o katerem sta nam jy 1 Avguštin in Pascal zatrdila, da bo tra-spre do konca sveta. Zato se “Miserere" h6»„nieni v blagoslovljeno pesem izgublje-a' ki se vrača.
* * *
(>u j ’ Pokrižaj se z menoj. Accipe signnm 'la tiS r!-*'1.1 in tronte quam in corde l>aj, Satpo lv,iž posveti čelo in srce! In četudi >r6(j V ?rce seze>, glej, to znamenje ni brez Up °sti. v imenu Očeta, ki nam daje kruh, hg-s ie..*n odpuščanje; in Sina, ki je med ži\r]j h_r*šel trpet in umirat, da bi nam dal ra.zSv.efJo brez konca; in Svetega Duha, da hroit,,11] naša dejanja in poživi našo dti-°st. Zgodi se.
PSALM XXI
O Bog, moj Bog, — zakaj si me zapustil? —-Zasmehuje me vsakdo, ki me vidi. — Usta odpirajo in majejo z glavo. — Na Gospoda je zaupal, otme naj ga; — reši naj ga, ker ga ljubi.
— Ne zapuščaj are! — Bridkost je prav blizu - in nikogar ni, ki bi pomagal. Razlil sem se kakor voda — in vse moje kosti so se razklenile. — Moja moč se je usušila kot črepinja — in moj jezik se drži neba mojih nat. — Roke in noge so mi prebodli, — vse moj-o kosti so prešteli. — Razdelili go si moja oblačila - in za mojo suknjo so žrebali. — Ti pa, o Gospod, ne odteguj mi svoje pomoči, — glej, da me braniš!
“O VI VSI, KI GRESTE TOD MIMO, POSTOJTE IN POGLEJTE, JE LI KAKA BOLEČINA KOT JE BOLEČINA MOJA.. . ” — O MATI ŽALOSTNA, KI LJUBIŠ JEZUSA, OBJEMLJEŠ ZADNJIKRAT SINU ZDAJ MRTVEGA.
Križ je čudežno znamenje, ki nam odpira življenje. Spet in znova in povsod se izkazuje, ponavlja in sveti. V sto in tiso cerih oblikah se množi, na sto in tisoče krajev s® razteza. Z dvema črtama objema vesolje in presega brezkončnost. In je hkrati edina trdna opora na. našo pot onstran. Križ je obljuba življenj-e v večnosti. Na Golgoti razpeti Jezus je prvo znamenje Križa. Od tam naprej je Križ resnica, pom-enilo in prisega. In vendar le preradi delamo to zna menje brez misli, kar mimogrede, pozablja ječi, kako se kronamo s trnjem, ko se dotikamo čela, kako se spominjamo greha, k' je prebodel Kristusovo srce, kadar gre roka na prsi, in kako si vsaj za. bežen trenutek sami svoj lastni križ nalagamo, ko sežemo od rame do rame.
Daj: zaznamenuj se z menoj vred z blagoslovljenim znamenjem. Tako, glej, se bova v krstu bolečine odprla ljubezni. To na ma naj bo hotenje, da bova voljno sprejela sleherno bridkost, ki nama j'o dan prinese-Z znamenjem križa počastimo bolečino v nas. In slednjič, kaj ni celo objem križ ljubezni, ki se ti odpira in nad teboj sklepa spet?
Blagor njim, ki v uri bridkosti kličejo tvoje ime, Marija! Ave Marija, Mati božja, Mati nas vseh. V tebi sleherna mati najd®
MA El tli) riSBZEM
Tvojo dušo ,je zajela silna bolečina, kakor mrtve omahnile so roke, vso Te strlo je trpljenje Sina.
Videla si kapljo, ki je padla s križa in na mrzlih tleh še topla obležala.
Glavo si nagnila, tiho zajokala, čez obraz je svetla solza pala in na tleh se s Sinovo krvjo spojila.
Zdaj se je mehko zrahljala zemlja. Jezusovo kri in Tvoje solze pila.
Vse okrog Tebe v tesen molk je onemelo, sredi dne je obnemoglo sonce, in tedaj je Tvoja bolečina bila kakor
morje,
čez in čez, glej, potemnelo je obzorje.
V	Sinov si obraz oči uprla, zadnja kapljica pokoja je umrla.
Z velim! rokami si objela križ. prebodene roke mrtvega Sinu.
V	skrušen molk se je zagrnil svet, čezenj je vzdrhtel presihii klic: Dopolnjeno. . .
Joža Vovk
Žrtvi velikonočni n
V velikonočnem bogoslužju se ponavlj11 misel, da je Jezus žltTEV za naše grehe-Jagnje, ki je rešilo ovce. On je zadostil božj' pravičnosti za naše grehe, On je pri Očetu plačal naš dolg, katerega bi mi nikdar °e mogli plačati.
če ima človek velik dolg, ki ga skrbi d1 muči, kako ga bo mogel povrniti, pa P1*1*1 bogat prijatelj, ki mu ves dolg plača, k8*60 se čuti tak človek olajšanega, težko hren*® je padlo z njega, strah je minul, rešen ie mučnih skrbi. Vesel in poln upanja se n|0'1 zopet posvetiti svojemu poklicu.
Tako je Jezus s svojo žrtvijo nas re®’* strahu in mučnih skrbi zavoljo naših 8*"® hov, odprl nam je svobodno pot, po katc' moremo veseli in polni upanja hoditi sV° jemu večnemu cilju nasproti, če le hoče»10 Nič drugega ni treba, kakor da resno 1,1 res hočemo, vse drugo stori Jezusova n»,oS
Za to Jezusovo žrtev, ki nas je osvob0 «lila in rešila dolga pri Bogu. naj hval,llC pojemo. Vzroka imamo dovolj in naša <1°** »ost je, da se Jezusu zahvaljujemo, zlas v velikonočni dobi, ko v cerkveni litius1, odmeva neprestano radosten aleluja.
uteho in mir, in v tebi je sleherni moški sPet otrok in sin. Res, sinovi k tebi hitimo, saj naše težave nase jemlješ, in matere s teboj vred dele svoj plašč pod križem.
Pozdravljena, Marija, po oznanjenju živ-tienja najčudovitejša med ženami. Mater “rečisto iz Nazareta te že pozdravlja Mati *alostna z Golgote. In kot v tistem jutru "lej, dekla sem Gospodova sprejemaš Jezusa, tako držiš v svojem naročju Kristusa ha večer Dopolnjeno je. In iz Njegove dekle rasteš v Našo Ljubo Gospo. Saj si “potni ®rt in mazilo, pogreb in mira, svečnik in °ltar in kelih in Sveta Obednica”, kot ti Poje Claudel. Nam pa si zvezda Danica in uPajoča Večernica.
. Pozdravljena, Marija, ki te jokajoč povišuje pod križem skrušeni Jacopone; Zdrava, "tarija, Kraljica bolečin, ki ti tkö zvezdnati '^nec okrog glave; Ave Maria, s sedmerimi !?eči prebodena, na štirinajsti postaji Križevega pota se končuje Trpljenje; začenja se tvoja brezkončna ljubezen do nas. Od takrat tuo ti 'otroci vsi in v uri stiske se k tebi ^tekamo, da bi prosila za nas. Tako se ma-ere tega sveta poljubljajo spet in spet v v°ji bolesti in sleherna med njimi je blagoslovljena v tvojem imenu. Kajti vse žene Qe slednjič tudi Marija kličejo. Kdor namreč Ptevi Ave, izgovarja hkrati -— Eva. Ave
QI n i ce pojo kristjani
Spričo te Jezusove žrtve — kaj pravite — a * ie preveč in pretežko, kar Jezus od nas uhteva in pričakuje? Ali je preveč, če nam lUavi, da ga naj ljubimo nad vse s tem, da ^olnjujemo njegove zapovedi? Ali je pre-Vfič> če zaliteva: “Ostanite v moji ljubezni”?
Aij .
J© pretežko za nas, vzeti vsak dan svoj li' 'ž na se in hoditi za njim? Ali je to breme *uni pretežko, ko vendar Jezus o njem trdi: Al°je breme je lahko”? Da, v primeri z ezUsovim križem je naš križ lahak in v •ie5?ovi ljubezni sladak.
vase pogledaš in se malo zamisliš, ^'š, katere zapovedi se ti zde pretežke, o lahkomišljcno si pripravljen jih pre-l*'!'- Za trenutek obstoj in primerjaj Je-v° žrtev za te in tvojo žrtev za Jezusa.
niso
; ^phč,
■ie
an sem, da boš spoznal, kako malo ar Jezus od tebe zahteva, in kako skop (i. (la bi mu to malo rad žrtvoval, kar
l"* njegovih zapovedih moral.
Ka'
t .	1,(> tvoj dav hvaležnosti Jezusu za
i'(iS|$'l>Vo 'ulikonočno žrtev? Daruj mu svojo ° Pripravljenost spolnjevati njegove za-vsak dan.
DR. GREGORIJ ROŽMAN
Blagor njim, ki trpe s Teboj, Gospod. Bolj kot po galilejskih poteh ali na bregovih Tiberijskega jezera, v obednici zadnje večerje ali na Taboru, pri vodnjaku v Biharju ali na poti v Enia.vs, si v Trpljenju bolečina, ki je, ki je bila in ki bo.
Vem, da tudi tvojemu človeškemu telesu niso bile prihranjene naše bolesti. Tudi moja ne. Vem, da je bil trenutek - šibkosti v getze-manskem gaju zanesljivo znamenje vseh naših padcev. Tudi mojega. Vem, da je bila Kalvarija s svojo muko in umiranjem očiščenje vse naše krivde, tudi moje. Tedaj sem te tudi jaz pehal na tla, tudi jaz sem te ranil do krvi, tudi jaz sem te pribijal na križ. Tako si prvič padel pod križem, ker so se človeški otroci branili podpreti Sina Človekovega, ki je delil odpuščanje vsakomur in vsem delil obljubo večnosti. Pa si vendar navkljub prebitim dlanem iztezal roke, da bi sprejel našo bridkost. In navkljub prebodenim nogam si prišel k nam, da bi nas podprl v trpljenju. Sulica ti je prebodla srce, pa si vendar iz njega izlil na vesoljno človeštvo vso bogatijo svoje ljubezni.
In zdaj, glej, tu sem, pred Teboj, v vsej svoji revščini, z vso svojo zmotnostjo. Skril bi se od sramu. Tu sem, glej, s svojo bolečino, z bolečino nas vseh. Gospod, usmili se me!
NINO SALVANESCHI — NIKO JELOČNIK
Ft'S 3 4 4 1
Po vseh tavanjih v mraku velemesta, prihajam k Tebi, Bog. Neskončno dolga, blatna cesta in vedno se vrteči krog utrujata srce.
In sklenil sem rokč.
Ves blag In tih me gledaš s križa.
Molim.
Večer se bliža.
Zadnja zarja trepeta.
A v meni vstaja dan in sonce bruha luč izza gora.
V Tvojo božjo dlan polagam 'duše krik.
Usmili se!
Med hrup in vik, ki dan za dnem, kjerkoli grem, glušita glas vesti — pošlji klic neba!
Prosim Te!
Večna lučka tr-epeta.
Vem:
Kjerkoli bom, boš Ti zi menoj.
Tovarna, dom, bo zdaj svetišče.
Sladak že sen,
ki Tebe išče.	Igor
L’01
V fliki petek svetli jtampe.
Bil je čist jesenski večer. Sonce se je vse bolj rdečilo, gore so postajale modre za umirajočimi drevesi. Še nekaj tednov, pa bo listje rumeno, rdeče, in bo odpadlo.
Zbrali smo se pri zasilni kapelici in odšli. Večer se je že zleknil na trudno grudo. Prižgali smo sveče, ovite s papirjem, da nam veter ne ugasne plamena. Spredaj se je zibal velik križ. za njim smo se vrstili romarji: možje in žene, otroci in starci. Težak prah nam je sedal v pljuča, ta in tam je noga v temi zagazila v blato. Kaj tnalo smo videli, pa tino kar hodili dalje in dalje skozi po-
šastne sence dreves, kot roma človeštvo skozi črni čas. Peli smo in molili rožni venec, ob vsaki postaji smo premišljali skrivnosti, eno za drugo. Prav tak je moral biti Kristusov križev pot.
Ne vem, do kdaj smo romali. Dolgo jv bilo, pa se mi je kratko zdelo, še bi hodii in hodil v melanholični večer.
Dolgo v noč sem mislil. Veter je vasoval pod oknom s pesmijo o umirajoči naravi-Mislil sem nazaj, v čase, ki smo jih pustili onstran morja.
Kna Velika noč je sledila drugi kot jagode na rožnem vencu. Ob vsaki se mi .ie zajedla grenko v srce podoba umirajočega
Na vsak korak v tem življenju srečujemo smrt, a vstajenja ne. Naša pot je napojena s solzami žalosti njih, ki so že umrli, in tudi nas vodi smrti naproti, ‘‘Jvaj znancev že zasula je lopata — odprta noč in dan so groba vrata’ tudi za nas.
Ljudje v tem življenju, ki mu kraljuje smrt. ja) naravi pač poznamo le to in strah in žalost, ki jo spremljata, veselja vstajenja ne. Vstajenje in življenje, kot po veri zanj vemo in nanj upamo, je poseben dar predobrega Boga. “Zakaj plačilo za greh je smrt, dar božji pa večno življenje v Kristusu Jezusu. Gospodu našem" (Rim ti, 23).
Veseli praznik tega vstajenja in življenja je Velika noč. To je praznik Kristusove zmage nad smrtjo, Kristusovega vstajenja in poveličanega življenja, a ne le Kristusovega. tudi našega.
VSTAL JK KRISTUS — VSTALI HOM'). .
“Trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil. umrl in bil v grob položen. . ." Izničil je sam sebe v tridesetletni službi v domači liiši, potem v naporih apostolata, nazadnje v ognju sovraštva nehvaležnega človeštva. Trpel!
Itm-l!
''če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sadu" (Jan 12, 24), je Kristus sam postavil skrivnostni zakon življenja in uspešnega dela. Njegovo življenje samo je bilo vtelešenje te resnice: Izničil se je. umrl, na
veliki petek smo ga videli kot seme polože-
nega v zemljo, v skalni grob.
To je bilo seme novega življenja, njeg"' vega in našega: “Seje se v 'minljivosti, vstaja v neminljivosti. Seje se v slabosti, vstaj* v moči. Seje se duševno telo, vstaja duhu' no telo" (1 Kor 15, 42-------14).
Vstal je Kristus v novo življenje poved' čanega telesa, ki je bilo prosto vsakega trpljenja in smrti, ki ga niso več oklep»1* zakoni tvarnega sveta, marveč je bilo de ležno svobode duha in ožarjeno z nadnaravno njegovo lepoto.
življenje kristjana je neka ponovitev spodovega življenja.
Tu trpiš, umiraš — vse življenje. Telo-orodje duše ti peša. se izrablja, kot izgoreli»' Sključen in utrujen hodi okoli in išče sonc» sivolasi starček. X' trudili in trpljenju žif' ljenja izrabljeno telo mu ne služi več. A*1 je to nesreča?
Mora tako biti. življenjske sile so veku bile dane. da se po božji volji izrabi.)0’ da mu nazadnje po trudili zlomljeno telo 1 smrti kot zrelo seme novega življenja ow**1 ne v zemljo.
Našega telesa — odlično orodje duše je ^ s smrtjo ne bo za vedno konec, še bomo z veli v telesu, kot smo danes, in tedaj veča0' X'stali bomo. Kot je Kristus vstal, boi'*0
vstali, če sedaj z njim živimo.
“In če prebiva v nas Duh njega, ki ■'* od mrtvih obudil Jezusa, bo on, ki je «Tezus* Kristusa obudil od mrtvih, tudi vaša 0,1,1
1 hlrešenika, pa najsi sem jo doživljal med stenami predmestja ali sredi vriskajočih dolenjskih goric. A vselej mi je to trudno, •esno misel prevzela druga, svetlejša: Kristus je vstal. Saj je vse v meni in zunaj kričalo o tem. Drevesa so se odela v cvetje ‘n z njimi se je po žilah jela s krvjo pretakati prebujena sila življenja. Sila, v kateri krst na češnji ne more več vzdržati, ampak •'azpoči in se odpre v bel, dišeč cvet. In vsa Pesem ragelj in zabojev, pirhov in žegna, rdečili bander in velikonočnih prtov, ki je v'sela pod pomladnim nebom, je bila prepletena s čudovito skrivnostjo. Ah, preveč ■le bilo v srcu življenja, vse preveč, da ne bi
mogel praznika veselja polno doživljati.
Veter me je s svojo monotono pesmijo zbudil iz sanj. Saj nisem doma, ne v pomladi, ne sredi opojnega cvetja. Tujina mi daje streho, trpka jesen prihaja, veter nosi prali in pokriva vse z ubijajočo sivino.
Skozi okno sem ugledal sredi morja zvezd južni križ. Sx7etal kot. iz cekinov sestavljen. V nebo je vkovan, nam v vero. V vero v svetlejše dni, v vero v Veliko noč ob domačem potoku. In ti jasni spomini so nam v pogum, da ima Bog za nas še pripravljeno pomlad.
Nekoč bo prišla. V srcu jo slutim, v duši jo nosim, vso belo, vso pojočo. .TANKO
'iiva telesa oživil po svojem Duhu, ki v vas Ptebiva” (Rim 8, 11).
Ke verno za dan, a tako gotovo je, kot dani je gotovo Bog to razodel: Prišel bo trenutek, ko bo ob vstajenju v vsej popolnosti 'uživelo tudi telo. Tudi telo bo kot orodje U°brih del v življenju prejelo plačilo v ponižanju. Danes morda okrnjeno in oslabljeno bo obnovljeno v vsej popolnosti in eP°ti, danes vklenjeno v vezi tega sveta bo deležno svobode duha, danes trpeče, kole-aJoče, umirajoče, bo netrpljivo, bleščeče v nadnaravni lepoti, neumrljivo. “Mrtvi bodo staU neminljivi. Zakaj to minljivost mora Udeti neminljivost in to umrljivost nadeti '‘Umrljivost. — Smrt, kje je tvoja zmaga?
‘JUrt, kje je tvoje želo?” (1 Kor 15, 52. 53. •>5),
“Kristus je vstal od mrtvili, prvina njih, v* so zaspali” (1 Kor 15, 20). Kristus je stal prvi, tako bomo za njim vstali mi. Nje-v° vstajenje je podoba in poroštvo našega vstajenja,
v ^nUka noč je praznik našega bodočega jonja in življenja v poveličanem telesu.
ViSTAL je KRISTUS — VSTALI Z N.T1M
SMO. . .
Vr>Uka noč je tudi praznik našega že do-^'lega vstajenja in življenja s Kristusom, sip <lullovno vstajenje in življenje gre. že jjJ* Unuli’ ž‘‘ smo vstali, a vstali po moči p a*usovega velikonočnega zasluženja. r i smo grešnemu poželenju, grehu, te-
lesu; vstali smo duhovno in živimo v milosti, svetosti in pravičnosti, življenje Kristusovo, Bogu.
Prvič se je to zgodilo v sv. krstu, drugič, ponovno se to dogaja v zakramentu sv. pokore.
Prvo duhovno vstajenje je v sv. krstu: “Kateri smo grehu umrli, kako bi še živeli v njem? Ali mar ne veste, da smo vsi, kar teil smo bili krščeni v Jezusa Kristusa, bili krščeni v njegovo smrt. Pokopani smo bili torej z njim po krstu v smrt, da bi tako, kakor je Kristus vstal od mrtvih v slavo Očetovo, tudi mi zaživeli novo življenje” (Rim 0, 2—1). Kristusova smrt in vstajenje je podoba naše duhovne smrti grehu in du-duhovnega vstajenja v milosti.
‘‘Tako se tudi vi sodite, da ste mrtvi za greh, živi pa za Boga v Kristusu Jezusu” (Rim 0, 11).
“Zdaj pa, ko ste oproščeni greha in ste postali služabniki božji, imate svoj sad v posvečenje, konec pa večno življenje. Zakaj plačilo za greh je smrt, dar božji pa večno življenje v Kristusu Jezusu, Gospodu našem” (Rim <>, 22—23).
Drugo, ponovno duhovno vstajenje grešnikov je v pokori in končnoveljavno v zakramentu sv. pokore ali v popolnem kesanju.
Kdor je grešil, se mora od greha odvrniti, grehu odmreti, zatajevati poželenje, ki v greh vodi, in bo s pomočjo božje milosti duhovno vstal. “Meseno mišljenje je namreč smrt, duhovno mišljenje pa je življenje in
2 o;:
mir. Kajti meseno mišljenje je sovraštvo nasproti Bogu, ker se ne pokorava božji postati'’ (Rim 8, 6—7).
‘‘Torej, bratje, nismo dolžni mesu, da bi po mesu živeli. Zakaj, če po mesu živite, boste umrli, če pa z duhom dela mesa mrtvite, boste živeli'1 (Rim 8, 12—13).
“Po duhu živite in ne strezite poželenju mesa” (Gal 5, 16).
“Kateri so Kristusovi, so meso s strastmi in poželenjem vred križali” (Gal 5, 24).
Treba je ‘‘odložiti, kar zadeva prejšnje življenje, starega človeka, ki se kvari po varljivih strasteh, — prenavljati se po duhu svojega mišljenja in si obleči novega človeka, ki je po Rogli ustvarjen v residčni pravičnosti in svetosti' (Prim. Bt 4, 22-24).
Umreti grelni in duhovno vstati — prav to je namen vse priprave na veliko noč v postnem času, temu naj služita post in premišljevanje Gospodovega trpljenja. In kdor duhovno že živi, naj v pripravi na veliko noč zaživi še globlje, naj grehu in grešnemu poželenju še bolj odmre.
Velika noč je tudi praznik našega vstajenja in življenja. Niti en vernik po volji in zapovedi Cerkve ne sme ostati duhovno mrtev, vsi morajo v zakramentu sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa duhovno vstati in v Kristusu globlje zaživeti. Kdor tega ne bi izpolnil, bi si le nov greh nakopal.
S Kristusom smo vstali tudi rui.
“UMRI!” — ZAKON ZA ŽIVLJENJE
Velika noč odkriva veliko skrivnost življenja:	zatajevanje,	tipi jen je. umiranje,
smrt ne pomeni konec življenja, ampak poraja novo življenje, je seme novega življenja-
Kdor tega ne ve in gleda v življenju 1” trpljenje in umiranje samo, mu je življenje res nespamet, mu življenje ni vredno, da ga živimo. Zakaj trpljenje in smrt res ne more biti sebi namen. Ali naj le zato živim, da bom tipel in da me bo enkrat konec? Tako nam ostaja življenje brez velikonočne skrivnosti nerešljiva uganka, njega slika nepopolna.
“Umri in boš živel!” je zakon življenja, ki nas ga uči velika noč in nam rešuje skrivnost življenja.
Kristus je trpel, umrl, odšel kot premagan, kar je nekatere pohujševalo. A tem sam odgovarja: “O nespametni in po srcu kasni za verovanje. . . Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?" ( Prim. Lk 24, 25—26).
Umiramo vsak dan: gremo smrti nasproti — nič ne moremo proti temu — trpimo-Premagovati se moramo, zatajevati na vsak korak. Ali ni to omejevanje življenja, ki se iioče razmahniti, umiranje?
Kristus sam nam odkriva pomen teg3 umiranja: ‘‘če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje' obrodi obilo sadu” (Jan 12, 24).“Kdorkoli bo skušal svoje življenje rešti, ga bo izgubil-in kdorkoli ga bo izgubil, ga bo rešil” (
17, 33), nam je dal pravilo za premagovat nje. “Kdor ljubi svoje življenje na tem svetu, ga lxi ohranil za večno življenje” (Jan 35).
Umreti sebi, grehu, pomeni živeti RoSu' “Toliko napredujemo, kolikor sebi sile st°' rimo” (Tom. Kemp.).
Ni
Umiramo, moramo umreti vsak dan. t« nesreča. S tem sejemo novo življenj6’ gremo novemu življenju naproti. To je nauk velike noči. nauk življenja, življenjske^3 optimizma in veselja.
Na velikonočno jutro je včasih — «e v mo, kako je danes — preko vse širne RuS 1 odmeval vesel pozdrav: Kristus je vstal! gatin in siromak sta se javno na cesti oWe in poljubila s pozdravom: “Hristos voskreS-(Kristus je vstal). Oni mu je odgovoril: ‘ istinu voskres!” (V resnici je vstal). I® pozdrav je šel preko vseh nedoglednih njav in povsod prinašal velikonočno veseli6
Ali ni to ljudstvo morda globlje ot* n1^. dojelo velikonočno skrivnost, skrivnost stu in življenja?
iGNIDOVRl
Velika noč
ze dolgo gledam skozi nezavešeno okno zvezdo, ki mi sveti v dalji.
Ne spim. Saj noč med Veliko soboto in Veliko nedeljo ni za to, da bi spali!
Polna Inna počasi dviga svoj pobožni obraz po nebesnem pobočji.
V svetlem soju se vrste okrog mene gore in gozdovi pričakujoči.
Polna luna žari sredi večnosti, ne da en sam žarek bi vztrepetal.
Presrečna noč, ki edina ve uro, ko Jezus je vstal!
Nič ne zadrži več tega zmagovalca: ne zid, ne vhod zaklenjen.
Tako gre skozi vse čase, ne da bi bil ritem stoletij spremenjen.
Znane so nam le tiste stvari, ki so že med nami.
Sporočilo, da Gospod je vstal, nas vse v hipu predrami!
čas je, da je tišina vseh dolgih stoletij pred Menoj, že končno minila! čas je, da bo nestrpno vpraševana zemlja odgovorila!
Zvezde si to, kar so videle, med seboj pripovedujejo razigrano!
Zemlja prekine svoj molk in začne govoriti o tem, kar ji je znano!
Ura je to še brezkrajne samote, kajti sonce še ne vzhaja!
In samo milijoni zvestih zvezda čuvajo grob, bedeče od tečaja do tečaja.
In naenkrat so se zvonovi v ogromnem grozdu zvonika v mesečino, zvonovi sredi noči, zvonovi kot sami razmajali v nočno tišino!
Vsi nakrat govore in to, kar hočejo reči, ni moči umeti!
Ljubezen, iznenadenje, radost, vse, vse brani jim (ieti!
Ni to pridušen šepet, ni to jezik, ki se v nas samih plaho budi.
Zvon je to štirih krščanskih vetrov, ki mogočno doni!
Dva zvončka srebrna prekipevajo v neutrudnem razgovoru hitita čez raven! štirje, vsi resni, z globokimi udarci, izmenoma udarjajo zraven!
Po nemirnih stoletjih sredi presenečene večnosti, v bleščavi krog nas se razprostirajoče, jo v hipa ura prišla, ko je vsemu govoriti mogoče.
To ni več človeško jecljanje, to je zmagoslavje, vriskanje vseh nebeških zvezdii! Zemlja sproščena se v zvoku fanfar sunkovito poganja v naročje Iloga!
Zemlja, napol že razgaljena, poganja to blazno vriskanje!
Mrtvi z vseh pokopališč, živi napol se mešajo med zvonov teb ogromnih brenčanje!
To je kaos sveta, z grehom združen nerazdružljivo.
Zdaj pa je v hipu teh usten poljub začutil neodoljivo!
O,	speči, ne bojte se, kajti res je: Jaz sem smrt pregnal.
Mrtev sem bil in sem s Svojo dušo in s Svojim telesom vstal!
Premagano je podzemlje in kaosa strt jeklen je obroč!
Zemlja, ki vsa se maje v vihar ju zvonov, vam pravi, da sem res vstal to noč!
2ene, kaj iščete v grobu? Vam to, da ničesar več nimate opraviti z njim, znano še ni? I*rti v kotu so zviti. Ni Ga več tu. Jezus živi!
Moja duša se z zbeganim smehom odtrga od groba!
Verujem v Jezusa — Odrešenika in tudi zaane je strta smrti tesnoba!
^fedi samostana ves sam premišljuje visoki čuvaj, ves sam se polagoma trepetaje umirja.
Iz vseh cerkva se v vzhajajoče sonce odgovor razširja!
Hriiga za drugo hude se, čujem.kako na vse strani v noč vprašanje hiti. vsako zvezdico ugaslo se ovčka zbudi.
Paul Claudel
Ko čutimo, vidimo, slišimo, občudujemo, kako spomladi vse hiti in kipi v novo življenje, se spomnimo, da tudi naše duhovno življenje potrebuje vednega pomlajevanja, pomladnega očiščevanja, okopavanja in urejevanja, vednega in neprestanega izpopolnjevanja, da bi uspevale dobre strani narave, da bi vedno popolneje sodelovali z Milostjo.
Ko cvetje usiha, sadovi zore, ko listje pada in livade rumene, ko gledamo neizčrpnost Stvarnikovih lepot v razkošju prelest ja jeseni, Se opozorimo, da moramo biti v duhovnem življenju skrbni, vedno čuječi vrtnarji, da gojimo Njegovo podobo v nas, da dozorevamo v dobre ljudi po Njegovi volji, a da zimskega počitka ni, dokler smo popotniki, ki iščejo bližnjico k Bogu, iz katerega smo izšli.
V sako stanje, vsako spremembo v nas in okoli nas skrbno premotrimo le z enega važnega zorišča in stališča: Kaj storiti, da bi bili plemenitejši, da bi duhovno napredovali.
Vrženi v begunstvo, v izgnanstvo, v izredno trpljenje, v tujino, kjer ni vseh tistih lepih in koristnih navad in okolnosti, ki so nas naravnavale k dobremu, moramo biti dvojno pozorni, da se nekega trenutka ne stresemo v pretresljivi zavesti, da smo duhovno rast zanemarili in strahotno nazadovali.
čuječi in pozorni pa vidimo, da imamo prav v teh izrednostih, v katere smo vrženi, obilico priložnosti izredno napredovati in se izpopolniti. Ta ugotovitev nas vodi dalje k zaključku, da se je vse z nami zgodilo po večnih načrih in sklepih za velike in izredne namene. Zato pa imamo tudi izredne dolžnosti.
Slovenska skupnost v pregnanstvu se zunanje razvija in spreminja. Pet let se pozna v normalnem življenju; v tej dobi preseljevanj, množičnih nasilnosti in tragedij, k dobi samih izrednosti za vsakega izmed nas-pa je pet let dvojno, trojno značilna doba. Trdni gospodarji in gospodinje so odšli od doma, sedaj pa so stari možje in žene, vsi sključeni in zgubani. Mladi fantje in dekleta so napravili zakonske zveze, ustanovili družine v razmerah, s katerimi nikoli niso računali ne oni, ne njihovi starši. Otroci-bo-gunčki doraščajo v mladenke in mladeniče — naseljence, njihovo mesto ob materinih krilih in naročjih so prevzeli novi naši malčki že v novih deželah rojeni. Samo ti najbolj vsakdanji znaki naše zunanje rasti so nas izpremenili temeljito, da je sestava naše izseljene Slovenije danes močno druga kot je bila do trenutka, ko so desettisoči Slovencev in Slovenk napravili odločilni korak in zapustili svojo domačijo in vse, kar s°' imeli, da rešijo dušo in telo. pred navalom'
'n nevarnostjo nasilja nad svojini telesnim in duševnim življenjem.
še linje kot begunska naša skupnost in še hitreje kot mi. se izpreminja domovina sa-nia doma, se izpreminja njena družba. Tam dekreti in ukazi učinkujejo vsak dan, učinkujejo v vse odtenke življenja. Vasi se izpre-uiinjajo v kolhoze, industrijski centri z masovnimi kolektivi dirigiranega proletarijata 'Uiraščajo, naši znanci umirajo na prisilnem delu, v ječah in drugače v pomanjkanju vsega nujnega, novi ljudje rastejo v razmerah, ki jih ne poznamo, in če bi jih po zunanjih okolnostih poznali, bi nam bile tuje, odurne po svoji vsebini. Ta proces gre hitro uaprej, današnja mladina dvajsetih let od svojega desetega leta dalje ni okusila rednih vazme 1- v miru in krščanskem svobodnem redu. Neodoljivi so vplivi teh razmer na nilade duše, ki bodo jutri duše zrelih mož >n žena v Sloveniji.
In naše največje upanje, naša najgloblja hdja je, da se vrnemo domov. Ali se kdaj vprašamo in pomislimo, kakšni se bomo vrnili domov in v kako domovino? Ali kdaj Preračunamo razlike? Ali se vprašamo, kakšni bi se morali vrniti, da bomo sposobni obnavljati domovino, jo vračati v red krščanske svobode ter jo krasiti z lepotami, ki nastajajo le, če je vse družbeno življenje prebujeno in neprestano znova napajano z vpli-v' in ravnanji plemenitili ljudi, ki vsak korak in vsako dejanje presojajo z vidika tujvišje zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega ter so toliko duhovno oblikovani, izurjeni v kreposti, da pogode v danih razmerah najboljše sredstvo za plemeniti nabten?
^ič ne vemo, koliko in kakšni viharji ^udo še šli preko nas ni naših doma, pred-410 bo Slovenija zadihala dobroto osnovnih svoboščin v krščanskem redu in miru. Le to 'euio, da bodo te prehodne razmere silnih 'i'bn-iizi j imele še nedogledne posledice na 1198 tu na naše doma. Vsi hočemo, da bi kljub Vse,nu ostali eno v dobrem, ostali in se našli *°Pet kot lepa, dobra, plemenita slovenska katoliška narodna družina.
^ Ta uspeli in cilj bomo dosegli le, če nene-^ Uta izpopolnjujemo vse svoje duhovne do-e darove in S|K>sobnosti, če se oblikujemo ,iail jn vsak trenutek, če vztrajno ho-"to postati res plemeniti značaji in vzori tuliške slovenske družbe. Le takim nobena bo pretežka, nobena izprememba bistveno k°dljlva ovira.
duhovno prečiščeni in zato plemeniti dovolj močni, da bomo kljub vsem sprotovanjem ohranili edinost slovenske-
ga katoliškega naroda; bomo ponižni in skromni dovolj, da bi služili vzorom in svetlim ciljem nesebično in požrtvovalno; l>o-mo dovolj dobrotljivi, da bomo vse rane celili, širili in utrjevali blagodejno zdravje; bomo tako modri, da nikomur ne bomo svoje učenosti usiljevali, pa 1m> vendar naša osebnost izžarevala privlačnost, tisto neodoljivo privlačnost, ki združuje v dobrem in preganja hudobijo in zlo.
Ko je predsednik USA Lincoln vodil hudo civilno vojno, pravijo, da so prišli k njemu duhovniki in mu stavili tudi vprašanje: “Gospod predsednik, ali pa ste sigurni, da je Bog in Njegova pomoč z Nami?’’ Lincoln je odgovoril: “Tega ne vem, pač pa se neprestano trudim, da bi bil .jaz čim bolj in čim bližje Gospoda Boga.”
Vstanimo sleherni dan z Gospodom in pozdravimo Ga z veselim “Aleluja", da bi bili vsi prevzeti in zajeti z Njegovim voščilom in darilom: “Mir z vami!”
DR. MIHA K BRK, Washington, USA
VPI3ASANJA.
Veruješ v Boga?
On je začetek in cilj.
On Je edini Gospodar.
Gorje, če svojega duha pogreznil si v tvar.
Zatrl si polet svojih sil.
Pravico poznaš?
Brez nje si razkrajajoči črv, vesolje bi rad podrl.
Ne slutiš, s kom se igraš?
Modri dolgo ne bo te zrl.
V lastne zanke ujet boš poginil preklet.
Seješ ljubezen?
Preko vs-eh brezen te bo popeljala,
v mrzlih srcih luč bo prižgala, čez vso zemljo zasijala, o, vse, vse bo poravnala.
Stanko Janežič (Trst)

GN JE« rs II GGVCGi
MOLIMO TU1)I ZA NEZVESTE .1UUE, DA BI NAŠ BOG IN GOSPOD ODVZEL KOPRENO Z NJIH SRC, DA BODO TUDI ONI SPOZNALI JEZUSA KRISTUSA, NAŠEGA GOSPODA. — (Cerkvena prošnja na Veliki Petek.)
V letu milosti 1912. mi je Gospod odprl oči: zaživela je v meni vera v božanstvo Njegovega Sina, s predanostjo sem sprejela cerkvene nauke. Iskrena hvaležnost za to čudovito milost mi narekuje tole povest. Tiho upanje je v meni, da bi z njo morda utegnila tudi drugim dušam, ki iščejo resnico, utreti pot spoznanja.
Rodni dom moj je v majhnem kraju na južnem koncu Združenih Držav, mestu New Orleans, kamor smo čestokrat zahajali, še posebe v pustnih dneh, prav blizu, štirje otroci smo bili, tri sestre in brat. Naj starejšo sestro je zgodaj pobrala smrt. Prva šola nam je bil dom sam; mati je namreč vodila zasebni vzgojni zavod. Starši so mi bili Judje, ki so nas otroke vzgajali po naukih in zapovedih Stare Zaveze. Pošiljali so me v sabatsko šolo, kjer sem se navzela judovskih modrosti. Na sobotni predvečer, pa v soboto samo in za naše judovske praznike sem se vneto udeleževala bogoslužja v sinagogi.
A že od otroških nog sem mi je bilo vse katoliško prav posebe po srcu; neenkrat sem takole v družbi kake prijateljice občudovala liturgijo po katoliških cerkvah. Obredov kajpada nisem uinela, a gledala sem jih na moč rada, ker so se mi zdeli silno globoki in resnično pobožni. Večkrat mi je mati pripovedovala zgodbo neke svoje prijateljice, ki ji je bila na poročni dan za družico in je čez leta potem stopila v katoliško Cerkev. Meni pa ni šlo v glavo, kako da Judje ne verujejo, da je Kristus Bog, ko pa so vendar milijoni in milijoni katoličanov o tej resnici sveto prepričani. Vsem svojim rojakom enaka sem verjela tudi jaz, kot so nas ličili, da Mesija še ni prišel. A sama pri sebi sem bila prepričana, da bi Mesija; če bi res kdaj prišel na ta svet, ne bil nihče drug kot Kristus Nove Zaveze, saj bi ga v dobroti, v ljubezni in v skrivnostni moči njegove privlačnosti pač nihče ne mogel posekati.
štirinajst let mi je bilo, ko so me poslali
v nek pensionat v New Orleans, ki ni pripadal nobeni verski skupini ali določeni sekti. Vodila ga je pobožna presbiterijanka, zgledna in dobrotna vzgojiteljica. Zahtevala pa je od sleherne gojenke, da je na Gospodov dan šla k službi božji v svetišče tiste verske skupine, kateri je po svojih starših pripadala. Tako sem tedaj jaz ob sobotah hodila v sinagogo. Ob nedeljah pa sem šl» v spremstvu katere svojih katoliških sošolk večkrat tudi k sveti maši. Vsako nedelje popoldne smo imele v naši zavodni dvorani versko prireditev. Začenjala jih je redne gospa voditeljica z branjeni kakega odlomka iz Nove Zaveze. Od vseh najbolj me je prevzela prilika o pametnih in nespametnih devicah, pa tista o sejalcu. Tudi verske pe' smi sem rada poslušala. Razmišljala sem e njih smislu, njih besede so mi bile premno-gokrat v toplo uteho.
Lepega dne nekoč mi je neka katoliška sošolka povedala, da je začela devetdnevni-co k svetemu Antonu, ker bi si rada izprosila posebno milost.
“čemu pa še zame ene ne opraviš?” se® ji dejala, ‘‘saj je tudi umi posebna milost potrebna!”
f‘I, ker jo ti sama lahko,” me je zavrnila* . . “Prav,” sem bila koj pripravljena, ‘‘rada bom to storila, le nauči me, kako naj storim!”
Dala mi je tedaj majcen kip svetega Antona in me naučila kratko molitev njemu v čast. S kipečo vnemo sem se koj lotila pobožnosti. Na vse svoje zaudenje in hvalo svetniku — uslišana sem bila! Od tistikrat z iskreno pobožnostjo častim svetega Antona.
V jeseni leta 1909. sem se seznanila z mlado vdovo, vneto katoličanko, prijatelji co moje matere. V premnogih stvareh sve se ujemali povsem, tako naju je kaj kiual*1 vezalo prav tesno prijateljstvo. Precej h° lehna je bila, pa zato jaz nisem zamudil® nobene proste ure, da bi je ne obiskala. T°
Pia predanost in spokojna milina — z njima Je dušila svojo bol — sta me neznansko prevzeli, polna vzvišenih misli sem jo občudovala. Nekaj kot dolžnost, ki mi jo vest Ukazuje, so mi bili obiski pri nji; prav fedno ob nedeljskih popoldnevih in ob večernih pobožnostih v postu, ko so se njeni sorodniki odpravili v cerkev. Judovsko bogoslužje me ni zadovoljilo več; zdelo se mi Je mrzlo, res. kot da v njem ni tistega, kar Uaj bi bilo bistvo. Tako sin tedaj prav na fedke čase, skoraj res le za praznike obiskovala sinagogo. Moji prijateljici ta moja tolačnost ni ušla. Res da skoraj nikoli nisva govorili o veri, pa se je vendar trudila, da bi me pripravila do sklepa: vsaj en dan v tednu moram posvetiti Gospodu! Ker mi Ploj uradniški posel pač ne dovoli, da bi držala judovsko soboto, mi je namignila, Paj vsaj nedeljo Gospodu dam. . . Ni čudno, da sem bila tako bolj pogosto v katoliških cerkvah, saj so se mi te priljubile bolj, kot Pe vem katera. Prijateljica je vedela za P'°.io pobožno vdanost svetemu Antonu, pa Pd je razložila koristni smisel “deveterih torkov” njemu v čast. A tudi Materi Božji to Svetemu Jožefu sem posvečala devetdnev-Pice.
V juliju 1909. sta dva paulista začela mi-siion v mojem rojstnem kraju. Neka znanka jc mamo in mene povabila k večernim go-torom. Večkrat sva šli z njo; s posebnim toniinaujem sva poslušali besedo, danes že ®°kojnega patra Lewis J. O’Hern-a i z ^ashingtona. V meni je bolj in bolj raslo f>hčuciovanje do katoliške Cerkve, že nisem Več strpela, da bi jo kdo napadal, res, čo je PPneslo tako, sem jo celo sama branila, kot SeDi pač največ mogla in znala. In vendar Sem bila navkljub vsemu še daleč, daleč od *tosli, <ia bi stopila v katoliško Cerkev.
beta 1910. so me v Washingtonu sprejeli V državno službo. Drugi večer se je nagnil, °dkar sem prišla v prestolico, pa so me že tri Vabi 1 i na sprehod po mestu, v kočiji. Ko se takole pomikali po Pennsylvania venue proti Kapitolu, so se mi oči zagle-v velikanski svetlobni napis na ‘‘Cen-jtol-Uuion-Mission”, ki je govoril:	“Jezus,
Pč sveta”. Globoko so me prevzele te bese-e- Četudi sem pozneje poiskala sinagogo, je prav redkokdaj zaneslo tja; nič pri-točnega, nič zanimivega nisem več našla v to Res je še živelo v meni judovsko pre-Čanje, da Mesija še ni prišel, pa vendar em ušia dvomom, ki so se prav ob tej 811 le prevečkrat znašli nad menoj. Vse ^°le zaupanje sem gradila na molitev, bolj ,k)lj sem sama ob urah, ko ni bilo niko-to tam, odpirala vrata katoliških svetišč.
Na Cvetno nedeljo leta 1911. sem se z neko prijateljico, ki tudi ni bila katoličanka. udeležila svete maše v cerkvi Svetega Pavla. S težavo sva se prerile skozi množico vernikov. Stali sva ves čas. Obredov nista nmeli prav nič, pa so nama vendar na moč ugajali; vse, kar sva videli, je bilo pestro, z globoko pobožnostjo prevzeto. Ko sem tako strmela v veliki oltar ves osvetljen od množice sveč in brezkončne bogatije lučic, v podobe, v kipe in na vse slikovito slopje svetišča, me je obšlo nekaj, kar beseda ne zna povedati; vsa sem zagorela v žgoči želji, da bi tudi jaz, kot ti verni okrog mene, mogla umeti in verovati. Pozneje sem prav pogosto zahajala k sveti maši v cerkev Svetega Patricija, četudi se nisem in nisem mogla odločiti, da bi pokleknila z verniki, ki so prišli k sveti daritvi. In namerilo se je, da me je lepega jutra, ko sem odhajala iz cerkve, ugledala neka znanka in me ustavila:
“Glej, glej, nisem vedela, da ste katoličanka!’
‘‘Saj tudi nisem!” sem jo zavrnila, “a rada bi kaj več vedela o katoliškem nauku.”
Vidno se je vzveselila in se koj ponudila, da me bo spremila v Samostan Sestra de Notre Dame, ki bi me — po njeno — mogle o stvari poučiti. Prav trdo sem se morala sprijeti s svojo neodločnostjo, saj mi vendar še v sanjah ni hodilo na misel, da bi kdaj premenjala vero svojih očetov; na vse to pa me je motila še bojazen, da bi se morala ukloniti mrzlemu redu kakršnega koli pouka. Pa me je brž pomirila: zatrdila mi je, da mi prav nič ni treba stopiti v katoliško Cerkev, če tega sama nočem, več, niti da bi hotela, bi tega ne mogla storiti, dokler bi prej ne verovala vseh katoliških resnic in ne sprejela prav do ]>oslednjega vlakna vsega cerkvenega nauka. Pristala sem; namerili sva se v samostan. Bilo je v prvih majniških dneh leta 1912.
Tani so naju predstavili sestri, ki je poučevala vse takšne, ki so kot jaz želeli spoznati katoliško vero. Brž je bila pripravljena jioinagati mi v vseh mojih težavah. Sama sem se že prej prav v svojih lastnih stiskah preverila o pomoči svetnikov. Tako sem tedaj upala, da bodo kot ta, tudi drugi katoliški nauki dosledno resnični, študij in razmišljanje sta me vedla v spoznanje, da je bil Kristus zares Ustanovitelj Cerkve, če je bil k vsemu temu še Bog, sem si mislila, je bila po takem v katoliškem nauku vsa resnica. Toda — kaj je bil res Bog? To je bilo vprašanje, ki sem mu za vsakršno ceno hotela odgovor je Kristus Bog? Je on tisti obljubljeni Mesija? Ven in ven so me dju-
šila ta vprašanja in bolj ko kdaj so me prav zdaj zanimala.
Vso to svojo stisko sem razkrila častiti sestri. Na svojo radost in uteho sem spoznala, da mi je ta izkušena in umna žena kaj lahko iz Svetega Pisma razložila in to čudovito resnico dokazala. Sama pa sem vroče prosila Boga, naj mi da milost resnico spoznati in moč sprejeti jo brez pomišljanja na vse težave, ki bi zato nadme prišle.
Te svoje tihe misli o prestopu sem razkrila neki katoliški prijateljici; ta pa, namesto, da bi me opogumila, me je zmedla še bolj. Naslikala mi je v najbolj črnih barvah vso težko žalost, ki bi jo jaz s takšno smelo odločitvijo nanesla svojim staršem in sorodnikom. Saj sem tudi jaz mislila na vse to, pa mi je bilo vendar mnogo više kot to — poslušnost Bogu, da, nobena še tako velika žrtev se mi ni zdela pretežka, če bi Mu le mogla biti kako prijetna z njo. Prosila sem Ga tedaj, naj mi pošlje vidno znamenje, ki mi bo v potrdilo, da sem na pravi poti.
Ko sem tako nekoč pred tabernakljem skrušena prosila za vzvišeno milost, so mi prišle na misel Tomaževe besede;
"Ako ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem svojega prsta v rano od žebljev in ne položim svoje roke v njegovo stran, ne bom veroval!”
In zazdelo se mi je, da Gospod zdaj meni prav tako odgovarja, kot je tistikrat Tomažu dejal:
“Ker si videl, si veroval. Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!”
Sam Jezus mi je šepetal iz tabernaklja, napolnil me je z mirom in srčnostjo.
Na bedenjski večer Vnebohoda Gospodovega 1912. leta me je krstna voda storila za hčer katoliške Cerkve. In na sam praznile se je nadme razlila milost prvega obhajila-Taisti dan me je v svoji zasebni kapeli birmal, zdaj že pokojni kardinal Bonzano, tistikrat nadškof in apostolski delegat.
Beseda ne obseže sreče, ki je v meni od trenutka, ko me je katoliška Cerkev objela v svoje naročje. A premnoge bogate utehe, ki so se po krstu nadme razlile, so posebe v prvih časih grenile nekatere prav trpke zgode. Od vsega najbolj so me bolela očitanja staršev, ki niso hoteli, niti niso mogli razumeti, da s6m se izneverila judovski veri in se oklenila katoliške. A vse to ni vredno besed. Saj niso mogli limeti življenja moje duševnosti, ne mojega prepričanja i11 bogatije božje Milosti, ki me je privedla v edino pravo Cerkev in me utrdila v srčnosti, da sem to vero sprejela za svojo.
Včrujem trdno, da bi premnoge blage in iskrene duše sledile Učeniku, če bi tudi njim zasvetila taista luč, ki je meni razjasnila, nam Judom od vseh najtrše vprašanje: ‘‘Je Kristus res Bog? Je on obljubljeni Mesija?”. Ta vera je bila, ki mi je narekoval» drobno knjigo z imenom: “Pot Neba”. Motela sem z njo pokazati, kako so se božje obljube o Odrešeniku zares izpolnile že jn kako danes po vesoljnem svetu prav kab?M' ška Cerkev nadaljuje Njegovo delo.
ROSALIE MARIE LEVA (Poslovenil —NJ—)
KORENINARJEVA VELIKONOČNA GOBA
Koreninar se je upehan privlekel do vrha Močilnika. Zadnja zima mu je vzela moči, pomlad mu jih kar ni hotela več vrniti. Kožuh je pogrnil na jaso, kjer je cvetelo vresje. Iz mesta gori je pozvanjalo. Kako ponosno je stal zvonik sredi mesta kot vladar, kot čuvar, kot oče med hišami okrog sebe.
“Nikoli več ne bom mogel doli.” Grenka je bila ta misel, da mu je zdrsela solza preko starih lic.
“Butare nesejo zdajle v procesiji okrog cerkve -—- pa niso več moje. Koliko sem jih naredil. Vsi gruntarski otroci so moje nosili. Najlepšo vrbo sem znal dobiti, najlepši bršljan in brinje. Vsak mestni otrok je moral imeti mojo, če se je hotel postaviti, še jabolka in Vipavkine pomaranče so navezali na butare, drugo je bilo vse moje. To leto nisem mogel več do vrb ne do bršljana. Star sem in zanič, kot stara bajta na Koreninah. Podrla se bo in videle se bodo res le še korenine smrek, na katerih je postavljena. Le križ bo še ostal poleg bajte in ime ‘Na Koreninah’, že me lovi smrt;
pa kakor je božja volja. Sedemdeset let in čez je dolga, posebno, če je človek vedno sam. Dosti hudega sem užil, tudi lepe dnj sem imel, naj me Bog pokliče k počitku.
Iz žepa je potegnil očrnel mehur in nabasal pipo. Oči so mu šle za dimom, preko vasi, preko mesta,, notri do Kamniških P1*' nin. Tako je sameval in se grel na iaS.1’ dokler ni zaslišal otroškega klica: “Str*6 Tomaž, stric Tomaž, kje ste.” še razbijam® po vratih je slišal, saj ni bil daleč od hišic®' “Sem gori pojdi, Andrej,” ga je poklica^ že je vedel, kdo je. Dobrih petnajst let J imel fante, pa mu ni bilo mar za noben otročarijo. Čudno mu je prirasel k srcu. 9. bi svojega imel, ne bi ga mogel imeti rajs1-Par minut je preteklo, ko je stal pri njem-“Od maše sem prišel, pa sem vas hotel P°J gledat, preden grem domov, če kaj rabite-‘‘Priden in dober fant si, Andrej, da bi tak ostal, ko je toliko slabih že v tvob letih. Ne bo treba več dolgo streči, že čutmn Poglej, še k maši ne morem več, semle £Q sem se že komaj privlekel.”	.-
“Tole sem mislil, Andrej, če bi letos nek
stvari namesto mene naredil, da se ne opusti. Poglej, butar že nisem več delal, Bog ve, kaj so nosili otroci. Saj vem, da se marsikateremu modrijanu v mestu in že tudi p'o hribih zdi neumno in otročje — pa zato, ker vere več nimajo.
V mojih letih fantov ni bilo sram in ne toož nesti butare na cvetno nedeljo v cerkev. Kot z Oljske gore Jezusa, tako smo spremljali gospoda okoli cerkve, zato ker nam 3e vera nekaj pomenila, ker smo še vedeli, da nam je križ odprl vrata v nebesa. Danes je za ljudi trkanje s križem po vratih le še nekaj za radovednost in za smeh.
Andrej je začuden gledal starca. “Poglejte stric, saj ne vedo tega, zato se pa smejejo.’’ ‘‘Seveda ne vedo. Kdo je pa kriv tega. Ko-likrat bi lahko slišali v cerkvi, brali bi lahko, ko znajo, donra bi lahko starši otrokom Povedali. Pa prav imaš, Andrej, ne vedo, ker za starše, ki žive sedaj, ti pogovori niso več moderni. Danes se govori po hišah samo še o živini, o lesu, o njivah, Bog je le še za v kot, kjer ga nihče več ne vidi.’’
Sonce je prijetno osvetljevalo oba. Čudno Pasprotje je bilo. Starec je imel skoro otroški izraz na obrazu. Venec sivih dolgih *as mu je obkrožal glavo kot svetniški sij. Andrej je imel na obrazu izraz odraslega Zaskrbljenega človeka.
‘Poglej, Andrej, kako bi bilo, če bi ti poskrbel letos in zanaprej za vse, kar sem Posedaj jaz. Na cerkveni svet se ne bo nihče ®Pomnil. Nesi ti žegnan les od butare tja, laz nisem nikoli pozabil. Vem, da bodo gospod vprašali. Gobo za veliko soboto že ltnam, dal ti jo bom. Vidiš, jaz sem jo nesel Po navadi že na cvetno nedeljo v cekarju k tsgnu, tega nihče ni vedel, saj to ni potreb-P’°_ in ne ukazano, pa če le moreš, tudi ti dtži to. Tudi k božjim grobom sem jo nesel Pp veliki petek.”
, “Ko sem na veliki četrtek od maše pri-®1> sem po navadi šel iskat drugo, za na-lednje leto. Tukajle okoli po tehle bukvah e dobi zmeraj. Bova poiskala v četrtek dopoldne.”
‘Kaj pa če bi kar zdajle, stric, če niste Preveč utrujeni,” je opomnil Andrej, j ‘Prav tega ne maram, Andrej. Zato je z JUdmi danes tako, ker jim je vseeno, kdaj P kako. Drži se, Andrej, vsega ob svojem uasu, zlasti teh tako lepih navad velikega edna. Vidiš, danes bi ti bilo vseeno, kdaj Poiskati gobo, jutri vseeno, ali se nese bu-j ra- ali ne, v četrtek vseeno, če greš k maši p obhajilu ali ne, če v soboto prineseš jSenj ali ne — nazadnje pa vseeno, kaokr ze tolikim, če še greš v nedeljo k maši, 411 ne.”
0b^askrbljena resnost je gledala iz starega k raza, Andreju je šla rdečica na obraz, f Sa je bilo sram, da je spregovoril.
soboto boš šel v Šentjakob po žegnani ^sepj z g0b0 rjni se med mestne pekle*, 6ri Pied tiste, ki klepečejo in se smejejo, ker da Q6'’° le še navade; tega pa ne vedo več, le»,nani Pomeni iz kamnitnega groba vstati Odrešenika, od katerega imamo vse •— 1 blagoslov v hiši in na poljih. Zato naj
vpekel-
pekli — so rekli porednim otro-
gori vsaj košček tega ognja na vsaki njivi, na vsakem travniku in v vsakem gozdu, kot na vsakem ognjišču. Veš, Andrej, meni so se zdeli ti dnevi nekaj posebnega. Kot bi bil cel svet ena sama ogromna cerkev, se mi je zdelo. Kot bi zemlja in drevje in živali govorile o trpečem, mrtvem in od mrtvih vstalem Bogu. Zdaj je ljudem vseeno pust in post, petek in svetek, kot bi jim umrla duša in otrpnilo srce. Vem, da ti nisi tak, zato te imam tako rad.”
“Stric, zdaj šele vidim, zakaj me je tako vleklo zmeraj k vam. Saj vem, da sem še otrok, pa se vendar tudi meni zdi svet zmeraj bolj mrzel in zdaj vidim, da zato, ker ne živi več tako kot vi.”
Tomaž Koreninar je vstal. Skoro se je opotekel in sesedel nazaj, pa ga je podprl Andrej.
“Sonce vas je prevzelo, stric, malo čaja bova skuhala, potem vam bom pa močne juh-e od doma prinesel.”
“Starost, Andrej, starost me je prevzela, ne sonce, ki bi mi moralo dati moč, pa ne more več okrepiti starih kosti.”
Molče sta se spuščala med drevjem proti bajti. Pri sv. Andreju je zazvonilo poldan. Tomaž se je odkril in počasi odmolil. Od-pahnil je škripajoče duri in stopil v hišo in se sesedel za mizo. Andrej je hotel zakuriti.
“Pusti, Andrej’ Če mi boš juhe prinesel, ti bom hvaležen, čaja pa sedaj ne rabim. Tamle v steni odpri, pa mi nalij eno Šilce jagodovca. Tega sem še sam skuhal, zdi se mi, da ga več ne bom.”
Andrej je postregel in šel.
‘‘Kje se je vzel ta fant, da je tako dober. Bajtarski je kot jaz, pa saj jih je še toliko, pa niso taki. Skozi ta veliko okno me je Bog pogledal na starost, da ga mi je poslal.”
*
Na pragu pred bajto je sedel zavit v kožuh v jutru velikega četrtka Koreninar, ko je prišel mimo Andrej.
“Bog daj, stric, k maši grem.”
“Da, da,” je vzdihnil Tomaž. ‘‘Jaz na sam ta sveti veliki četrtek ne morem več. Tako mi je hudo, da se moram otepati misli, da me sam Bog ne mara več. Spomin na zadnjo večerjo, pa zraven ne morem k božji mizi. Od tule bom poslušal, ko bodo utihnili zvonovi. Šentjakob, prifarški, še crngrobski se bo slišal, ko je ta veter — sv. Andrej, sv. Ožbolt, sv. Peter, sv. Lovrenc — vse bo pelo, potem pa od žalosti utihnilo, kot bi mrtvaški piš zapihal po svetu. Pa pojdi, Andrej, pa še name se spomni, ko doli ne morem, še cekar naj ti dam pa velikonočno gobo, nič naj te ne bo sram. Tiho bodi, kot sem bil jaz.”
Pred cerkvijo je Andrej srečal gospoda Feliksa. Pogledal je fanta s svetlimi očmi in poklical: “Andrej, sem pojdi.” Potegnil ga je v kot pri zakristiji. ‘‘Ali nimaš Koreninarjevega cekarja? Saj vom, kaj je Koreninar nosil v njem, nič naj te no bo sram. Zakaj pa sam ni prišel?”
“Gospod, slab je, včeraj sem ga moral opreti, da ni padel, ko je vstal. Sam pravi, da ne bo več dolgo.”
Gospod j-e za trenutek pomislil, pa rekel: ‘•Veliki četrtek je, pa vseeno, Andrej, po
maši počakaj, da ljudje odidejo. Zaslužil je, da ga tudi na veliki četrtek obhajam, gori bom šel s teboj.”
Koreninar je sedel za mizo ob odprtem oknu. Zaslišal je zvonček in pomolil sivo glavo skozi 'okno. Potem pa je hitro stopil do vežnih vrat in pokleknil, da bi dobil žegen. “Bog ve, kam gredo z Bogom,” mu je šlo skozi možgane.
že tisti hip je stopil Andrej k njemu in mu šepnil: “Stric, k vam sva. prišla z Gospodom.”
“Noben veliki četrtek niste bili brez obhajila, tudi letos ne boste, Tomaž!”
Tomaž je strmel, lovil besedo. “Nič ni pripravljenega, v tako razvlečeno bajto...”
“Ne skrbite, Tomaž. Sedite k peči in se pripravite; midva z Andrejem bova pripravila, kar bo treba.”
Vsi trije so posedeli še okrog mize, Ido je bilo končano. Tomaž ni vedel, kako bi se gospodu zahvalil.
‘‘Prositi nisem upal, ker tako slab, da bi me za zadnjo uro spravili z Bogom, mislim, da še nisem. Pa ste sami prišli. Res ne bi bilo zame velikega četrtka brez tega.”
Po kosilu sta Koreninar in Andrej šla v gozd, kot sta se domenila, iskat gobo za veliko soboto drugega leta. Tomaž je sopel in hropel. Dospela sta do vrha, kjer so rasle najlepše bukve.
“Odpočil se bom malo, Andrej, preveč me zdeluje sapa.” Andrej mu je pogrnil suknjič ob bukev, kamor je gorko sijalo sonce, da se je starček naslonil na deblo.
Stegnil je tresočo se roko: “Andrej, tamle je majhna dolinica. Vidiš tistile štiri velike, debele bukve, ki rastejo kot v štirikotu. Na
GOSPODOVO TRPLJENJE
Tragedija Golgote — najpolnejša in najprepričljivejša tragedija človeka. Uprizorjena na Velikem Odru Sveta, na prelomu Stare Zaveze; v nji nastopa vesoljno človeštvo s svojo krivdo od začetka do konca dni, prvi igralec ji je Sin človekov, ki so ga njegovi pognali v smrt, režira, jo najvišji in najumnejši vseh režiserjev — Bog.
Tragedija Golgote — tragedija Ljubezni, drama Dobrote, misterij Lepote.
Tragedija Golgote — najvišja prelomnica svetovne zgodovine. Iz nje raste v poveličani sijaj doslej sramotno, odslej zmagoslavno znamenje —* Križ! žezlo v kraljevskih rokah, znamenje Sina človekovega!
Vse se prelomi s tistim za vse čase naj-globjim klicem Umirajočega:	‘‘Dopolnjeno
je...”. Zgodovina, družba, mišljenje, red... Vse, kar je bilo, mine. Novo se rodi. Zastor v. templju gre na dvoje: dopolnjena je Stara Zaveza -— Bog je odrešil človeka po človeku.
Kdo naj se čudi tedaj, da se tudi v vseh tenjah človekovega duhovnega snovanja ta največji prelom vseh časov do veličastne vzvišenosti bogato izkazuje. Nov nazor si utira pot v svet, seže v ljudi, ne pozna krajevnih meja, raste in slednjič vso zemljo po svoje ustvari. Nazor Križa. Iz njega je od tistih časov vse. kar je vzvišeno, plemenito
tistile na desni strani zraste vsako leto najlepša in največja goba. Kar sam skoči tja, pa jo sam odsekaj; glej da ne poškoduješ debla, da bo drugo leto spet.” Zasopel se je, da je spet lovil sapo.
Andrej je šel. Zginil je med debli proti naznačeni dolinici, čez nekaj hipov so se zaslišali udarci.
Koreninarju se je zdelo, da udarci čisto rahlo padajo na njegove prsi. Lezel je skupaj, se skušal zravnati, pa ni šlo. V ušesih so zveneli udarci sekirice, se spreminjali v zvok oddaljenih zvonov, široko so mu zastrmele oči v daljavo, roke so mu omahnile, glava se naslonila na deblo. . .
Koreninarja ni bilo več. Andrej ga je klical, tresel, pa zastonj. Usedel se je, zjokal ob mrtvem dobrem starčku in šel klicat ljudi.
Na veliko soboto je prinesel ogenj z zadnjo Koreninarjevo gobo. V bajti se je ustavil. Pihnil je vse sveče, prižgal ob gobi nov ogenj in jih znova prižgal. Na ognjišču je zadnjič zagorel ogenj Koreninarjev gobe.
Ko so zvonovi odzvonili pesem vstalemu Zveličarju -— so pri sv. Andreju in v mestu zajokali Koreninarju na zadnjo pot.
Po njivah in travnikih in gozdovih podružnice sv. Andreja pa so trepetale zadnje nitke dima koščkov Koreninar j eve gobe, ki jim je prinesla pozdrav in blagoslov.
Bajta na Koreninah je osamela in razpadala. Obilni sneg zime, ki je prišla, jo j® podrl. Ostale so le še gole korenine smrek in križ ob njih.
N. ZEMLAK
V ODRSKI UMETNOSTI
in lepo.
Umetnost je šele z Golgoto zadobila svojo pravo vsebino, šele Križ ji je dal ves presijajni povdarek resnične živosti. Umetnost stopa v službo Križa, le v njem naj“® svoje najpolnejše zadoščenje, svoj najvisJ izraz. Kar je v nji lepega, je le nezavedn ali zavedno bližan je Križu; svoje noten dopolnjenje doživi šele, ko ga je objela vsej iskreni preproščini, ko prizna v P°n°s ponižnosti: “Glej, tudi jaz sem dekla y ' spodova!” Tedaj je v nji sijaj, ki ne min' sijaj, ki vse prevzame in vsakogar prepriča-Umetnik, ki je objel Križ, se mi zdi kot svečenik v najvišjem zamaknjenju svojes poslanstva.
Tod ni izjeme.	.j,
Prav zato se nam Golgota v vseh čas od svojega posvečenja sem ven in ven ka. v vseh. vejah umetnosti: v besedni, v up dabljajoči, v umetnosti melodičnega soreaj^ —glasbi, in v najširši bogatiji tudi yf odrski, dramski. V tej poslednji še Pos® ‘ že po vsebini sami: kje v zgodovini naJ mo vsebinsko popolnejšo dramo, kot je z . igra Sina človekovega? Po svoji mo;,st-ela zgradbi: človeška pamet nikdar ni spo „ tako umne in trdne stvaritve, kot je ta. slednjič po svoji prepričljivosti: kdaj v » dovini in kje na svetu je kaka drama P
Pričala tolikšne množice in jih tako dvigni-)a. da so bile za, njeno resničnost pripravke umirati, kot prav drama Velikega petka, s svojimi veličastnimi tremi dejanji: Getzemani — Gabata — Golgota?
“Pasijonske igre’’ so vzdeli ime upodab-* J an ju golgotske drame, v besedi in kretnji. Njih prvi zametki sežejo tja v zgodnji, sve-Gi in sijajni Srednji Vek; v stoletja mogočne romantike in še veličastnejše gotike; M čas Gregorija Velikega, svetih , križarskih vojn, široke plemenitosti, najvišje urejenosti družbe, kakršne svet nikoli pozneje več Posegel ni; v leta velikih duhov kot so Dante, Frangois Villon, Dun Scott, Bonaventu-ra, Akvinec, Giotto, Donatello in njihovi, Po takratnem zapadno krščanskem svetu.
Svoje spočetje doživi pasijonska igra v erkvi "sami. V obredih svetega, velikega edna. Nje prvi igralci so duhovniki, ki P^užno z verno srenjo pojo ‘‘pasijon”, trplje-le Gospodovo; skoraj se temu petju, kjer ®seda prevladuje in se ji melodija podreja Povsem, pridružijo še kretnje, bolj in bolj so’ ven 'n ven določneje izkazujejo 'nojp dramatsko vsebino, pestrost in po-etiilo. že se sproščajo tudi v obhod po cer-(. *> podobe se premaknejo, od velikega ol-j rasto v pobožnem zamaknjenju mimo b®eh štirinajstih postaj —• do božjega gro-živ ,Prizorišče se menjuje, pestrost veča, do-otje raste. Igralci so vsi — duhovniki in 6rniki. Gledalcev ni.
p,teh časov se nam že Ohranijo prvi za-ohr ij takšnih pol cerkvenih, prikazujočih edov v dneh, ki spominjajo na GospodO-v° trpljenje.
®kora.j je cerkev tem prizorom, ki se bolj j b°I.i dramatsko, jasne in hkrati izgublja-Bodsv°j strogi obredni videz, pretesna. Novo titri °.in mn°S,° širši, manj vezani razmah Cf, , daje razsežno marmorno stopnišče pred §0 kvenim čelom, najlepšo in najslikovitej-scenerijo; najprimernejšo hkrati.
Sv Množice gledalcev po vsem krščanskem Vetu zajema veličastna žaloigra Sina Člo-Šj ^’ega v najpestrejši in najprepričljivej-g, obliki. Cerkev sama se določno zaveda sj. Pok ega in vzvišenega poslanstva “pa-Po^kske igre”. Svojo posebno zaščito in Bo 0rh'°st ji naklanja, četudi jo je morala j0a6.ie večkrat prepovedati, ker se je nje Bov'*anje v Premno8ih primerih neenkrat eB, aein oddaljilo od bistva in namena. A Br , drži:	srednjeveška pasijonska igra
ga astavlja pokristjanjenje gledališča; nje-kovPO'*movaniu In vsebini , postavlja povsem tagte’ Polnejše in ■ krepkejše temelje. Iz nje Vsa množica čudovitih, globokih in Itl^sko polnih ‘‘misterijev” in “mira-a ti LVe® kot mn°So jih je šlo v pozabo, Vorn’ ki so se nam ohranili, so dovolj zgo-® priče , o visoki stopnji srednjeveške in,. atike, prave umetnine, ki sta jim tern izhodišče prav odrsko prikazovanje
jodovega
trpljenja.
Najzgovornejše to de la Earea in
>lj
Bofe°
Lop™i®ta sama Calderčn_______	_____
de Vega, ki spet in spet priznavata, sterj ij>?en6lmo gradita na srednjeveških mikic, celo Shakespeare, ki ni mogel mi-■lunlh stvaritev in so bile njegovemu
ustvarjanju več kot samo šolski zgled, priča, hote ali nehote s svojo pravljičnostjo, premnogokrat naravnost baladno mistiko, da je srednjeveška drama, tudi “pasijon”, nekaj velikega, nekaj, kar ni rodila zgolj potreba, marveč vse globje m polnejše in Bogu bližje človekovo notranje dogajanje.
Srednjeveška “pasijonska igra”, ki so jo za čas pregnale in s svojimi poltenimi, poganskimi spački hotele povsem odriniti med staro šaro poznejše renesančne In humanistične novotarije, ki zametujejo spoznanega Boga in na njegovo mesto kot edino vodilo in vir vsega življenja postavljajo človekov razum, ni ugasnila. Odmaknila, se je res, prikrila morda, a zato toliko močneje zaživi spet v preprostih množicah. Dvori gosposka in plemstvo uganjajo svoje dioni zijske orgije —- širokim množicam je prav zaradi globoke družabne neenakosti huma: nistične družbe dostop do njih, hvala Bogu, nemogoč -— ljudstvo pa se naprej vdaja skrivnostim posvečenega Trpljenja in v njih išče utehe. Ljudski pesniki na osnovi evangelijev, ustnega izročila in legend pišejo nova pasijonska besedila. Iz teh pa že klije počasi tudi nova oblika ‘‘ljudske pa7 sijonske igre” in “pasijonske procesije”! Najprostejši kmetje sami so igralci v njih, Obrtniki in pomočniki z vajenci jih družno podpirajo. Kaj ni v tem resnični zametek gledališča naših dni, ko je množici blizu, kot ji ne v grških, ne v rimskih dneh ni bilo? Renesančna dvorsko-plemiška komedija, pastoral in tragedija sta nam. danes muzejsko mrtvilo, živi teater, ki ga poznamo od Calderona in Shakespeareja sem, se razvija prav iz teh “ljudskih iger”!
Povsod po krščanskem svetu zažive pa sijoni: v Italiji, Franciji, Španiji, Nemčiji, na Irskem, v Holandiji.
Najznarfienitejši in še danes živi je ne-dvomno oberammergauski pasijon — Pasijonske Igre v Oberammergau, kot jim danes pravimo. Za nas Slovence, še dvakrat pomemben, ker je tudi naš “pasijon” mno gokaj po njem povzel.
Skrit v vencu bavarskih Alp ždi čudoviti Oberammergau, od leta 1633. slaven po vsem Svetu prav po svojih pasijonskih igrah. V tistem letu milosti - so se vaščani te našim gorenjskim kotom tako na las podobne vasice’ odločili, da bodo v zahvalo za čudovito uslišaiije — bili so obvarovani črne kuge, ki je takrat pestila Nemčijo in dobršen kos Evrope -—-	uprizorili “Pa-
sijon”, ki ga bodo ponovili nato vsakih deset let. In držali so to svojo obljubo prav do naše vojne. Letos ga bodo nadaljevali spet.
V teh pasijonskih igrah, ki so Služile za zgled večjemu delu srednjeevropskih “pasijonov”, saj so jih desetletja in spet obiskovali vedno bolj nagosto ljudje vseh narodnosti, iz Evrope, v naših časih tudi od drugod, nastopajo oberammergaučani sami; Posamezne vloge prehajajo iž roda v rod; vsa vas nastopa v njih od najmlajših do očancev.
Sloves Oborammergauu je preletel meje Nemčije. Domačih in tujih gledalcev je bilo več. in več,. Mali prostor pred vaško cer
k vi j o je odslužil. Današnje pasijonsko gledališče je eno največjih na svetu, saj sprejme do deset tisoč gledalcev. Je nekakšna prirejena oblika starega rimskega gledališča, spojena s stilom prve bazilike. Oder je razsežen. Hkrati nastopa na njem do šesto oseb. Razdeljen je v dvoje: predoder in pravi oder. Ta drugi je prihranjen prizorom kot so “Zadnja večerja” Sodba” in podobni; sprednji pa služi “Slovesnemu vhodu v Jeruzalem”, ‘‘Križevem potu” in spojen z drugim — Golgoti.
Igralci, se pravi, vaščani vsi do zadnjega, žive vse leto v svojih zasebnih poklicih, šolanih umetnikov med njimi ni. Pa je vendar njih igra do bridkosti prepričljiva. Mi le igra, je že resnično doživljanj-e, ki se z mag-netično silo loti gledalca. Je sveti obred, po svojem namenu in zamisli na las podoben prvim srednjeveškim predstavam te vrste. Gledalec, naj je tudi sedel v avditorij iz gole radovednosti, bo že po prvih prizorih začutil, kako „se vsakdanji svet izgublja in tone, kako na njegovo mesto stopa v resnični živosti presijajni, a hkrati preskrivnostni svet milosti od zgoraj. Ni čudo, da slehernik, ki je samo enkrat videl Pasijon v Ober-ammergau, njega žive podobe do konca dni v skritem doživljanju svojega notranjega sveta nosi. Kaj ni to najmogočnejši dokaz, kako je prav ta Pasijon že segel v območje umetnosti same in se z njo druži v prelepo podobo človekovega duhovnega ustvarjanja za zmago najvišjih vzorov? Največji svetovni igralec naših dni — pred meseci je umrl na Dunaju, v objemu katoliške Cerkve ob poslednjih trenutkih —- Emil Jannings je ves prevzet nad oberammergauskim čudežem glasno priznal: “Kako nična je vsa moja umetno-t pred samo postavo Langovega Kristusa! Nisem vedel, da sem tako boren igralec, dokler nisem videl Pasijona!” Beseda velikega umetnika o še večji umetnosti.
Prava svojskost pasijonskih iger sploh je še posebe v tem, da igralca, ki v njih nastopa, docela prepričajo, še preden je v svoji vlogi zaživel na odru. Sleherni, ki igra, igra z vso dušo, sam prevzet nad veličino sleherno uro obnavljajoče se golgotske drame tako, da brez posebnega, prizadevanja svoje notranje doživljanje in prepričanje kar nezavedno prenese tudi na gledalce. Seveda je ta svojskost doživljanja v preprostih ljudeh mnogo očitnejša, in globlja kot pa je doživljanje pasijonske igre v poklicnem gledališču. Prav zato tudi to poslednje nikoli ne bo tako prepričalo s pasijonom, kot nepoklicni ljubiteljski oder, ki mu predstavljanje Gospodovega trpljenja ni le golo prikazovanje, marveč se spreminja že v pravi, pol liturgični obred. Oberammergau je klasičen primer tega. Pasijonske predstave, ki se začenjajo zadnje dni v postu in se v svojih ponovitvah raztegnejo do Bele nedelje in čez, so za igralce in gledalce neločljivi del velikonočnih skrivnosti. Prvo predstavo uvaja posvetitev in blagoslovitev gledališča; škof z duhovščino na odru, pred zbrano množico igralcev in gledalcev, je iskreno priznanje Cerkve visoki nalogi oberammergauskega pasijona. Po svoji monumentalnosti in razsežnosti uprizarjanja je Oberammergau v naših
dneh prav gotovo najvišji izraz dramskega upodabljanja Gospodovega trpljenja.
Ne gre pa pri tej bavarski odliki prezirati pasijonskih predstav po drugih deželah. “Procesija križevega pota” v Sevilli na španskem po svoji pestrosti prav gotovo ne zaostaja za mistično resnostjo katoliških Bavarcev. Enako različnost podajanja v Franciji in Italiji. Tudi v Belgiji je kult pasijonske drame močno razširjen. In vsem tem predstavam ne gre tajiti najvišjega občutja, globokega doživetja in resne umetniške cene: Od vseh so tod Španci in Italijani največji mojstri, v svojskosti domislic režijskih, igralskih in tehničnih naravnost nepreko-sljivi.
Slovenci smo v primeri z drugimi narodi pravzaprav dokaj pozno začeli z uprizarjanjem pasijona. Nobene sledi o njem ne najdemo v našem srednjem veku, v času, ko Je drugod že bohota! v razkošni pestrosti. Vendar ni neverjetno, da smo se s to najvišj0 vejo verske drame spoznali ne dosti pozneje kot drugi narodi, pri katerih se je samostojno razvila. Saj vsa naša zgodovina nenehno izkazuje, kako so pljuskali čez mejo naše narodnosti severni in južni vplivi, naJ bo že v običajih, v pesmi, v glasbi — 5e danes nimamo izrazito svoje — v pisani besedi, pozneje v noši, nemalokrat celo v mišljenju-Ob naših prav slovenskih prvih pasijonskih predstavah nikjer ne naletimo na začudenj6 ljudi, ki so jim bili prisotni; sklepal bi človek, da nam niso bile tuje. Lastne slovenske smo sprejeli kot nekaj, kar je tudi v naši*1 tleh že zdavnaj prej pognalo svoje korenine-Res pa je, da so prvotne pasijone uprizarjali v latinščini, ki je bila v srednjem vek« pač občevalni in hkrati liturgični jezik za' padne Evrope. Pozneje tudi v narodnih Jen zikih. A latinščina tudi ni motila, raj je bil pri zgodnjih pasijonih mnogo več prika^0 vanja kot govorjenja, več so dali očem ko ušesom. Pasijonske procesije še posebe. lua, sicer so bile procesije bolj priljubljene k'° statična uprizarjanja na nepremičnih deska ali na cerkvenih stopnicah. Razumljivo. Pr cesija je prizorišče nenehno menjavala s P
sameznimi alegoričnimi vozmi, ki so se P°. mikali mimo gledalcev, za trenutek posta
in se premaknili spet, da so dali prostor na slednjemu.	.j
Prvič čujemo med Slovenci o ‘‘Pasijon® procesiji” v Ljubljani v začetku 16. stoteri ' se pravi v sredi same lutrovske prekucu Nedvomno so jih uprizarjali že prej, . bila ta navada kar splošna v avstrijskih želah tistih časov.
Katoliška reformacija, ki je z nastop z Jezusovcev-jezuitov dokončno obračunal' lutrovskim zlom, je pri nas Slovencih še P _ sebe velike hvale vredna, če nam je TrV-eVa jeva, Dalmatinova, Bohoričeva in Kreu Deformacija dala slovenske črke — iniiS]ca nič več kot gole črke! — nam je kato Reformacija, ki ji je bil duša in srce ' največjih Slovencev vseh časov, ljubil^ Dg škof Tomaž Hren, prinesla vse Pot’presnove našega poznejšega duhovnega u^'va,li janja. Na teh globoko katoliških osn gradimo Slovenci vse do naših časov. gg
Jezuiti so nam mimo množice duho
bogastva dali tudi prvo pasijonsko besedilo, v nemščini sicer, ki je tistikrat tudi med slovenskimi meščani občevalni jezik, pa vendar Povsem za slovensko mišljenje prirejeno. Kronika tistih dni pove, da so ljubljanski jezuitski študentje v letu Gospodovem 1025. 7 cerkvi uprizorili “Cliristhus Todeskampf 'ni Garten — Smrtni boj Kristusov na vrtu”, toišljen je Getzemani. Slovenska drama, tubi pasijonska — koroški pasijoni so poglavje zase, ima potemtakem svoj vir v jezuitski šolski drami, ne pa v Pasijonskih obhodih iz škofje Loke, kot so do nedavna trdili. *kofja Loka uprizarja svojo prvo pasijonsko Procesijo šele v letu 1721. Jezuitski učenci 'z Ljubljane pa so že 6. februarja 1670 Uprizorili igri “Pod Turnom” in ‘‘Raj” — ‘in lingua vernacula”, kot zapisano stoji, se Pravi v slovenskem jeziku!
A še pred škofjeloško procesijo naletimo Pa uprizoritve v slovenščini je tudi v Rušah bri Mariboru, študentje ruške gimnazije, polnejše mariborske, so zanesljivo igrali v na-še?n jeziku že 13. junija 1700. leta.
. Za pristno našo pasijonsko dramatiko pa i® nedvomno škofjeloški Pasijonski obhod °seta Romualda, kapucina, iz leta 1721., naj-nbločilnejši. To je prvo ohranjeno slovensko Pesedilo pasijonske drame. A navkljub vse-j n ta. pasijonska procesija še ni pasijonska §ra v pristnosti svojega značaja. Saj je stavljeno besedilo pri nji služilo samo raz-.a§i posameznih živih podob na vozovih, ki
so
se mimo gledalcev pomikali, nekšen film
'stih časov, medtem ko je pri pravi pasijonski drami, kot pri vsaki drami sploh, 6sedilo nje jedro in bistvo.
'Pojmovanju, namenu in tehniki se je .nogo bolj približala prava slovenska pasi-oK1S*<a 'Rra v železni Kapli na Koroškem, so' llOM,u stoletfa “Komoedia od Kristu-. '8a Terplinjs” imenovana. Nje prvi del so srali na veliki četrtek podnevi, drugega isti aznik zvečer, tretjega in sklepno igro pa Q Velikonočni ponedeljek. Uprizarjali so jo a odru, ne na prostem, podobno kot v Ober-flhhergauu. Tudi po značaju dramske grad-u,®’ ki očituje, da je ni sestavljal čevljar, nrveč človek, ki je gledališče precej od bli-
ravn
nine
Poznal, izkazuje prenekateri, včasih na-
°st bodeči vpliv bavarske odrske umet-
Ra
Besedilo je ohranjeno v celoti.
s)n "azsvžne.iši in mnogo boli razširjen po kotVenslti Koroški pa je pasijon, ki ga je, sam pravi, po nemškem izvirniku leta napisal koroški pevec-kmet Andrej 4vfter> po domače tudi Drabosnjak zvan. r«ii?r mu ie vzdel naslov: “Komedija od grenki ga terplenja ino smerti Jezusa stusa našiga ljubiga Gospoda. Popisano
^ Andreja Drabosnjaka eniga pavra v Ko-ne- iz nemškiga v koroško Šprah o v raj-
^ta:
Pie
kot llaPravIjano. v letu 1818”. V svojem več "stnsn 6tnem živlJ'enju je» navkljub svojemu 6as ®kemu izvoru, imela ta okorna stvaritev tobn d°volL da je pognala korenine v na-se t p življenje slovenstva na Koroškem in b0s k'0 razrasla v njegovo narodno last. Dra-v svJak°v pasijon je različen od prejšnjega ■lein nenehnem menjavanju prizorišča: skesna.Va se na prostem; začne pri vaškem Ketgbjn in konča na hribu, na Kalvariji, 'n desetletja so ga uprizarjali, posled-
njič leta 1933. Vsaka uprizoritev je privabila množice gledalcev. Na škodo temu koroškemu pasijonu velja pripomniti, da je povsem brez umetniške cene. I pasijon iz železne Kaple i škofjeloški Pasijonski obhod sta se v umetnostni ceni vzpela mnogo više.
Prvo izvirno pasijonsko besedilo pa smo Slovenci dobili šele v letu 1928. s pasijonsko dramo “INKI”, ki sta ji avtorja, frančiškan p. Roman Tominec in član Drame Narodnega gledališča v Ljubljani, Edvard Gregorin. Ta stvaritev, ki se je povsem dvignila iz prostega ljudskega pasijona, je doživela v istem letu svoj krst na deskah ljubljanske Drame. Bila je svojski dogodek visoke cene in nedvomno predstavlja najresnejši začetek naše umetniške religiozne drame. Je to predstavljanje Gospodovega, trpljenja po evangeliju. Besedilo je evangelijsko, osebe prav od tam.
še više pa je segel šest let pozneje Gregorin sam s svojo lastno besedno in odrsko stvaritvijo “V času obiskanja". To ni več pasijon, marveč že resnična drama, katere glavni junak je Sin človekov. Prav zato, ker je drama, je nedvomno edinstven primer v svetovni dramatiki, šla je po vseh slovenskih odrih, igrali so jo neenkrat na, prostem z množicami nastopajočih, vselej je doživela svoj polni uspeh. Nje umetniška cena je v klenosti jezika, v neprisiljenosti dramskih značajev, v trdno premišljeni gradnji rasti, zapleta, viška, padca in razpleta, v arhitek-toniki režijskega soredja, v polnosti svoje zgodbe. Evangelij služi tod le še za podlavo, ne več za besedilo samo. Osebe v nji so realistične, življenje, ki ga izkazujejo, polno, da prepriča še tako trpkega dvomljivca. S “V času obiskanja” se Slovenci brez strahu lahko pomerimo z velikimi religioznimi dramami drugih narodov.
Ob misli na Gospodovo trpljenje v odrski umetnosti danes pač ne gre več prezirati filma, saj se ga je tudi ta, pravi umetnosti kaj blizki napon človekovega prizadevanja, lotil že ponovno. Pravi biser te vrste predstavlja “Golgota”, stvaritev francoskega režiserja Jules Duviviera. Mogočen poskus, ki bo utegnil celo prepričati, kadar bo film našel samega sebe.	MIKLAVŽ TRPOTEC
N E KAJ PODROBNOSTI I Z
Verno krščansko ljudstvo se je vedno živo zanimalo za razne podrobnosti iz trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Zlasti radi ljudje o vsem tem kaj bero v Velikem tednu, da se tako še bolj po-globe v sveto in prekoristno razmišljanje skrivnosti Kristusovega trpljenja in vstajenja.
V naslednjem naj podamo nekaj podrobnosti o Jezusovi trnjevi kroni, o njegovem trpečem obličju, o raznih vrstah križanja, o napisu nad križem in o č-eščenju oziroma sramotenju svetega križa in prvih časih krščanstva. Zveličarja ter kristjanov v
Jezusova trnjeva krona
Sveti Hieronim in nekateri drugi cerkveni očetje pišejo da je bila trnjeva krona spletena iz trnja grmičja ‘‘rham-nus”, ki ga je v Palestini vse polno in ima silno goste ter bodeče trne, liste in cvete pa zelo lepe in dišeče. Tudi sveti Avguštin piše o tem grmu, ki ga v Italiji nazivajo “spina sancta — sveti trn”.
'Kako je pa bila spletena in kako je izgledala trnjeva krona, o tem je vse polno različnih podatkov, opisov in slik. Najbolj verodostojni po-
snetki prave Kristusove trnjeve krone se nahajajo v Parizu, Pmi in v Trieru v Nem čiji. Tu in še drugje, zlasti v Španiji, kažejo tudi posamezne trne, ki jih hranijo in zelo časte v cerkvah. V koliko so ti trni resnično tisti, ki so obdajali sveto Kristusovo glavo in se zadirali vanjo, je težko ugotoviti.
Najznamenitejša relikvija trnjeve krone je v Parizu. To je nekak spleten obroč, #na katerega so baje vojaki napletli trnje tako, da je iz-gledalo vse skupaj kot velikanska ploščata trnjeva čelada, ki se je poveznila čez vso glavo tako, da je obroč mučenemu padel na pleča. Kako je izgledala taka trnjeva krona, vidimo na spodnji sliki.
Slikarji pa navadno slikajo trnjevo krono kot nek trnjev venec okrog Kristusove glave. Morda radi tega, ker so nekdaj ne le nekateri redovniki, ampak vsi duhovniki sploh nosili tonzuro, veliko večjo kot danes, tako da jim je ostal na glavi le ozek venec las. Ta tonzura naj bi jih spominjala na Kristusovo kronanje s trnjem.
Kristusovo sveto obličje
Pred teti so tudi med nami krožile slike Jezusovega obličja, na katerih je bilo napi eano tole: “Edino in pravo obličj-e našega Gospoda Jezusa Kristusa, posneto po sliki, ki jo je dal napraviti Tiberij Cezar.” Ne vemo gotovo, je li to res najstarejša in najpopolnejša slika Jezusova, Izročilo ve povedati le to, da je to podobo našega Gospoda dobil leta 14 90 papež Inocenc VIII. od turškega sultana Bayaceta v zameno za sultanovega brata, ki je bil v krščanskem ujetništvu.
V Kristusovem času so Judje smatrali za malikovalstvo, slikati človeški obraz, zato nič čudnega, če Kristusa za njegovega življenja niso upodobili ne v kipu ne v sliki niti njegovi najožji in najbližji prijatelji, kakor se je nasprotno dogajalo z najvidnejšimi osebnostmi n. pr. grškega naroda.
verjetno napravili po spominu Kristusovi učenci. Nato pase je Gospodova podoba širila toliko bolj, kolikor bolj je je raslo krščanstvo, a ena in ista, vedno v novih, bolj ali manj posrečenih posnetkih, že Tertulijan (roj. 1. 160 P° Kr.) obsoja v enem od svojih številnih spisov neko Kristusovo podobo, češ da je slabo izdelana in ne prikazuje prav svetega obličja Jezusovega. Torej je moral med verniki obstajati kak splošno priznani portret Kristusov. Cerkveni zgodovinar Evzebij leta 340 poroča, da so med verniki zelo razširjene različne Zveličarjeve podobe in pripisuje nekaterim celo čudežni izvor.
Najstarejši podobi Jezusovega obličja, za kateri vemo in kolikor toliko poznamo njun izvor sta ona kralja Ab-garja iz Edese (Mesopotami-ja) in ona z Veronikinega prta.
Izročilo ali legenda pripoveduje, da je kralj Abgar X pismu prosil Kristusa, nai pride v Edeso in ga ozdravi-Pismv je Kristusu prinesel kraljev tajnik Anan, kateremu pa ni uspelo, pripravit1 Kristusa do tega, da bi zaph; iti' Palestino. Anan je tore) hotel svojemu gospodu Pri nesti vsaj Kristusovo podobo-Zato je skušal Jezusa poiti’®' tirati, česar pa tudi ni mogel-l Gospodovo obličje ie
Prve Kristusove portrete so
Kristusov ega trpljenja
vsak trenutek spremenilo poteze in obenem izžarevalo sijaj, slepljiv kot sonce, da ga ni bilo mogoče motriti. Tedaj Pa si je Kristus zmočil obličje ‘n si ga takoj otrl s platnenim prtom in tega izročil Ananu. Kako se je Anan veselo začudil, ko je zagledal na prtu v naravnih barvah odtisnjeno podobo Zveličarje-vega obličja. Brž je odnesel to sveto podobo svojemu kralju. Verjetno so imeli Tertu-Ujan, Evzebij in drugi pred očmi prav to Kristusovo podobo, ko so pisali o pravem Kristusovem portretu, še v Strtem stoletju se je podoba tnhajala v Edesi, sedaj pa je nie najvernejša kopija v Ge-n°vi, v cerkvi sv. Jerneja.
Bolj splošno znan je izvor Podobe na Veronikinem prtu. S prtom Veronika obriše Je-*.bsa, zato ji da spomin ob-.čja svetega...”, tako po-Je>n0 pri križevem potu. Ta Pnt je poglavitna dragocenost v znamenitem relikviariju cerkve svetega Petra v Rimu.
, Nad vse zanimivo in vzpod-'Udno je izročilo o tem prtu, o njem sveto pismo samo ,lcer nič ne poroča, pa je vsa-ehiu krščanskemu človeku Poznano, vsaj v svojem prvem elu (kako je sveta podoba astala). star rokopis, ki se c.aoaja v Vatikanski knjižni-'• opisuje, kako je prt prišel
potem v Rim: Cesar Tiberij je poslal iz Rima v Palestino poslance, ki naj bi prosili Jezusa, da bi prišel v Rim, cesarja ozdravit od težke bolezni. Poslanci so v Judeji zvedeli, da je bil med tem Kristus križan; a ni jim ušla podrobnost o Veronikinem prtu. Povabili so sveto ženo, da je šla z dragocenim zakladom v Rim h cesarju, ki je res ob pogledu na Kristusovo obličje čudežno ozdravel. Tedaj je hotel v zahvalo postaviti Kristusov kip v Panteon, čemur pa se je rimski senat uprl.
Podoba Veronikinega prta, ki jo objavljamo, je posnetek verodostojne, na svilo odtisnjene podobe prta; hranijo to svilno podobo v zakristiji bazilike svetega, Petra v Rimu. Tekom časa je barva Veronikinega prta tako zbledela oziroma potemnela, da se komaj komaj vidijo na njem poteze Gospodovega obličja.
Poleg zgoraj omenjenih podob Kristusovih so še razni kipci in medaljoni z napisi v hebrejščini ali grščini. En tak napis se glasi:	“Mesija je
prišel, da bi prinesel mir, postal je luč ljudi, zakralje-val in živi!” Ti spominki izhajajo iz prvih treh stoletij po Kristusovem rojstvu.
Tudi v rimskih katakombah najdemo podobe našega Gospoda, tako Kalistovih kakor onih svete Praxede. Ta svetnica in njena sestra sv. Pudencijana, obe hčerki krščanskega rimskega senatorja Pudenta, sta nekoč zaprosili sv. Petra, naj jima kaj pove, kako je izgledal Zveličar. Tedaj je sv. Peter s svojimi neokretnimi potezami skušal na robec ene od svetnic narisati poteze Kristusovega obličja. Ta robec -se sedaj hrani v Praxedinih katakombah. A se na njem le še malo vidi. Zgodovinsko pa je zelo verodostojen, saj se je že sv. Helena 1. 320 zanimala zanj in poskrbela za ohranitev te redke relikvije.
Kratka zgodovina križanja
Križ je najstarejše in najsplošnejše mučilno orodje. Iznašli so ga na Vzhodu, potem pa so se ga potom Grkov oklenili Rimljani, ki so z
njim kaznovali sužnje in “barbare”, niso pa smeli križati nobenega rimskega državljana.
Prvotna oblika križa prav za prav ni bila križ, ampak le navaden drog, na katerega so pribili ali privezali obsojenca. Pogosto so se poslužili tudi kar najbližjega drevesa in pritrdili telo obsojenca na deblo, roke pa pribili na njegove veje, levo in desno. Tako se je razvil prvotni drog v nekak križ v obliki črke T.
Pri Rimljanih je bilo križanje kazen za ubijalce in tatove; preden so pa koga križali, so ga bičali in ga vlekli po ulicah na vrvi, zasramo-vaje ga. Kadar so hoteli muke obsojencu čim bolj pomnožiti, prečnega droga niso pritrdili, ampak so na vrh pokončnega droga napravili vdolbino in vanjo posadili prečni tram ter obsojenca na njem. Ob najmanjšem vetriču se je tram s pribito žrtvijo pričel gibati sem in tja, kar je bolečine še povečalo. (Glej sliko!)
Kasneje so začeli uporab
aSäSi i oj		
	3DW38A2AH	
	1 551 ‘§H m	IVŽlf
ljati tudi takozvani Andrejev križ, v obliki črke X, na kakršnem so mučili apostola sv. Andreja, zato se po tem svetniku od tedaj te vrste križ imenuje. Vendar je kmalu spet prvotna oblika, križa prevladala. Tako najdemo tu in tam v katakombah sredi imen mučencev črko T, znak, da je bil mučenec križan. Marsikdaj so križali tudi tako, da je bila glava obsojenca spodaj in noge zgoraj, kakor kaže slika. Tako so križali sv. Petra.
Toda ne le oblika križa, temveč tudi načini križanja so bili različni. V starem Rimu je bila navada, da je obsojenec križ zadel na rame in ga nesel na morišče. Pribit na križ je obsojenec visel med nebom in zemljo dneve in dneve, živ ali mrtev, v hrano roparskim pticam. Kadar so se hoteli Rimljani posebno slabo izraziti o kakem hudodelcu ali najnižjem sužnju, so dejali: ‘‘To ti je meso s križa in piča za gavrane.”
Judje pa so nasprotno svoje obsojence, ko so izdihnili, s križa sneli, jim polomili kosti in jih pokopali, kot je bilo to pri križanju Kristusa in obeh hudodelcev, če so pa pri snemanju opazili, da žrtev še živi, so ji dali kake krepilne pijače, hoteč s tem trpljenje še podaljšati, že preje, med pribijanjem na križ, so dajali obsojencem piti vina, z miro in drugimi krepkimi pijačami mešanega, da se je okrepil ter se ves čas ohranil pri zavesti in bolečine v polni meri občutil.
V čast Zveličarja sveta, “ki je s svojim križem svet odrešil’’, je cesar Konstantin odpravil kazen križanja v prvi polovici četrtega stoletja po Kristusovem rojstvu — 'ob zmagi krščanstva nad poganstvom v rimskem imperiju. Toda v posameznih primerih se je kasneje križanja še pojavilo kot kazen za izredne zločine. Tako je leta 1127 Ludvik Debeli v Franciji dal
križati ubijalca kralja Karla Dobrega. Muko križa mu je povečal še na ta način, da je k vznožju križa dal privezati divjega psa, ki se je zaganjal obsojencu v noge in mu jih pri živem telesu trgal.
Križanje se j"e vedno smatralo kot najsramotnejša kazen in smrt. Prekleto drevo, sramotni les. . . tako so nazi-vali križ. Na to najsramotnej-šo kazen so obsodili Gospoda življenja. Od tedaj križ ni več prekleto drevo, ampak drevo življenja, saj smo po njem za-dobili večno življenje. Zato križ, ta blagoslovljeni les, to znamenje najvišje časti in sreče, ki nas čaka, poljubljamo, ga z ljubeznijo k sebi prižemamo, in se ga v najtežjih, zlasti poslednjih trenutkih oklepamo kot edine rešilne deske: A ve Crux, spes unica! —• Pozdravljen križ, naše edino upanje!
Napis na križu
Nad glavo pribitega na križ so navadno pritrdili kratek napis, ki je oznanjal ime obsojenca in njegovo krivdo. Ta napis so tudi nosili pred obsojencem, ko so ga gnali na morišče, in glasno oznanjali njegovo krivdo, če bi se morda med množico ljudstva ne našel kdo, ki bi morda v zadnjem trenutku lahko še
uspešno osporaval pravičnost smrtne in tako sramotne kazni.
Za Kristusa je Pilat dal napisati značilne besede, s ka-terimi judovski prvaki, kot nam je znano, niso bili zadovoljni in so protestirali, Pa jim je Pilat, sam nase jezen, zabrusil: Kar sem pisal, sem pisal. .. Zapisano pa je M* lo: Jezus Nazareški, judovski kralj. Napisano ni bilo samo z začetnimi črkami, kot imamo to velikokrat na naših križih: INRI (lesus Nazare-nus Rex Iudaeorum), ampak cele besede, in sicer v treh tedaj najbolj občevalnih jezikih, latinskem, grškem in hebrejskem, pisano od desne na levo, po hebrejski navadi-Srednji del tega napisa s® hrani v baziliki Svetega Križa v Rimu in vse kaže, da je resnični pravi ostanek napisa na Kristusovem križu. Napis Je vdelan z dletom v kos deske in se jasno vidi naglica, s katero je bil napravljen. Deščica ima kakih 2 5 cm širine kakih 18 cm višine. Grški n1 latinski napis sta dobro ohranjena, hebrejski pa je že ze*° zguljen.
Na križu je bil ‘od strani poganskega oblastnika Kristus proglašen za kralja. Od teda) naprej je vsako razpelo kako javen proglas Kristusovega kraljevanja nad svetom. S križa Kristus zmaguje, Kristu kraljuje, Kristus gospoduje.
čaščenje in sramotenje križ®
v prvih stoletjih po Kr. r.
Težko je točno označiti kdaj se je križ prvič P°la'l. v katakombah. Menda ni sim bola v teh svetih krajih, ki bil tako redek po.i!,v kot Pr
to znamenje križa. Mar prvi kristjani križa niso častili?
Kr.ž je bil mladi Cerkvi najmanj tako sveto in čaščenja vredno znamenje Kristusovega trpljenja kakor nam. Bil jim je najvišji simbol krščanstva. Iskali in videli so ga povsod: v jamborih ladij, gnanih od viharja po širnem niorju, v 'ptiču z razpetimi krili, v stoječi človeški postavi nioliica z razprostrtimi rokami.
Tertulian že označuje krščanstvo kot vero križa. Križ
Ba prvim kristjanom ni bil le Slmbol ali spomin Kristusovega trpljenja, ampak živa real-ost, zlasti v časih preganja-
nja, ko niso le križ častili, ampak — ga tudi nosili!
Toda kakor tudi so v vedno težiih preganjanjih kristjani križ bolj in bolj ljubili, pa so ga morali tudi vedno bolj čuvati pred osmešenjem in one-čaščenjem, namreč od strani poganskega sveta.
V cesarskih palačah v Rimu so našli karikaturo križa (glej sliko!), s katero so hoteli poganski tovariši osmešiti kristjane, ki jih je bilo že tedaj na cesarskem dvoru mnogo, tudi v najvišjih službah.
Karikatura predstavlja osebo z oslovsko glavo; oponašali so namreč kristjanom, da časte glavo osla, pribitega na križ. Na levi stoji človek, kakor da bi oslovsko glavo častil, po tedanjem običaju z dvigom roke k ustom. Spodaj Pa je v grščini prav slabo napisano: Alexamen časti svojega boga.
Ta karikatura je bila odkrita v letu 1856 in strokovno obdelana in razložena. Verjetno je bil prostor, kjer so jo odkrili, nekaka šola za otroke sužnjev cesarske palače. Sodijo, da soada v konec drugega ali v začetek tretjega stoletja po Kristusu.
Pa to ni edini dokaz, kako so pogani smešili kristjane, križ in Križanega, še več je
takih in podobnih odkritij. O kolikem skritem trpljenju, o kolikem junaštvu bi nam pač mogli govoriti starodavni zidovi rimskih palač!
Tako nam je vse bolj umeven pojav, da najdemo v drugače na krščanskih simbolih tako bogatih katakombah le tako poredko znamenje svetega križa. In še tam, kjer je izraženo, je kar se da, prikrito v podobi sidra, črke T in drugače. (Glej sliko!) A ko je za mlado Cerkev nastopil mir in se je utrdila v rimskem cesarstvu, je s krščanstvom zavladal tudi križ — prav za prav je križ priboril zmago krščanstvu. Saj vemo, da se je cesarju Konstantinu pred odločilno bitko prikazalo na nebu prav znamenje križa z napisom: V tem znamenju boš zmagal. In je zmagal — ne Konstantin, ampak križ!
L.Ii.C.M.
t-A ESPIRITUALIDAD DEL GENERAL SAN MARTIN
(Continuaciön)
, Fa.lta.bale la bandera y la hizo enarbolar pjo los auspicios de la divinidad y de la atria, con toda pompa religiosa y inilitar Un acto solemne, el 5 de enero de 1817, ^ visperas de abrir su memorable campa-a de los Andes.
Sigue contando Mitre: “ el dia senalado * ejercito vestido de gran parada, con su .tado rnayor a la eabeza, se puso en mar-k a hacia la ciudad de Mendoza, que lo es-£®raba engalanada con arcos triunfales de °res, banderas, gallardetes y cortinajes 6(j. aeda que tapizaban los frentes de los ]■ dicios. Penetrö por la calle denominada ^ "anada, a lo largo de la hermosa ala-lOd' P^antada por San Martin, y a las eil de la manana formo en la plaza mayor, § ,Itledio de los repiques de campanas de ^Biplos.
ve a ünagen de la Patrona salio del Con-la p? San Francisco, al encuentro de Cobunna, llevada en andas, acompanada
por todo el clero, custodiada por las ba-yonetas de los sodados, y a la eabeza de la procesion marchaba el general San Martin con todas las personalidades de Cuyo. En la Iglesia estaba depositada la bandera bordada por las damas mendocinas y ador-nada por ellas con piedras preciosas.
Despues de bendecida, junto con el bas-tön de mando del general, San Martin la fijo en el asta y ima salva de artilleria de 21 canonazos saludö su ascenciön. San Martin puso su bastön en la mano derecha de la imagen, y tomando la bandera subič con ella a la plataforma levantada en la plaza.
Todos los cuerpos presentaron las ar-mas: los tambores batieron marcha de ho-nor y siguiö un religioso silencio,
El general con la eabeza deseubierta di-jo con vibrante voz: “Soldados: Esta es la primer bandera independiente que se bendice en America”. La batič por tres
veces y el pueblo y las tropas lanzaron un estruendoso “Viva la Patria’’. Y con acen-to esforzado agregö: “Soldados, jurad sos-tenerla muriendo en su defensa, como yo lo juro”.
“Lo juramos” respondieron todos a una voz. Una triple descarga de fusileria a que se siguiö una salva de 25 canonazos saludö la bandera redentora de la mitad de la America Meridional. Esta es la bandera que debia atravesar los Andes flameando en triunfo a lo largo de las costas del Pa-cifico, proteger la iundaciön de dos nuevas repüblicas, concurriendo a la independen-cia de otra mäs, y servir de mortaja, 64 anos despues, al cadäver repatriado del Libertador americano. que en ese dia la enarbolö como signo de redenciön”.
El Ejercito Libertador venciö en la cues-ta de Chacabuco. y en los llanos de Maipo.
El ilustre San Martin habia puesto a su ejercito bajo la protection de la Virgen del Carmen, que tanto le favoreciö en su campana; por ello el 12 de agosto de 1818 le escribiö al superior del Convento de San Francisco en Mendoza diciendole: “La de-cidida protection que ha prestado al Ejercito de los Andes su Patrona y Generala, Nuestra Madre y Senora del Carmen, son clemasiado visibles. Un cristiano reconoci-miento me estimula a presentar a dicha senora, que se venera en ese Convento, el adjunto bastön como propiedad suya y como distintivo del mando supremo que tie-ne sobre dicho ejercito”.
Despues San Martin cediö tambien la bandera de los Andes, cuyo escudo habia sido bcrdado con hilos de seda y oro, que se sacaron de una casulla que poseian los padres franciscanos.
Tanto en las campanas de Chacabuco y Maipo, como en el resto de sus batallas, San Martin llevaba consigo un hermoso cuadro de la Virgen del Carmen que obse-quiö a su amigo y companero de armas, general Las Heras, al terminar su misiön en America.
Agradecidos al Cielo y a la Virgen San-tisima, San Martin, los jefes militares y la sociedad chilena, asistieron el sabado 21 de abril de 1818 a la Catedral de Santiago, donde se celebrö una solemne misa con Tetieum.
San Martin bajö luego a Buenos Aires y pasö por la Villa de Lujän. San Martin fue al Santuario de Lujän en mayo de 1818, cubierto con los laureles de la re-ciente victoria de Maipo.
El inmortal vencedor de Chacabuco y Maipo tenia 40 aiios.
En el santuario, su espiritu elevö vo-tos de gratitud al cielo por la protection que le habia dispensado.
Con jübilo contemplö los gloriosos tro-feos de la batallla de Salta, enviados por el general Belgrano desde Jujuy en 1813.
El 14 de marzo de 1818 San Martin juro ccn el ejercito y el pueblo “.. .que en el sitio en que se diera la batalla (de Maipo) y se obtuviera la victoria, se elevaria un santuario de la Virgen del Carmen, Patrona y Generala de Nuestro Ejercito.
El presbitero Julian Navarro, el mismo que habia actuado como capellän en San Lorenzo, tuvo a su cargo el 21 de noviem-bre de 1818, en Chile, la oraciön funebre por los muertos en la acciön de Maipo.
Cuando San Martin iba a. partir para el Peru, volviö a invocar a Dies. En su pro-clama decia: “Compatriotas, voy a abrir la campana, mäs memorable de nuestra re-voluciön: de ella dependen la consolida-cicn de nuestros destinos, las esperanzas de este vasto continente, la suerte de nues-tras familias, las fortunas de nuestros axni-gos; en fin, lo mäs sagrado, que es nuestro henor. Fiado en la justicia de nuestra causa, y la protection de Dios, yo os prometo la, victoria, ya no dudo que ella coronarä ccmo hasta aqui, la constancia de los va-lientes que me acompanan”.
El 8 de julio de 1821, San Martin entrö en Lima y el 28 proclamaba la indepen-dencia.
Al dia siguiente 29, reunida en la Iglesi» Catedral concurrieron de todas clases 7 con asistencia del senor arzobispo se celebrö un Tedeum y una misa solemne en acciön de gracias; en esta ceremonia hablö el padre lector, fray Jorge Bustamante.
El 8 de octubre de 1812 San Martin proclamaba el estatuto provisional del estado peruano. Entre otras cosas decia:
“Art. 1!> — La religiön catölica, apos-tölica, romana, es la religiön del Estado,
Art. 3? — Nadie podrä ser funcionario publico si no profesa la religiön del Estado,
En su juramento San Martin dijo: ‘ a Dios y a la Pätria y empeno mi hono que cumplire fielmente el Estatuto Provisional dado por mi para el mejor regini611 y direcciön del Peru; defendere su in“6' pendencia y libertad y promovere su f®" licidad por cuantos medios esten a mi cance”.
PO POTIH BOŽJE PREVIDNOSTI
3. Nepričakovan izid
Jožef je bil v ječi, a blagoslov božji je bil tudi v ječi nad njim. Sv. Pismo pripoveduje takole: “Gospod je bil z Jožefom; pridobil mu je srca, tako da je našel milost tudi v očeh načelnika ječe. In načelnik ječe je izročil Jožefu vse jetnike, ki so bili v ječi; vse kar se je vršilo, se je vršilo po njegovi naredbi. Načelnik ječe se ni menil za nič od tega, kar mu je bilo izročeno, ker je bil Gospod z njim. in ker je Gospod dajal uspeh vsem njegovim delom.’’ Tako je blagoslov, ki je spremljal vsako Jožefbvo žrtev, olajšal trdo življenje v ječi.
V tem času sta bila poslana v ječo dva kraljeva dvornika, osebna strežaja kraljeva: veliki točaj, ki je oskrboval pijačo za kraljevo mizo, in veliki pek, ki je skrbel za kruh in drugo pecivo. Jožef Jkna je bil dodeljen, da jima je stregel — knela sta nekak izjemen položaj v ječi. Neko noč sta imela sanje, ki so ju vznemirile. Točaj je sanjal, da je pred njim finska trta s tremi mladikami, ki so nosile zrele grozde. Te grozde je točaj stisnil v čašo in sok ponudil kralju piti, — cntil je, da te sanje morajo nekaj polniti, a ni mogel spoznati, kaj. Jožef, od ®°g'a razsvetljen, mu sanje razloži: “Tri ^•ladike so trije dnevi. Po treh dneh te . 0 faraon postavil nazaj v tvojo službo 111 podajal boš faraonu čašo v roko kakor Tvejšnje čase.” In k tej tolažijivi razlagi pristavi Jožef prošnjo za se:	“Toda
spomni se me, ko se ti bo dobro godilo, ln izkaži mi milost; priporoči me pri fa-?a°nu in izpelji iz te hiše, kajti nisem nič storil, da bi me morali vreči v ječo.”
po tej ugodni razlagi je tudi veliki pek Poln upanja povedal svoje sanje: “Tri Pletenice belega peciva sem nesel na glavi ^ faraona, prišle so ptice in iz vrhnje Pletenice na moji glavi jedle pecivo.” In °z.ef nrn pove razlago: “Tri pletenice so mije dnevi. Po treh dneh te bo faraon “Psil na kol in ptice bodo jedle tvoje
meso od tebe.” Porazna razlaga, ki je v pekovem srcu uničila vsako upanje. Kdor govori v božjem imenu in božje misli razlaga, ne napoveduje samo sreče, blagostanja, zdravje in mir; ampak mora govoriti o vsem, kar vsebuje božje razodetje, tudi o božji sodbi, o božji kazni in pogubljenju.
Kakor je Jožef napovedal, se je zgodilo. Pek je bil obešen, točaj se je vrnil v svojo prejšnjo službo. “A veliki točaj se ni spomnil Jožefa, temveč ga je pozabil.” Taki smo! V stiski vse mogoče obljubu-jemo Bogu in ljudem, če nas rešijo, ko pa stiska odneha, pozabimo na vse, tudi na svoje nekdanje sotrpine, ki so nam v stiski marsikatero prijazno uslugo storili. Jožef je ostal pozabljen v ječi. Bog je čakal še dve leti. Po dveh letih pa je imel faraon sanje. Videl je iz Nila prihajati sedem lepih in debelih krav, za njimi pa je prišlo sedem drugih grdih in suhih krav. In grde suhe krave so požrle onih sedem lepih in debelih krav. Faraon se je prebudil; ko je zopet zaspal, je zopet sanjal: Zraslo je na enem steblu sedem debelih in polnih klasov, za njimi pa je poganjalo sedem drobnih in snetljivih klasov. In drobni klasi so pogoltnili sedem debelih in polnih klasov. Vznemirjen je faraon zjutraj vstal, ter dal poklicati pismouke in modrijane, a nobeden mu ni znal razložiti sanj. Tedaj se je točaj spomnil Jožefa v ječi. Povedal je o njem faraonu, ki ga je dal takoj poklicati. “Hitro so ga privedli iz ječe. Dal se je ostriči, se je preoblekel in prišel k faraonu.” Ta je že čakal nanj in mu rekel: :‘Imel sem sanje in ni ga, ki bi mi jih razložil. Slišal sem pa o tebi, češ, ko slišiš sanje, jih že razložiš.” Jožef je faraonu ponižen po resnici odgovoril: “Ne jaz, Bog bo razodel faraonu, kar mu je v blagor.” Po božjem razodetju je Jožef faraonu razložil sanje: Sedem’ rodovitnih let pride, ko bo velika obilnost po vsej egiptovski deželi. Za njimi pa nastopi sedem let lakote, ki bo silno huda. Zato naj faraon poskrbi za razum-
nega in modrega moža, to bo v rodovitnih letih pobiral petino pridelanega žita in ga spravljal v državna skladišča, da se bo zbrala zaloga za sedem nerodovitnih let. Tako ne bo uničena dežela po lakoti.
Kralj je z vero sprejel Jožefovo razlago sanj in njega postavil za podkralja, to je na najvišje mesto poleg sebe, “ker ni nikogar, ki bi bil tako razumen in moder kakor ti.” Faraon ga je po posebnem obredu umestil v novo službo in ga v slavnostnem sprevodu predstavil ljudstvu. S tem je bil Jožef na mestu, to mu ga je Bog pripravil in ga do njega vodil tri-najst bridkih in žrtev polnih let: sedemnajst let je bil star, ko so ga bratje prodali, trideset let pa je imel, ko je stopil pred egiptskega kralja faraona. — Zakaj je Bog tako dolgo odlašal? Zakaj je pustil Jožefa še dve leti v ječi čakati, preden je faraonu poslal sanje? “Moja pota niso vaša pota,” odgovarja Gospod. Ni naša stvar odločati, kako dolga in kako težka naj bo pot, po kateri vsak izmed nas hodi, da pride tja, kjer ga Bog hoče imeti. To je določeno v večnih načrtih božje ljubezni in modrosti. Mi moramo verovati in zaupati božjemu vodstvu; smemo pa Boga prositi, da nas vodi po krajši in lažji cesti, in je prav, da za to prosimo, seveda vedno vdani v njegovo voljo, če je drugačna kot naša: “ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi.” Tudi Jožef je tisti dve leti v ječi gotovo mnogo molil in prosil Boga, naj ga reši in pripelje zopet v svobodo.
Faraon je dal Jožefu novo ime, ki pomeni “rešitelj; tisti, ki daje življenje”. Res je Jožef rešil Egiptu življenje v dolgih letih nerodovitnosti. Če ne bi bil zbral v letih obilnosti žita, “kakor peska ob morju”, bi bil narod skoraj popolnoma izumrl, rešil bi se le tisti, ki bi se mogel izseliti drugam, kjer ni vladala lakota. Tako so upravičeno mislili, da je hebrejski mladec Jožef poslan od dobrega božanstva, to je bilo Egipčanom posebno naklonjeno, da reši narodu življenje. A zavoljo Egipčanov Bog ni poslal Jožefa po težki poti v Egipt, ampak zavoljo bodočega izvoljenega ljudstva, iz katerega naj se ob polnosti časov rodi Zveličar sveta.
V deželi, kjer je bival očak Jakob, je po sedmih izredno rodovitnih letih nastopila sedemletna doba lakote. Ves njegov rod bi v lakoti poginil, in bi tako ugasnil rod bodočega Odrešenika, da ni prej poslal Jožefa v Egipt in ga postavil na mesto podkralja. Ko so bratje prišli v Egipt kupovat žita. jih je Jožef spoznal,
a oni Jožefa ne — saj je po tolmaču govoril z njimi, da se je še bolj zakril pred njimi. Ko se je prepričal, da so se bratje spreobrnili in obžalujejo, kar so Jožefu naredili, se jim je dal spoznati, pckval očeta z vso družino k sebi, ker bo lakota trajala še pet let. Faraon je Jakobu in njegovim odkazal poseben okraj, deželo Gesen, kjer so se naselili in se razrastli v močan in številen narod.
Ko je Jožef iz visokega mesta, kamor ga je postavil Bog, gledal nazaj na svojega življenja pot, je moral občudovati modrost božje previdnosti in ji biti neizmerno hvaležen, Čisto drugače je sedaj presojal ure bridkosti in preizkušnje, skozi katere je moral iti, kakor kažejo besede, ki jih je govoril osuplim bratom: “Zato me je Bog poslal pred vami, da ohrani vaš rod na zemlji in vas s čudovito pomočjo obvaruje pri življenju. Tako me torej niste vi semkaj poslali, temveč Bog, to me je postavil za očeta faraonu in za gospodarja vsej njegovi hiši in za vladarja vse egiptske dežele.”
Mi ne moremo za trdno v naprej vedeti, na kakšno mesto nas hoče božja previdnost postaviti v našem zemeljskem življenju, kakor tudi Jožef ni vedel, a eno trdno vemo iz svoje vere, da nas prav gotovo po vseh potih, po katerih nas goni, vodi v zveličanje, da nam vse razmere in vsako okolje, v katero pridemo, služijo1 le v to, da lažje in bolj gotovo pridemo k njemu v nebesa. Prav tako gotovo spoznamo pot, po kateri nas vodi, to je pot božjih in cerkvenih zapovedi. Po tej poti moramo hoditi, kjerkoli smo: ali v domovini, v Evropi, ali pa daleč preko morij v Ameriki — južni ali severni, ali pa v daljni Avstraliji.
Nekoč bomo tudi mi gledali nazaj na svojega življenja pot. Tedaj bomo spoznali ljubezen in modrost božjo, ki nas je čudovito vodila. Tedaj bomo tudi mi mogli reči vsem, to so nas sovražili in prega-njali: “Vi ste imeli sicer hudobne namene, a Bog je vse v dobro obrnil.”
Morda, v tem življenju tega trenutka ne bomo doživeli, — a v večnosti bomo še bolj jasno videli delo božje previdnosti v našem ž'vljenju in v življenju naših dragih. Tedaj pa bomo v neizrekljivi hvaležnosti pokleknili pred troedinega Boga in mu zapeli: “Slava in hvala in zahvala tvoji previdnosti, to z modrostjo, ljubeznijo in močno roko vodi slehernega, ki ti zaupa.”
t Dr. GREGORIJ ROZMAN
.	Nekatere je Bog v
4 Aur	naših dneh izbral, da
bi bili vsemu svetu priče tega, kar se je zgodilo. Zdi se mi, da so podobni apostolom, ki so doživeli Getzemani, od daleč čuli toge Udarce kladiva na. Kalvariji in slednjič resnično z Njim govorili, ko j-el po Vstajenju skoz zaprta vrata stopil v sredo mednje. Tudi ti apostoli naše Kalvarije so se, kot oni ob Spočetju Nove zaveze, razšli po širokem svetu, <ia pričajo Gospodovo pot, ki se je nad Valukovim rodom izkazala in potrdila po preliti krvi mučeništva svetih; da bi svet spoznal in da bi veroval.
Pa svet ne spozna in ker ne spozna, ne veruje. In ker ne veruje, si piše sodbo.
Kaj ga niso sprejeli kot psa, ko se je Prikazal med nami, živ okostnjak, iz groba Vstali Lazar?
Kaj niso s prsti kazali nanj in šepetali Sovražno kot farizeji in hlapci na Kajfovem nvorišču: ‘‘Glejte, tudi ta je eden od njih...”?
Ej, dobro se spominjam še, kako je zbe-gan, na smrt utrujen, bled, razcapan in sestradan ves stopil med nas. Same oči so ga tule. Dolgo smo se gledali, mrtvo, brez be-^de. v upajočem strahu je njegov pogled Za, trenutek obvisel na slehernem 'od nas. In ui bilo besede iz naših ust. In ker je ni ll°, vem, ga je zapeklo, kot da je drugič krivici obsojen; dve veliki, težki solzi sta e zarisali po gubastem licu. In mi smo mol-Samo dve solzi. Moj Bog, saj bi se lvjaku zasmilil. Mi pa smo molčali.
Potem je bruhnilo iz njega, hripavo in rzajoöe, kot da prihaja iz groba; po mrli-
.; _Po slani krvi, po sopečih vzdihih umi-^ajočih, res, kot krik tistih, ki tonejo čez ob in padajo v črno, še živi, na grmado j?rtvih teles, tako je dišala njegova beseda.
°t da se je ubiti zvon sam še enkrat raz-“iajal in zvenknil iz teme:
"Fantje, ne izdajte me!...”
, Naš odgovor je bil mrzel, suh, rezek, pe-°p odgovor farizeja:
Povej!
In je povedal.
Pomislite, ljudje božji, povedal oč? tak'°, kot se je zgodilo. Potem
šev 3atoPile v strahoten molk. Ni ________ ___
zam ?otrienia’ ni mu bilo zanj, saj je bil j m že zdavnaj potrjen s smrtjo. In kogar
SIhrt pečatila, ne išče potrjenja tega sveta.
•ne re^em. da bi se mu povsod tako ^merilo, kot se mu je med nami. Vem pa, tUr,?° resnici govorim, če zapišem, kako je grQJ med nas, ki smo po božji volji ušli T0toDoy°m, segla vzdvojenost, kako smo bili (avT^l.in plašljivci, za zaprtimi vrati pri-O0*i, kaj bo. Zato smo jih sprejemali tr6D,c!' da, skoraj bali smo se jih, ker smo nanvtali zase- In mnogi, mnogi so bili med l’ ki jim tistikrat niso prav verjeli.
do pičice so se mu iskal na-
Kje naj jim tedaj verjame svet, ki jih ne pozna, ki še pol njih zgodbe ni okusil, kot smo jo mi, dokler smo še sami gledali besneče ognje po naših domovih in šteli znane in neznane grobove po skrivnostnih gozdovih dolenjskega čada in kraških skalin?
In danes so z nami v svetu. Danes jim skoraj vsi že verjamemo. Mi že, svet še ne. Ne pozna, kar sam ni videl.
Oni pa hodijo iz kraja v kraj in so priče, žive, zgovorne, strahotne priče trpljenja, ne po besedi, po čudežu marveč, ki jih je otei.
Prenekaterega od njih sem že srečal v teh poslednjih letih, odkar sem prvega videl, ko je stopil med nas. In spoznavam bolj in bolj, kako je, vsem skupno tisto, kar se je njim resnično odkrilo, nam pa bo prikrito menda res do poslednjega dne: Bog jim je dal za trenutek pogledati onstran. . . Kdo od nas se je že sprijel s smrtjo, kot so se oni na Dan jeze? Kaj niso že stali na brvi, ki vodi na oni breg?
Kant, mlad, postaven, naš in zdrav. Dela in se ne utrudi. Tudi smeje se. Nič na njem ni otožno, nič zaskrbljeno, živi. Če je z drugimi, jim je družen v pesmi, šest Ini v tednu: ob zori je že na nogah, v mraku se vrača. Nedelja, pravi, je božja in njegova. Misli na dom, pa ne joče. Sanja o materi in je srečen, kot da se ji je bil prav zdajle skobacal iz naročja. Ponos je v njem, če govori o očetu, ki trpi, ker je sam. Kje mu je sin! Cel ocean je med njima. Oba, četudi sta daleč, se vprašujeta, kdaj bosta orala spet, kdaj nakladala, kdaj spravljala v kaščo in senik. Bodo še v poletno čričkanje udarjala pod prebujajočimi se zvezdami drdrava kolesa težkih vozov tja in počez čez vas, ki zdaj ždi sama, kot da so jo Oropali za življenje?
Nekoč mi je dal, da sem za trenutek pogledal v njegov skriti, nam tako odmaknjeni svet.
“Mlad sem in življenje kipi v meni, kot prej nikoli ni!”
Dvignil je desnico in narahlo potegnil s prsti po orošenem steklu malega okna. Dež tam zunaj je polzel skoz pol prosojno sivino poletnega oblačja. S plosko dlanjo je napol zaslonil oko in se nasmehnil sam sebi. čul sem ga:
“Takšno je moje življenje! Kot da se je steklena stena vstopila predme: tod sem jaz in tam svet. Vse vidim, vse čujem, vse živi, in vendar ne sežem tja. Bog je odločil tako...”
Kot da gleda ves svet skozi prizmo. Le v kakšnem mavričnem soredju se mu kaže; kako čisto drugače kot nam.
“Kolikokrat se trga v meni; hotel bi podati roko svetu, ki poje tam zunaj, hotel bi se pomeriti z vročičnimi valovi, ki pljuskajo prav do mojih nog, spustiti bi se hotel, za trenutek samo, v peneči se vrtinec pozabe,
ki pravijo, da jo prinaša svet; pa, Bog bodi zahvaljen, tale stena, ki je pred menoj, je trdna dovolj, da, me vzdrži, naj se tudi ves nanjo pripnem; nič ni tako lepega kot zavest, da se nisi vdal svetu, pa da je tvoje, od Boga samega odkazano poslanstvo, vselej živo v tebi.”
In se obrne, kot da se je šele v tem trenutku razkrilo v njem veličastno spoznanje, ki ga vodi že leta:
‘‘Mar bi ne bito, kot da sem pljunil na vise, kar mi je sveto, kot da sem jih sam pomagal pehati v jamo, kot da sem izdal mater in očeta in vse, ki trpe krivico, pa ne obupavajo, če bi se dal objeti svetu? že sama ta misel je trdna dovolj, da vzdržiš!...”
“Kako nič jih ne poznamo’...” stojim sa.m osramočen pred njim. Po človeški slabosti, po goljufnosti, po laži, obrekovanju, zavisti in umazani podlosti, ki v nas tiči, jih merimo. Pa so vendar junaki, dvakrat junaki: v prvo, ko so trpeli s tisoči, ki so že prestali in so zdaj onstran za slavo Tistega, ki jih je dal, v drugo pa, ker so se iz groba živi vrnili v svet, ki jih ne ume, ne spozna, noče verjeti resničnosti njihove skrivnosti, a, se ne pritožujejo, ampak tiho trpe. . . Mi tožimo, kako težki so nam dnevi, kako brezdušno nas bije življenje, kako je pred nami vsq z meglami zastrto, res, kako se sploh ni vredno za jutri tru diti. In smo kot ovele rože, ki si žele samo še, da se ospo povsem in minejo v prsti, ki jih je pojila. Oni pa hodijo skoz življenje z nasmejanimi očmi, z vneto prizadevnostjo, ves svet jim ožarja božja luč! Mar smo mi prikrajšani za to srečo? Vsakomur je dana, ne le izbranim, le najti j'o je treba, in kadar si jo našel, jo hrani in čuvaj, prilivaj ji olia kot pametna devica, da bo svetila vsevdilj, kajti pisano je, da nobeni ni dano vedeti, kdaj pride ženin!
Dež se je umaknil vetru. Megle se razmikajo. Skoz krpaste poke sili sonce. Poletno sonce v tujini.
“Tam pri nas se jim zdaj ponuja pomlad,” živi v misli na dom, “tod spemo v jesen. Kako čudno vse to. Pa je tod tudi lepo,” se brž popravi, kot da. ge boji otožnosti, “meni se vse lepo zdi.”
Gledam ga. Bliže in bliže sva si.
“Ven pojdiva!” zaželi. “Zdaj po neurju zemlja diši in ta duh njen oznanja življenje, živeti je tako lepo, kaj ne?”
Od neurja razmočena pot se nama zablešči prav do obzorja; kot da tone tam za poslednjimi bežečimi meglicami, ki se ji umikajo, da se izteza še dlje. Brezkončna je.
“Glej, glej,” mi stisne roko, potem pa z iztegnjeno desnico pokaže na koprnečo prsteno progo, ki sili v pampo, se proži po nji in dahne v daljah; “se ti ne zdi, da se bo zdaj, zdaj pripela na nebo? Res, prav do tja je segla...”
In greva za njo, za potjo, posuto z vlažnimi biseri poletnega neurja.
‘‘Ta fant je pesnik,” kipi v meni začudeno spoznanje. On pa, kot da je uganil mojo misel:
“Nisem sanjač, le globlje gledam, odkar se je tisto z nami zgodilo. Ni treba, da si učen, da si beliš glavo s knjigami, da ven in
ven tičiš v znanju, ki mu ni konca. Preprost fant sem, včasih kar do neznosnosti neroden. A zemlja, veš, je povsod ista; živim z njo, tudi zdaj, čeprav daleč od 'očeta. Odkar pa sem bil v nji in mi je bil Bog v drugo življenje dal, mi je še ljubša, cul sem, kako je nekdo dejal, da zemlja brani k Bogu. Norec, kdor jo to verjel. Svoj živ dan še nisem našel človeka, ki bi znal Boga tako častiti in mu biti tako vdan, kot mu je stvarstvo. Meni je zemlja mnogokaj povedala. Ko sem bil še doma, je nisem prav umel, mnogokrat ji še prisluhnil nisem. Zdaj pa, ko sem daleč od domače hiše, preneka-terikrat ujamem njeno besedo iz prejšnjih dni. Tako vem, da zemlja ne oznanja smrti, v življenje budi, sama ga daje, po božji volji. Poglej to pot, ki je pred nama: k'ot molitev sili v nebo, k Bogu vodi. In je iz zemlje. . . ”
Vem, kakšno globoko spoznanje je v teh besedah. Zemlja ga vodi k Bogu, tega preprostega fanta, ki sam pravi, da ni učen, da je neroden, prav po naše neroden. O ti blažena nerodnost iskrenih ljudi, ki jih svet prezira in odriva, ker ne znajo biti narejeni, hinavski, varljivi, zlobni. . .
“In razumi me prav,” primakne spet, “če ti pravim, da se nočem vdati svetu. Ne sovražim sveta. Če bi to storil, bi sovražil tistega, ki ga je bil ustvaril. Sovražim le zlaganost, brezglavost in zmotnost ljudi, ki se mi dostikrat kažejo brezumnejši od živali-Svet ni grd sam po sebi. Kar je v njem grdega, je hudobija. Ta pa je lastna ljudem, ki so sami sebe zavrgli. Mar boš trdil, da je naša dežela grda, če ji danes gospodujejo nesrečneži, ki so ljubezen zamenjali s sovraštvom, krepost z grehom, vero z nevero, lepo z grdim, molitev s kletvijo? Grd tisti, ki bo dolžil zemljo. To se pravi pljuniti na Stvarnikovo stvaritev!”
Z veje, ki se vlažna ponuja čez vrtno ogrado, osmukne list. Vrti ga med prsti, kot nežno igračo. Potem ga spusti nazaj na vrt, med zelenje. Boji se, da bi se umazal, če bi ga dal na lužna tla.
Sleherna njegova kretnja govori o topli preproščini, ki razsipa bogatijo svoje ljubezni prav do najneznatnejših stvaric.
V globokih požirkih pije sveži hlad. Vse v njem je zdravje; ne zdravje otroka, fanta marveč, ki zori v moža. In kot da ga svežina, ki se ji je ves nastavil, objema prav do poslednjega vlakna, je sveža beseda, ki jo govori:
‘Svoj živ dan še nisem tožil nad tem, kar se mi je namerilo. Preveč je življenja v meni. Skoraj bi se zadušil v njem, tako nto zgrabi včasih...”
Z odprtimi očmi se je zagledal v bodočnost.
“Ničesar si bolj ne želim, kot da bi sj nekoč postavil svoj lastni zatrep. Da bi imel svoj dom. Da bi tu, če že doma ne morem, obnovil tisto, kar je tam razdejano. Betežna je misel, da bi moral biti vse življenje sam. Saj čutim, da je še dolga pot pred menoj, če bi sam ostal, bi si bil na stare dni nadležen. če pa imaš dom, o katerem praviš, da je tvoj, prav tvoj, vse, kar v tebi je, nanj preneseš in njemu daš. Ničesar več zase ne
zahtevaš in ničesar sebi ne pridržiš. To je živa bogatija, ki prehaja pri nas od deda na očeta, od očeta na sina in ta spet naprej daje.’’
Potem nenadoma 'obstane in me pogleda. Velike oči govore resnico:
‘‘Saj nas vendar ni bil Bog samo zato otel breznu, da bi šli v svet in povedali, kaj se je zgodilo. Sami naši povesti svet prav gotovo ne bo verjel. Verjel bo dejanju, življenju, ki raste iz nas po spoznanju tega, kar je bilo. Vem dobro, da mnogokaj ni bilo Prav in da mnogokaj popraviti velja. To je, kot če ti je hlod padel na pot. Mar boš svoj voz čezenj pognal? Dvigni ga in pot izravnaj, pa boš brez truda naprej vozil. Takle hlod na poti, je napačno in slabo iz naših Prejšnjih let. Zdaj velja pokazati, kakšen nauk smo znali potegniti iz rešitve, ki nam je prišla po božjih rokah.”
Kakšna visoka modrost je v tem mladcu. Ne samo v njem, v vseh, ki so kot on spoznali svoj čas. Bog bodi zahvaljen, da jih je mnogo med nami'
Trzek vetrc se smuli krog najinih glava kot sama nebeška milost v tujih tleh. Zemlja diši. Njen dih se pne prav pod nebo, kot trakovi kadila pod cerkvenim svodom. Oblačne megle so se umaknile živi sinjini. Sonce Sori visoko, nikoli použiti plamen brez dima. Trava ob poti je prepojena s prosojno roso. Kot žamet mehka se kaže v bohotni razsipnosti. Daleč navzven se ločijo polja. Prav na obzorju temna proga. Tam se je zemlja vz-Pela na firmament. Tudi najina pot se križa tam g sončnimi dragulji.
In tujina ni več mačeha. Vse je božji svet, ves 'od iste božje roke blagoslavljan in cživ-> Ijan znova in spet in vselej.
“Kaj bi si grenili življenje s topo mislijo,” se spet nagne k meni. “Delaj in boš našel vse, kar si iskal. Delo je mimo vere največ, kar nam je B'og dal. Verjemi ali ne, ampak ni ga lepšega trenutka zame, kot je zgodnja dra v mirnem jutru, ko se odpravljam delat. Dobro vem, da ne mečem rok v prazno. Kar zavestno čutim, kako je sile v meni dan na več. To, vidiš, je blagoslov dela. Ves dan mi zdi kot blagoslovljen. Nekaj posebnega je v njem: več ko sem delal, več je tega. ®aj ne znam povedati, kaj to je, a čutim zares. In živim tako.”
Ne zna povedati, a čudi in živi. Pa je sam Dovedal, da je blagoslov dela. Tista vzvišena
/wwv
‘‘Ko stopaš v novo leto v daljnem tujem zvetu, tudi sedaj ga začni z znamenjem kri-Za' kot naju je učila mama, in v svitu idea-:°v, zaradi katerih sva zapustila dom in ka-terih oskruniti ne marava nikdar...!”
, Tako nekako bi pisal novoletno pismo “vatu, če bi upal, da vsaj še živi, četudi na drugem koncu sveta. Pa ne vem, ali je še V ali pa je mrtev, zato mu pisma nisem Pisal.
Ker t'o pismo mojega verjetno mrtvega odnega brata ne doseže, dovoli, prijatelj, aa to pismo pišem tebi. Morda nekoliko dru-
božja milost, ki se usiplje na sleherno človeško dejanje, če je spočeto v zavesti, da bo, Bogu prijetno. Tisto, kar slehernemu daje, da ne omaga in ne umakne oči nebu, naj bo breme še tako težko. Tisto, kar užiga v nas nov napon za jutri, za pojutrišnjem, za. vse dni.
Skoraj v zadregi prizna:
‘‘Oni dan sem si kupil kos zemlje. Ne morem živeti brez nje. Od takrat se mi zdi, kot. da sem na trdnejših tleh. Nekaj, kar vidim z odprtimi očmi, raste pred menoj — dom. Postavil si ga bom. .
Potem me gleda boječe, dolg trenutek. Pa. prizna:
“Sina bi rad imel, da bi mu dal to spoznanje, ki ga je bil Bog meni odmeril. Da bi po njem pokazal, kako si na tujem lahko, pa vendar po naše živiš, po naše misliš m po naše gradiš!”
Ni besede iz mojih ust. Samo v dlan mu sežem in jo stisnem. In mi vrne stisk, prav do bolečine, krepko. Kot bi hotel povedati,, da mi je hvaležen, ker sem ga, prav umel.
“Zdi se mi, da Bog to hoče od mene,” se sam potrjuje v veri. “Naš rod ne sme umreti, četudi smo se na vse štiri vetrove raztepli. Verjamem, da nas bo Bog nekoč spet vse zbral in nazaj povedel. Ne belim si glave, kdaj t'o bo. In ne trapim se z mislijo, da bom prav jaz, ki bom to doživel, če ne jaz, moj sin morda. Tak je le vredno, da si postavim dom!”
Noče pozabiti; v tem trenutku se je najbrž domislil; brž doda:
“Tako ne bom omahnil sam. Vedel bom, zakaj sem. Naša pot semkaj bo imela svetu mnogo povedati. .
Sonce se je pošev zarisalo prek njegove, glave, kot da tke komaj vidno, zlato pajčino. Kako toplo mi je. . . in kako majhen sem ob tem preprostem, ki sam o sebi trdi, da ni učen.. .
Koga si srečal, me vprašujete.
Nikogar, ki bi mu vedel ime, vam odgovarjam. Naši so vsi ti, zdrava preproščina je v njih, In če hočete košček spoznanja, ki je delež velikega trpljenja. VI sami jih srečujete dan na dan, naj jih je več ali en sam. in pravite z brhkim ponosom:
“Glejte, naš fant!”
MIKLAVŽ TRPOTEC
gače, a vendar še vedno bratovsko, saj sva si tudi midva brata po veri m krvi, po idejah in trpljenju, po odpovedi in neutešenem hrepenenju... Ni li res -—?
Morda sva, celo skupaj taborila po gorjanskih hostah, morda sva slavila zmage-tam po loških brdih in kočevskih grapah. Ali pa sl ti takrat skoro umiral po laških taboriščih ali se zvijal pod biči nasilnega Gestapa, morda so te v Mathausnu določili že za krematorij, morda si ječal v robstvu madžarskih barbarov ali stražil v zakavka-ških stepah. . . Morda si se celo ves okrvav-
ljen vzpel iz kraške jame, kjer si gledal smrti iz oči v oči. . .
O, naj si bil kjerkoli tiste dni, v domovini ali daleč proč od nje, v kakršnihkoli okoliščinah — v vsakem primeru si moral biti močan in si tudi bil, stoje kot viharnik ob pečini, ker si imel trdno vero v Boga, ker si ljubil svoj narod in zemljo, ki mu jo je Bog podaril.
čeprav je bilo najino trpljenje različno, a najina borba s smrtjo, duhovno in telesno, je bila čisto podobna, kajti braniti sva si morala oba isto: mater, domovino in Boga.
Glej, v tem sva si bila enaka v tistih dneh.
Vse to naju je tesno povezalo, da sva si bolj kot kdaj brata, čeprav se morda med seboj ne poznava. To naju tesno druži tudi sedaj, ko je marsikaj daleč za, nami, ko je tudi domovina za oceani.
Da, s trpljenjem in borbo nama ni bilo prizaneseno. A ti ideali, za katere sva se borila in skoro umirala, so tako lepi in sveti in dragoceni, da bi bila pripravljena trpeti za njih ohranitev še več, da bi rada tudi umrla z onimi tisoči, če bi vedela, da sta najini življenji v to potrebni.
Taka sva bila takrat, v tistih dneh.
Kaj pa danes?
Nihče več sedaj ne terja življenja od naju, tudi trpljenje je ostalo za morjem, le še neznatne odpovedi, čisto male žrtve so potrebne tu na tujem — za 'ohranitev teh dragocenih svetinj, ki jih upava kdaj ponesti neoskrunjene nazaj v domovino.
Ali kdaj pomisliš na to, kaj pričakuje domovina od naju, kaj bo želela in terjala od naju, ko se povrneva v njeno naročje?
“Kajpada mislim na to in vztrajati hočem v idealizmu. Ostati hočem, kot sem bil, vrniti se hočem nazaj tak, kakršen sem se poslavljal,” tako te čujem zatrjevati z jekleno voljo na prekaljenem fantovskem obličju.
In tako samega sebe vzpodbujaš dan na dan, že pet, šest, morda sedem in več let, odkar si zapustil rodno zemljo.
“Kaj vse je že prišlo čezme, pred kakimi prepadi sem že stal, kaj vse me je že zapeljivo vabilo..., a vedno sem z odločno kretnjo obrnil hrbet vabam in sem ostal močan, nezlomljiv.’’
Saj je bilo tako in hvala Bogu, da je bilo tako. Vendar, ali si pa imel in ali imaš zlasti sedaj pred očmi besede pisatelja. Mavserja, povzete iz svetega pisma: “Kdor stoji in je močan, naj gleda, da ne pade. . . !”
Si videl, kako pisatelj naravnost udari? Mene- ta opomin vedno zadene. . . Tudi tebe? Modre so te besede in pametno jih je vzeli zares. Pisatelj pozna življenje bolje kakor midva, značaju človeka, tudi fanta, je prišel globlje, ker neprestano opazuje in razglablja. . . A morda si ti že sam pri sebi ali Pa še bolj gotovo pri drugih ugotovil to velike resnico: Kdor misli, da stoji, naj gleda, ds, ne rade...
Marsikomu je težko priznati to svojo človeško slabotnost; še huje pa je tedaj, le li do niti samemu sebi ne prizna te revščine celo tedaj, ko ga je že vrgla po tleh. . . i’ svoji nadutosti samega sebe vara.
Ali nismo mnogokrat podobni apostolu Petru? Saj ti je znano, kako je Gospodu pri zadnji večerji zatrjeval in prisegal svojo stanovitnost in zvestobo, kmalu pa je že samo spričo vprašanja navadne dekle istega Gospoda s prisego zatajil...
In nesrečni Juda? Tudi on je bil eden izmed dvanajsterih in dolgo časa zvest. Pa ga je premamila častiželjnost, pohlep P’° imetju, materializem in je šel in izdal svojega Boga...
Pa kaj gledava tako daleč nazaj, ko ti je treba samo malce pogledati okrog sebe in že imaš pred očmi žalostne primere nezvestobe, nestanovitnosti — celo med nami.
In ti — si upaš trditi, da si nezlomljivo močan, se moreš povsem zanesti na svo.1 le.stni jaz? Morem mar jaz prisegati na mojo stanovitnost? Oba sva človeka z vsemi slabostmi in napakami, bolj -ali manj razvitimi-In poleg tega sva mlada, morda sama v tujem svetu, morda brez opore okolja, pa nasprotno obdana krog in krog od življenja.
Prisluhneš kdaj razgovorom svojih sovrstnikov v delavnici, v tovarni ali kjer koli že? Si že začutil strup v pesmih, ki jih poje tukajšnji svet, si že videl, za kakšnimi ideali dere?
Kako je vse materialistično, samo v telesnost in tostranost, minljivost usmerjeno. “Panem et circenses — Jela in zabave”, to je bila zahteva mas starega propadajočega Rima. Dobro jesti in zabavati se, brez ozira na potrebe in obupne klice duha in na opomine vesti in Boga — to je program tukajšnje mase. ...
Kakšna razlika med nami in njimi, med Qašimi in njihovimi ideali! Kako uboga je ta zemlja, kljub bogastvu, ki je nakopičeno v njej!
Vem, pomiluješ to ljudstvo, zlasti mladino v nje duhovni revščini in vse to opazovanje ti je povod z-a neprestano sklepanje, zvesto čuvati dragocena zrna svojih duhovnih in narodnih vrednot, da jih ne zaduši Pleve zrnaterializiranega okolja.
Ali pa si morda strahoma opazil, kako se tudi tebe oprijemlje ta gobavost materializma, počasi, neopazno, kradoma, zajedajoč se vate, oklepajoč v vedn0 tesnejši obroč tvojo dušo. . . Kamor stopiš, imaš vtis, da ti sledi ta pošast materializma: v lokalih, v delavnici, v tovarni, na ulici. . .
če si pri delu v družbi z rojaki, je morda še. Dva, trije ste močnejši, odpornejši, drug drugemu ostvarjate zdravo ozračje sredi strupenega vzdušja vsenaokrog.
če si sam, je veliko težje. Hočeš spolnjevati vsaj minimalne verske dolžnosti, pa te °virajo. Ob zapovedanih praznikih pustiš delo, pa te ne razumejo, morda se ti celo Posmehujejo. Rad bi se razvedril z našo slovensko pesmijo, pa te debelo, včasih celo nestrpno gledajo in te pregluše s svojimi popevkami______
Ali ne čutiš, v kakšni nevarnosti je tvoja stanovitnost, tvoja odpornost? Kaj če morda nisi začel že v čem omahovati? Morda sl v svoji osamljenosti začel iskati družbe Pred delovnimi tovariši — neslovenci. Družiš Se z njimi, ne le pri delu, tudi po delu. Vedno več časa žrtvuješ za njih družbo, podajaš z njimi v kino, na plese, morda celo v sumljive lokale. Vse pod pretvezo družab-n’h, prijateljskih obveznosti. . . V razgovorih tu in tam pride tudi kaj načelnega na vrsto; oni izražajo nazore, s katerimi s-e ti v notranjosti ne strinjaš, a tega. ne pokažeš, da se jim ne zazdiš čudak... ”, tiho, brez besede, brez samoobrambe, brez borbe topo ^Prejemaš nove misli, nove poglede, nova °a&ela, nove ideje in se počasi prepajaš z nji-tni...
/Morda, si se tudi v zunanjosti že kar preveč Pjim prilagodil: nikdar ti obleka ni dovolj P? najnovejši modi, vedno več “briljantine” >1 devaš na glavo, celo nohte sl puščaš dalj-®e - • • Kako bi bil kar se da “spucan”, to ti le že ena največjih in najvažnejših skrbi. Nič bednega, če si noleg odvišn-e briljantine na |laVo vtepaš tudi novih nazorov v glavo. In e si v lovkah vabljivega mamona.
čisto samo po sebi se ti bo kmalu zazdelo tttiljivo, da tu in tam kako nedeljo in zapovedan praznik opustiš nedeljsko mašo. “Kako Eq. °ni, ki sploh nikoli ne gredo?!”, boš mi-‘‘ 2 izgovori pekoči glas vesti, čim bolj te p oklepal materializem. duh uživanjaželj-“°sti, tembolj se boš izmikal Bogu, veri, du-ovnosti, samoobvladovanju, gospodstvu du-a nad mesom. Kmalu se boš znašel v po-strahotno žalostnem, da boš objemal v .'■O’ kar si doma pobijal: zlo materializma, ere mu sledi zlo brezboštva. Postal boš j,Z6ni zla, proti kateremu si se tako juna-(jr° koril, žrtvujoč v tej borbi vse svoje zmagujoč nad njim.
Poftl ko boš prišel tako daleč, po tako kratki ti bo naenkrat zraslo pred očmi satan-
sko vprašanje: “Zaradi česar sem pa prav za prav pustil svojo domovino, zaradi česar sem se pa sploh boril proti komunizmu...?” In boš morda začel preklinjati svoj nekdanji idealizem
Blagor ti, če boš vsaj tedaj prisluhnil glasu svoje vesti: Mar me takega, pričakuje domovina? Mar zaman trohnijo kosti naših fantov po grapah in jamah naših gozdov? Mar bom moral svojo ljubo mater razočarati, kot jo je bridko razočaral Cankar?
O da bi te vsaj misel na mater v takih trenutkih zaustavila na poti nizdol? Morda jo imaš tu, svojo mater? če je tako, zavedaj se, da imaš v njej zaklad. Morda pa jo imaš doma ali celo v ječi, morda pa že v večnosti. Kjer koli j0 že imaš, vedno imej pred očmi njene zlate nauke in dražji naj ti bodo kot življenje, oklepaj se jih, ž,vi po njih!
Tvoja mati! če ne že zaradi Boga in zaradi lastne sreče, vsaj radi sreče materine vztrajaj v dobrem. Najsi zemsko še tako trpi, najsi bo v pomanjkanju in bedi, v preganjanju, v ječi ali kakor koli, če bo iz tvojih pisem ali iz tvojih oči brala, da si še “stari” njen fant, solze se ji bodo zaiskrile v očeh, solze največjega veselja in še rajši te bo imela m še več bo zate molila, da vztrajaš, vztrajaš do konca, da jo morda še kedaj objameš, tam, “kjer so me zibali mamica moja...”
Dragi moj fant, ko vse to premišljujem o sebi in o tebi, vedno znova začutim pekočo potrbo,.da se drug drugega okleneva, da se čim tesneje drug na drugega nasloniva, da
sva čim večkrat in ■cim bolj skupaj —- 'v najini samoobrambi povezana v en sam “mo--cen stolp pred sovražnikom”.
Toda najini sestanki naj ne bodo po pivnicah, tudi ne vedno samo v dvoje, ampak v čim večji skupnosti istomislečih tovarišev rojakov.	,
V Slovenski fantovski zvezi imava ognjišče, na katerem plapola plamen življenja sto in sto mladih fantovskih src. Ogenj posameznika se združi z ognjem vseh drugih in tako družno ostvarja plamen, ki ga noben vihar ne upihne.
Toliko nas je, ki smo si tako zelo podobni v vsem našem dejanju in nehanju preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Med nami najdeš razumevanje prijatelja, oporo soborca, silo skupnosti. Med nami najdeš košček domovine. Razvedriš si duha s športom, v igrah, na sestankih, v čitalnici, veseli družbi, fantovski pesmi.
Pridi med nas, ostani z nami, sodeluj, bodi živ del naše skupnosti! Povabi tudi druge. Kjerkoli naletiš na fanta naše krvi, ki morda okleva, se izgublja v osamljenosti ali v tujem strupenem okolju, umira in tone v
vrtincih tujine, ponudi mu prijateljsko roko, reši ga, saj je tvoj brat... Prigovarjaj mu, ne demagoško, s puhlo propagando, aU' pak z razkrivanjem resnice. Bodi vztrajen, ne odnehaj, če boš rešil prijatelja, znanca in ga pripeljal v blagodejni krog naše skupnosti, boš s tem tudi sebe v njej utrdil, svojo rešitev še bolj zagotovil.
Ne Izgubi iz zavesti besedi našega drag-ega nadpastirja:
‘‘Povežite se med seboj, to vas prosim in želim! Ostanite enotni in edini, ker le tako bili v domovini! Ostali bomo verni sinovi naše glas daleč čul
Strnimo se vsi v enotno fronto Kristusovo in bomo odporni tudi v tujini, kakor smo bili v domovini! Ostali bomo verni sinovi naše Slovenije, ostali bomo vredni bratje njih, ki so umirali z nami za ideale, ki jih moramo mi, živi, nekoč spet neoskrunjene postaviti na oltar osvobojene domovine!
To želi tebi in vsem in sebi — tvoj brat.
Slike v članku predstavljajo naše fante v prostorih SPZ v slov. Mlad. domu pri šale zijancih v Ramos Mejia.
Pokora, ki jo dobi grešnik pri spovedi, je dandanes lahka stvar. Včasih ni bilo tako. Slišali in brali smo že, kako hude pokore so nalagali v starih časih javnim grešnikom. Pa ne le v starih časih, ampak prav do slovitega dekreta, papeža Pija X. o pripustitvi otrok k prvemu sv. Obhajilu, je bila spoved po naših krajih zelo težavna zadeva.
Pod vplivom mrzlega janzenizma se je razširila po slovenskih krajih, kakor tudi drugod, zmotna misel, da se sme pogosto ali celo vsakdanje obhajilo dovoliti samo osebam, ki so dosegle že visoko stopnjo popolnosti. Istotako je prevladovalo mnenje, da otroci, ki so že pri pameti, še niso vredni, da bi prejeli obhajilo, češ da je treba popolnoma, obvladati krščanski nauk in čakati, da pride otrok v leta, ko lahko že bolj zrelo sodi o tem, kaj je obhajilo. Tako je bila splošna navada, da so prejemali prvo obhajilo fantiči in deklice, ki so že dopolnili 12. leto. Nič redkega pa ni bilo, če je kak lenuh ali malo nadarjen fantin dobil dovoljenje za prvo obhajilo, ko je že dopolnil 16 ali 18 let in več.
Temu pojmovanju primerno je bila tudi spoved huda reč. Izven velikonočnega časa zlepa ni kdo delal nadlege pri spovednicah. Za advent so prišli k spovedi le najbolj vneti in pobožni. Ker so bile spovedi redke, so bile
- uzlika ftoko-ba
seveda daljše. Za veliko noč, zlasti okrog cvetne nedelje je bil okrog spovednice dren], da je bilo joj. Včasih je prišlo med gospodinjami in možaki, čakajočimi na spoved» do sporov’ ženske so skušale zasesti obe p" niči, češ, nas čaka doma delo: otroci, kuhinja itd., vi, dedci, lahko potrpite. Pravijo» da so možaki v neki fari čakali ponižno, k o cestninarji, kdaj se bo polegel ženski naPar na spovednico, pa niso mogli dočakati. Ka se začuje neko mrmranje, možaki se spog1 dajo, drgnejo s komolci in obstopijo spove ^ nico: gospod v spovednici čutijo, kako s zibljejo tla pod nogami, kako škripljejo °rV. ve deske, nato lahek trk ob tla in Pr®m.. kanje ljudi okoli spovednice, ki so “zaseda nove postojanke”. Kaj se je zgodilo? K° J bilo možakom čakanja dovolj, so prijeli sp vednico z gospodom vred in jo prestavili P kor, v teren, kjer imajo moški izkljuc oblast.
Posebno so bili oblegani vedno tuji sP ■edniki. Stvar je naravna in pametna. Kaj lovek nosil vse domačemu fajmoštru na n ’ ’ametni župniki so radi od časa do ca
so taau bi ie
župniki so radi od časa «klicali tujega gospoda v faro, da nnogočili dobro spoved tudi tistim, ki lorda iz napačnih človeških ozirov ne oP ili, ali pa bi jo opravili slabo.
Da bi si ljudje čakanje skrajšali, so ven
krat prihajali v cerkev kmalu po polnoči. Seveda je bilo treba preje stopiti k mežnarju, da jim je odprl cerkev. V zvezi s čakanjem mi prihaja na. um tal-e zgodbica: Minca in Pepca, dve dekleti nekoliko starejših letnikov, ki sta imeli čez dan res veliko dela, sta se v sporazumu z žiežnarjem vtihotapili v cerkev kmalu po polnoči. Minca je stopila na moško stran spovednice, Pepca, njena prijateljica iz sosednje fare pa na ženske stran. In sta potrpežljivo čakali pete ure, ko je prišel spo vednik. Toda ta duhovni gospod je bil malo žvircast: hotel je imeti pri spovednici red kot v kasarni: moški na moški strani, ženske na ženski, domačini prej kot sosedje. Ko se °b petih zjutraj začne spovedovanje, doživi Prvo presenečenje Minca. Gospod 'odpro linico in Minca ponižno pozdravi:	‘‘Hvaljen Je
zus!’’ Več ni mogla izgovoriti, kajti redoljubni gospod odgovori namesto Amen: ‘‘Ta stran je samo za moške.” In: bum! se zapro vratca. In Minca, osramočena, ne ve, kako bi se izmuzn.la mimo dolge vrste možakov, ki so mrmraje odobravali energično gesto Scs’-cdovo, češ: “To so gospod, to!” Zgodbe še ni konec. Gospod odpre linico na ženski strani. Ko grešmca Pepca izgovori svoj krščanski pozdrav, je gospod takoj začutil na-'ečje sosednje fave. “čujte. Vi ste pa iz so-tednje fare, ali ne?” “Da!” “Domači imajo Prednost, za njimi pridejo ostali na vrsto!" Hum! — in vratca so se Pepci prod nosom zaprla, šla je za Minco. štiri ure sta zastonj čakali.
. Bolj previdna kakor Minca in Pepca je Pila Kavča Mica. Vdala se je v voljo božjo, Postavila se je na konec dolge vrste in se z neznansko potrpežljivostjo pomikala proti spovednici, Ker je že v naprej računala z dolgim čakanjem, je vzela s seboj nekaj prigrizka, da se bo takoj po obhajilu lahko pokrepčala: pol frakeljčka slivovke, par skorjic kruha, pol mesene klobase, prgišče suhih nrušk in orehov. Vse skupaj je zavila v Domoljuba in stisnila pod pazduho. Ko je končno prišla do spovednice, se ji je zdelo, da jo jo zavitek dobrot oviral pri spovedi. Hotela ■]e položiti svoj provijant na spovednico, pa Je imela smolo: spovednica ni imela stropa. *n se jy vsa vsebina zavitka vsula v spovednico: po gospodovi pleši in po tleh. Suhe epke in orehi so zaropotali, kot bi toča bila Pasjih dneh. Gospod so nekaj zabrundali, Potem se je Pa prikazala Iz spovednice klo-asa. potem košček kruha, potem par hrušk n orehov, potem pa nič več: le neznansko irijeten duh po slivovki je dražil okoli sto-in«6 možaltp. ki so bili enega Šilca žgane pijače tako potrebni: malo zaradi dolgega čaka-Ja malo pa zato, da bi bili bolj korajžni, n bodo prišli na vrsto. Kavča. Mica bi se bila a.1raje v zemljo vdrla, tako je je bilo sram.
bii^6 ^altanje samo in podobne neprilike so *a dobra pokora za spovedance. Pa tudi po-Kaf3 • ki so J° spovedniki grešnikom nala-in t’-,e l)ila res Pokora: navadno dolgotrajna fa .*jka. Spominjam se, kako smo kot majhni PoktiČi’-ki Smo imeli naPake, kot jih ima ne-Kvarfcna mladina vseh dežel in vseh časov, kr;-1 •za Pokoro več rožnih vencev ali več v -zevih potov, ki jih je bilo treba izmoliti kau6rkvI v nedelj° popoldne. Spominjam se,
0 smo včasih kot puščice švigali od šta-
cijona do štacijona križevega pota, pomislite, v nedeljo popoldne, potem ko smo že pretrpeli vice enournega krščanskega nauka z litanijami vseh svetnikov. In če še pomislite, da so zunaj že gnezdili ptiči po gmajnah, ln da so bile na višku sezone naše olmpijske iglo: koza klanf, svinjko biti, klin zbijati itd. Pa recite, da to ni bila huda pokora, komaj malo lažja kot ona, lcl so jo v starih časih opravljali hudobni cesarji in veljaki, oblečeni v raševino in proseč dobre kristjane, naj molijo zanje.
To bo debelo gledal urednik, ko bo ugotovil, da v celem pripovedovanju ni prav ničesar, kar bi se naravnost tikalo tega, kar je napisano v naslovu. Nismo še prišli do pravega grešnika. Potrpljenje, saj nam ne bo ušel. Ogledali si ga bomo prihodnjič.
Kk
Velika zamuda
Simfonični orkester izvaja v koncertni dvorani deveto Beethovenovo simfonijo, četrt ure pd začetku prihiti v dvorano gospa Bernikova in vsa zasopla vpraša sosedo: “Kaj pa igrajo?” “Beethovenovo deveto simfonijo," ji pojasni soseda. “Moj Bog, kaj sem jih že osem zamudila!” vzklikne vsa nesrečna Bernikova.
Odkod ime Rio de La Plata?
Tine in Tone sta dolgo ugibala, zakaj se velika argentinska reka imenuje Rio de la Plata. Da bi takšno kalno reko imenovali srebrno, jima ni šlo v glavo. Menda tisti, ki so jo tako krstili, niso bili slepi in so znali razločevati barve. Kar se posveti Tinetu v glavi: He, saj to je prav za prav čisto slovensko Ime, le da so ga pozneje popačili. ‘‘Rije in dela blato!” To je dokaz, da so prvotni prebivalci ali vsaj naseljenci bili — Slovenci!
Vendar nekdo!
A (pijancu): Dragi moj, vse vaše nesreče je kriv alkohol!
H: Vendar nekdo, kj me ne obsoja! Doslej mi je vsakdo očital, da sem svoje nesreče kriv sam.
Težki udarci
A.	že mnogokrat sem razmišljal, zakaj imate tako rdeč nos.
B.	To so posledice težkega življenja. Do živel sem že mnogo težkili udarcev.
A (ga prekine), čudno, in vselej jih dobite po nosu!
Dobro jo je. . .
Prva dama (v kolektivu):	Prosim vas,
gospa, pojdite proč z vašim psom! čutim že bolho, ki mi leze po nogi.
Druga dama: Pojdi na drugo stran, Bobi: dama ima bolhe!
Znašel se je
Stražnik (vidi ponoči pijanega fanta, ki leži zleknjen v jarku): He, gospod, kaj pa delate tukaj?
Pijanec: . . .Sončim ge. . .
Stražnik: Sončite se, ob luni?
Pijanec: Saj pravijo, da je luna fantovsko sonce___
KAJ JE IZOBRAZBA
Gotovo ni le neko znanje, ker učenost ni isto kot izobrazba. Tudi ni istovetna z dejstvom, da je nekdo dovršil kake šole; še manj da je dobil kako izpričevalo, diplomo ali naslov. Prav tako bistvo izobrazbe ni v družabni uglajenosti ali v lepih manirah. Znanje in manire so pač v precej tesni zvezi s pravo izobrazbo, šolanje že nekoliko manj, izpričevala, diplome in naslovi kot taki pa skoraj nič. To so etikete, ki so včasih nalepljene na ustrezajoče predmete, včasih pa ne, pa naj se je to zgodilo po pomoti, malomarnosti ali prevari.
Izobrazba je neka dodelanost in popleme-nitenost človeka, neka dovršenost osebe v osebnosti, neko pobistvenje človeka po izoblikovanju možnosti, ki so pač v njegovi naravi, ki pa bi jih narava sama le pozno ali pa. nikoli ppvsem ne razvila in izpopolnila. Izobraževanje pomaga človeku, da postane to, kar je, a še samo v možnosti. Uredi in razvije človekove telesne in duševne sile v spnsobnosti za pravo službo sebi in skupnosti. Izobražen je tisti človek, ki je usposobljen, da -postavi celega moža na vsakem mestu, kamor pride. Izobrazba torej tudi na noben določen poklic ni bistveno vezana.
Takih in podobnih označitev bi mogli našteti še več, vendar nobena povsem nepogrešljivo ne opredeli tega, kar po pravici zasluži ime izobrazba.
SESTAVINE IZOBRAZBE
če je pravo jedro izobrazbe v nekem izoblikovanju človeka, ko se je razvilo, izpopolnilo in požlahtnilo samo bistvo njegovo, je to seveda manj dostopno razčlenitvi in opisu. Vendar ima tudi Izobrazba poleg bistva še neke prilike, ki so drugotne narave, a utemeljujejo, fundirajo, in na drugi strani odražajo, manifestirajo izobrazbo. Te so bolj zunanje in prijemljive; imenujemo jih sestavine ali komponente izobrazbe.
a) Pravilno spoznanje
Kdor naj bo izobražen, ga mora odlikovati najprej večja jasnost in gotovost spoznanja, kakor pa jo moremo pričakovati od drugih ljudi. Bolj mora biti zmožen in sposoben odkriti resnično in pravo v vsakem položaju, kadar je treba resnično in pravo najti in poznati. Iz takih položajev pa je sestavljeno življenje. Ne gre le za takozvane velike in odločilne trenutke, ne gre le za kake izrecne
izjave, nauke in dela, v katerih naj bi ne bilo zmot. Vse življenje naj bi bilo ostvari-tev tega, kar je resnično in pravo, in vsaka, sodba, vsaka izjava, vsaka odločitev naj bi bila pravilna. Ne mislimo torej le na odkrivanje resnice v ožjem pomenu besede, to j® na znanstveno raziskovanje; mislimo na vsakdanje življenje, ki naj bi se razvijalo v znamenju resnice. Gotovo je pravilno spoznanje in odločanje posebno važno v odlo-čilnejših trenutkih življenja, toda prav v teh se! pogled rad zamegli, če nismo vedno in stalno pripravljeni in vajeni iskati in najti to, kar je resnično in pravo.
Kot prvo sestavino izobrazbe imenujemo torej zmožnost in usposobljenost za jasno in pravilno spoznanje. Do neke mere so v tem pogledu ljudje različni že po naravi, po nadarjenosti, kakor pravimo. Vendar, če Yza' memo vrhunske storitve veleumov ali genijev, ki pa jih je silno malo in se tu nanjo posebej ne oziramo, radi razlike v nadarjenosti pretiravamo, posebno še v negativnem smislu, kadar hočemo opravičiti nedelavnost. Do zelo velike mere si je usposobljenost z» jasno in pravilno spoznanje mogoče pridobiti, dasi je treba zmeraj računati z možnostjo, da, se tudi najbolj oster in resen mislec zmoti, ker je to pač človeško.
K usposobljenosti za pravilno spoznani® spadata najprej dve stvari: neko znanje in neka umska izšolanost. Mnogo laže bo Pra vilno presodil kak položaj in pravilno rešil problem, ki ga stavi, kdor ima mnogo iz' kušnje v takih vprašanjih, kdor pozna čim več k stvari spadajočih dejstev in komur s» znani drugi podobni primeri, skratka, kd®r razpolaga z dovolj tvarine, ki je za reševanj® danega problema potrebna. Kakor torej v dimo, tako znanje, ki samo po sebi še nika kor ni zadostno jamstvo za izobraženost čl® veka, vendar opravlja važno vlogo v na Stanku in delovanju izobrazbe, če bi se sme 1 tako izraziti, bi mogli reči, da pomen znanja za izobrazbo ni toliko v substanci ho pa v funkciji, ki jo opravlja.
Poleg znanja pa je potrebna še neka šolanost uma. Za pravilno spoznanje nika 0 ne zadostuje, da so človeku dostopni vsi in vsa dejstva — kar se pa tudi skoraj nik® ne zgodi — temveč da jih zna tudi praviln® porabiti, razbrati jim bistvo, vzroke, smis® in pomen. To kar imenujemo opazovanj®» razčlenjevanje, odmišljanje, presojanje, n®6" njevanje, overavljanje, dokazovanje, opre e-ljevanje. . . so dejavnosti, v katerih mo
biti izobraženec izšolan, četudi slepa kura kdaj najde zrno, življenja zmožna le ni, ker ji slučajno najdeno zrno ne bo zadostovalo. Tudi umsko neizšolan človek more kdaj pravilno presoditi položaj ali rešiti kak problem, toda nevarnost da zgreši, je pri njem mnogo večja, zanesljivost spoznanja manjša. Izobraženec pa bodi umsko tako izšolan, da bo laže uzrl in ugotovil resnico in da bo tudi pravilno presodil trdnost razlogov, da bo tako povečal ne le pravilnost, marveč tudi trdnost in zanesljivost spoznanja.
Oboje, za pravilno spoznanje potrebno znanje in umsko izšolanost, pa more dati le reden, resen in vztrajen študij. Saj je mno-§o tega, kar izobraženec mora vedeti, saj se le z redno in urejeno uporabo in vajo umske zmožnosti izostrijo, saj le po vztrajnem prizadevanju logika pravilnega spoznanja prešine celotno umevanje človekovo. Izobrazba torej, kakor se vidi že iz dosedanjega razmišljanja, ni dar, marveč je plod trdega •dela; tudi do nje se dokoplješ le “v potu svojega obraza”. . .
b) Volja do resnice
Ne zadostuje pa, da človek more spoznati resnično in pravo, tako spoznanje mora tudi hoteti, iskati, in ko ga doseže, uveljaviti, 'človek ni le teoretsko, misleče bitje, saj tudi Posega v potek dogodkov v svetu in deluje. Tri tem mu predhodno pravilno spoznanje more dobro služiti: lahko ga pouči o lastnostih tvari, s katero ima opravka; pomagati mu more, da laže pridobi druge ljudi, s pomočjo katerih more doseči boljši uspeh v svojih podjetjih; posvetiti mu more v težko vprašanje po smislu njegovega dela in ravnanja. Zaradi tega navadno človek rad seže Po spoznatkih, tujih ali lastnih, v kolikor hiu morejo zagotoviti in povečati uspeh pri delu. Zdravnik, inženir, trgovec, politik... morajo neprestano širiti in poglabljati svoje znanje in spoznanje, da morejo biti kos svojim nalogam. Njihovo delo samo, ki so mu Predani, uspehi, za katerimi težijo, jih silijo, ha- iščejo čim boljšega spoznanja stvari in hejstev, ki sodelujejo< v njihovem delu. In vendar že na tem področju često naletimo Da ljudi, ki se ne menijo kdo ve kaj za to, ali je njihovo znanje pravilno, dognano, na višini ugotovitev v stroki, ali ne. Da bi bilo vselej dognano, bi se morali neprestano zanimati za delo na področju, bi morali redno ^udirati in zasledovati najnovejše izsledke v stroki in bi morali neprestano in vedno tzuova preizkušati pravilnost svojih naziranj ln dejanj. To pa človeku ne prija; bolj mu ■*6 všeč udobna hoja po izglajenih stezah, kakor pa neprestano iskanje najpravilnejše Poti,
Pravilno spoznanje pa se ne tiče le tvarine in sredstev, ki človeku služijo pri delu in mu pomagajo neposredno do uspeha, ki ga zasleduje. Spoznanje mu odkriva tudi smisel življenja in delovanja, dovoljenost ali nedovoljenost kakega dejanja, potrebnost ali celo nujnost kakih storitev, ki mu ne gredo vselej v račun. Neurejena človekova narava teži k nekim ciljem in se rada po-služi vseh spoznanj, ki k dosegi teh pomagajo, vendar mimo boljšega spoznanja ali celo proti njemu rada prezre pravilno razvrstitev ciljev, njihovo hierarhijo, in daje nekaterim večji pomen, kakor jim gre, zmanjšuje pa važnost drugih ali jih celo povsem pozablja. V neskladju, ki vlada med človeško naravo in njenimi teženji na eni strani ter na drugi strani med celotnim naravnim in nravnim redom, v katerem poteka tudi človeško življenje in delovanje, se narava le prerada prepusti neredu, ki vlada v njej, namesto da bi ga skušala urediti v smislu pravilnih spoznanj onega reda, v katerega spada in v 'katerega vnaša lastni nered.
Tako se človek ne samo poslužuje svojega spoznanja, svojega uma in znanja le, kadar mu prija, kadar mu odkriva dejstva, ki mu služijo, ampak ga uporablja celo za to, da se izogiba pravilnim spoznanjem, ki bi mu pokazala, resnice, katerim bi se moral ukloniti in jim on služiti; išče celo dejstev, tolmačenj in razlogov, kateri bi ga mogli opravičiti v ravnanju, ki ni v skladu z naravnim in nravnim redom, v katerega smo vsi postavljeni in v njem živimo. č>e je spoznanje, uporaba uma in znanja v prvem primeru sicer zožena, pa pravilna in zakonita, je v drugem primeru zloraba zmožnosti in sposobnosti in greh proti resnici in umu, kar je madež na izobrazbi. Seveda je tudi tu treba računati s slabostjo; grešiti je človeško, toda ne smemo grešiti namerno, uživati v slabosti, niti se prepuščati teženjem, ki jih ne- vodi in ne ureja razum.
Zaradi tega pravimo, da mora izobraženca poleg zmožnosti in sposobnosti za pravilno spoznanje resničnega in pravega, odlikovati tudi volja do resnice. Pri tej moremo omeniti dve stvari, ki sta: volja resnico spoznati in volja resnico priznati in uveljaviti. Prva obsega napor in prizadevanje, da zares odkrijemo resnično in pravo, vztrajno odstranjevanje vsega, kar nas pri tem moti in ovira; razna čustva, predsodki, samoumevnosti radi opravljajo slabo službo resnici in je treba spoznavanje odtegniti njihovemu vplivu. Potruditi se moramo, da vsak problem pregledamo trezno in stvarno, objektivno, da uzremo v njem, kar je v njem,
ne tega, kar bi radi videli v njem. Posebej pa se nam je treba varovati, da ne načenjamo reševanja problemov z že pripravljenimi rešitvami, da ne iščemo opravičenja svojih teženj in nagnjenj, ampak v resnici pravilno sodbo o njih. Vse to pa terja mnogo lastne vzgoje in ljubezni do resnice.
Drugo pa je, resnici se ukloniti. Saj bi samo spoznanje ne bilo tako težko; celo iskali bi ga, če bi resnica, enkrat spoznana, ne hotela biti že Po svoji naravi vodilo ali norma življenju. To velja za vsako resnico, za vsako spoznanje, tudi za najbolj naravoslovno in tehnično, le da to bolj vodi naše delo v zunanjem svetu, kakor pa naše življenje samo. Druge resnice pa se mnogo bolj tičejo našega. življenja, telesnega, duševnega ali duhovnega, terjajo da ga po njih uravnavamo — in temu se upira marsikaj v nas: udobnost, lenobnost, navajenost, nagnjenja, strasti. . . Da bomo voljni resnico sprejeti in se ji ukloniti, nam je treba premagati same sebe in stopiti na pot, ki vsaj spočetka ne godi vselej.
Naša volja, naj bo torej podvržena resnici, iz nje naj živi in deluje. Taka v resnici in spoznanju zakoreninjena volja pa je središčna točka tega, kar imenujemo značaj. Zato lahko rečemo prav tako, da je tudi izoblikovanost značaja ena izmed bistvenih sestavin izobrazbe. Izoblikovanost značaja pa je neka stalnost in trdnost v ravnanju in delovanju, ki izvira iz spoznanja resnice, katero hočemo najti in jo iščemo, snro jo zmožni in sposobni odkriti in čim jo najdemo, jo priznamo, se ji uklonimo in po njej uravnamo življenje.
d) Voditeljstvo
še eno sestavino izobrazbe je treba omeniti. Spoznanje resničnega in pravega ustvari v človeku neko, dejali bi, kulturno napetost, neko potrebo, da se spoznanje priobči tudi drugim. Morda spada to k “dinamiki idej’’, kakor jo omenja in opisuje Ušeničnik. Ideja, ki nas je prevzela, se že sama hoče tudi uveljaviti, najprej v nas samih, v našem vedenju, potem tudi v dejanju. Morda ima tudi večji vpliv na telo, kakor pa navadno mislimo, in ne bo držalo le danes zelo razširjeno mnenje, da telo s svojimi posebnostmi vpliva na duševno in celo duhovno življenje, marveč bi podroben študij pač mogel pokazati, kako duhovnost človekova oblikuje njegovo duševnost, njegovo telo in njegovo okolje. Dinamika spoznanih in priznanih resnic pa se v svojem učinkovanju ne omejuje le na človeka samega in na njegovo okolje kot tako, temveč se hoče spoznanje razširiti tudi na druge ljudi kot take in oblikovati tudi
njih ter njihovo okolje. V tej dinamiki spoznanja ima vsaj eno od svojih korenin tudi vsa vzgojna, apostolska, misijonska dejavnost.
Dobro pa je treba razlikovati to iz dinamike spoznanja resničnega in pravega rojeno potrebo po naraščanju tega, kar je kdo spoznal kot resnično in pravo, od potrebe po uveljavljenju samega sebe, rojene bolj iz podzavestnih globin človeka kakor pa iz njegove umske dejavnosti. Ljudi, ki se sami želijo uveljaviti, označuje težnja, da prepričajo druge o pravilnosti svojega mnenja, ker J'e njihovo, ne ker je resnično; često za čisto resničnost idej niti nimajo zadostnega smisla, odlikuje pa jih močno razvit čut za nji' hovo učinkovitost, to je za njihovo sposobnost, da služijo za doseganje kakih ciljev. S to dinamiko idej se tukaj ne bomo podrobneje ukvarjali, omeniti pa jo je bilo treba, da se bomo mogli umeti v nadaljnjem razmišljanju.
Iz spoznanja in priznanja resničnega in pravega rojena kulturna napetost, ki je tudi ena izmed pritik izobrazbe, utemeljujejo voditeljstvo, ki pritiče izobražencem kot takim-Ne mislimo Pa tu le nekega, lahko bi dejali? platonskega voditeljstva, kakor ga — največkrat šele po smrti — priznavamo velikim pesnikom, filozofom, ideologom, “vodnikom in prerokom”. Tudi v najbolj “realnih” življenjskih panogah, kakor sta n. pr. gospodarstvo in politika, je potrebno vodstvo duhov, ki se prizadevajo pred vsem, da bi spo-znali, kaj je resnično in pravo, kaj naj bi se storilo in kaj opustilo, to je ljudi, ki so sposobni ustvariti načrt neke dejavnosti, zamisel ali koncept. Po naravi stvari same ti ljudje najčešče ostanejo pri zamisli, ki jo objavijo, povedo, razložijo, napišejo, marsikaj celo "ne v preveč umljivi in poljudni obliki, izvršitev pa prepustilo kdaj hote, navadno Pa nehote, drugim bolj praktičnim, ki si njihovo zamisel osvoje, bolj ali manj doumejo, prilagodijo razmeram in včasih popačijo, vsekakor pa skušajo v podrobnem delu ostva-riti ali realizirati.
Tako je na vrhuncih človeške dejavnosti, tako na podrejenih področjih, tudi v vsakdanjem življenju. Vsa dejavnost je poizkus ostvariti neke zamisli, pravilne ali zmotne in v tem gre duh pred dejanjem. Zamišljajoči duh je tudi značilnost izobraženca. Težko ie reči, da je zares izobražen še tako učen človek, ki sicer z vso vnemo išče novih in novih spoznanj, ne čuti pa nikake potrebe, od njih kaj dati tudi drugim. Vsaj pomanjkljiva j6 njegova izobrazba. Ponovno pa bodi poudarjeno, da z voditeljstvom, ki se pričaJruje od vsakega izobraženega človeka, ne mislimo le
*>a vrhunsko voditeljstvo, in prav tako, da ne mislimo še kako posebej na politično voditeljstvo. Na vseh poljih človeške dejavnosti in na vseh položajih, od vrhovnih do nižjih, je treba stalno uravnavati življenje in dejavnost v smislu pravilnosti. Prav tako ni mišljena kaka posebna izvirnost spoznanj, važnejša •ie njihova pravilnost.
Izobraženec je torej po naravi izobrazbe roditelj: učitelj, predavatelj, pisatelj, član-kar, svetovalec, apostol, misijonar, odbornik. To voditeljstvo pa terja, da izobraženec ima sam pravo spoznanje, da, torej izpolnjuje zahteve, ki izvirajo iz prej naštetih sestavin izozbrazbe, in da se ga tudi upa povedati, zagovarjati, braniti. Kajti resnica je božja hčerka in zato ljudje tudi njo skušajo često odstraniti s sveta, ubiti in zapečatiti v grob; ha je tudi neumrljiva. Pogum povedati resico pa pomeni priznati resnico sebi in razodeti drugim tudi takrat, kadar je trpka.
Z voditeljstvom pa je poleg posesti pravilnega spoznanja zvezana tudi zavest odgo-'ornosti, ne le zase, ampak tudi za tiste, ki lih vpliv more doseči. Izobrazba ima svoj ■etični stržen; neka rahločutnost, fin čut za fo, kaj je dobro in kaj je slabo, tudi spada k izobrazbi.
STOPNJA IZOBRAZBE
Govoriti moremo tudi o stopnji izobrazbe, le da je treba pri tem misliti zares na to, kar beesda, izraža, in ne na stopnjo kakih Opremljajočih okoliščin, n. pr. dovršenih šol.
Šolanje je gotovo najbolj redna in varna kot do izobrazbe. Toda istovetiti šolanca z i,:obražencem bi bilo podobno trditvi, da je kristjan že tudi svetnik. Gotovo je, da ima kristjan na razpolago mnogo več možnosti 'h sredstev, da se posveti, vendar se bo to Ugodilo le, če se tudi potrudi, da svetost do-■seže; more pa svoj cilj zgrešiti in se pogubiti. Na drugi strani pa pogan, ki je to v dobri veri, ostane sicer brez mnogih sredstev 23, Posvetitev, vendar ni že zaradi tega za >selej izključen iz občestva svetnikov. Bog da vsakemu človeku toliko milosti, da se kj°re zveličati. Daši v drugem redu, je ne-Kak‘o podobno s šolanjem. To je važna po-'n°č pri izobraževanju. Dijak pa se more te Ponioči poslužiti in se izobraziti, lahko jo ha Po nemarnem zapravi in ostane neizobra-tudi kadar je š'ole “izdelal". Kdo drugi,
| öu ni bilo dano študirati v šolah in ni 11 deležen vse pomoči, ki se nudi dijaku, je Vendar mogel doseči izobrazbo, če se je zato Potrudil; seveda je moral položiti v to toliko
Ve5 truda, kolikor manj rednih sredstev je "Bel.
Tudi znanja in učenosti ne moremo kar
istovetiti z izobrazbo; more postati celo njen nasprotnik. Potrebno je, ker služi spoznanju. 'More pa kdaj človeku zamegliti duhovni pogled, da ne vidi resnice. Poleg vsakdanjih, ljudskih predsodkov, poznamo tudi učene. Med zelo običajnimi in zelo nevarnimi je prepričanje, da je resnično le, kar človek, to je tisti, ki je tako preprian, sam ve in ugotovi ali misli, da ve. Menda pravi nekje Ortega y Gasset: Današnji specialist ve, da je treba biti strokovnjak, kdor hoče izreči kako sodbo -— dokler gre za njegovo stroko; kakor hitro je govor o drugih, pa sodi in obsoja in taji včasih kar vse, česar ni ugotovila njegova stroka s svojo raziskovalno metodo. Tako ravnanje, neka vsevednost v zadevah, ki jih človek ni študiral, pač ni znak izobrazbe.
Včasih enačimo izobrazbo tudi z lepim vedenjem. Ni dvoma, da je družabna uglajenost nujna potreba vsakega človeka in izobraženca še posebno. Resnična pa utegne biti trditev, da se mi v tem pogledu baš ne odlikujemo. A ne v opravičilo, bodi vendar ugotovljeno, da je lepo vedenje le precej zunanja prilika izobrazbe. Izobraženec pač čuti potrebo po oblikah vedenja, ki bodo odražale njegovo notranjo plemenitost, in jih išče. Mogoče pa je, da si kdo osvoji zunanje oblike brez notranje plemenitosti. Zato te niso še dokaz za izobrazbo, toliko manj istovetne z njo.
Kadar govorimo o izobrazbi, mislimo torej to, kar zares je: na notranjo dovršenost človeka, ki se zlasti izraža v jasnem spoznanju, volji do resnice in odgovornosti voditeljstva. Moremo govoriti o stopnji izobrazbe, a ta je le stopnja v bistvenih sestavinah izobrazbe: v bolj ali manj jasnem spoznanju, večji ali manjši volji do resnice, bolj ali manj pravem vodstvu soljudi.
VINKO BRUMEN
SLOVO
V brazdah pomlad, v vrbah svež sok, s kota me gleda trudno Gospod.
Cula je polna, vleče me k tlom, zbogom, zdaj izba, zbogom, moj dom. češnjevo cvetje v sobo diši.
S čredo brezdomcev Bog krvavi.
M. Jakopič
TO IN ONO O „DUHOVNEM ŽIVLJENJU"
O priliki svetovnega zborovanja zastopnikov katoliškega tiska, ki se je pred nedavnim vršilo v okviru svetega leta v Rimu, je sveti oče Pij XI. imel znamenit govor o važnosti in nalogah sodobnega tiska.
V tem govoru smo slovenski katoličani našli najvišje odobren je ' riašega ‘ prizadevanja za dober tisk v preteklosti in sedanjosti. Zlasti naše katoliško časopisje je bilo na taki višini, da se je lahko merilo s tovrstnim tiskom celo velikih narodov.
VELIKE ŽRTVE MALEGA NARODA
Pri pravilnem vrednotenju tiskovne višine našega naroda pa je treba upoštevati dejstvo, da. smo Slovenci številčno zelo majhni, saj bi nas vseh skupaj ne bilo niti za polovico Buenos Airesa, komaj za četrtino New Torka, in samo Kitajcev je 250 krat več kot nas. . . V tako malem narodu izdajanje tiska zahteva veliko več žrtev, stane veliko več. Kaiti tisk je toliko cenejši, kolikor več izvodov kakega lista, knjige se tiska. Lahko je prodajati “Selecciones”, ki ima približno isti obseg kot naše sedanje ‘‘Duhovno življenje”, za 60 centavov, ko se samo v Buenos Airesu tiska okrog pol milijona naklade in ima skoro polovico strani težke tisočake prinašajočih oglasov, še lažje j-3 dajati za skoro zastonjsko ceno razne severoameriške Magazine z večmilijonsko naklado, čudežno pa je bilo že pri nas doma, izdaiati n. pr. katoliški družinski list “Obisk”, ki je imel morda kakih 5.000 izvodov naklade, a bi se že no obliki lahko mirno kosal z marsikako milijonsko revijo velikih narodov, dočim jo je po vsebini gotovo daleč prekašal.
TISKOVNO ČUDO
še toliko večje tiskovno čudo pa je, izdajati lepo, bogato in obsežno slovensko revijo dandanes, če je v domovini n. pr. “Bogoljub” lahko računal na krog kakega poldrugega milijona Slovencev, pa naše ‘‘Duhovno življenje” lahko računa na krog komaj kakih 100.000 v poštev prihajajočih rojakov, na Primorskem in v inozemstvu živečih, ki še znajo brati slovensko, prav za prav v glavnem le na krog 10.000 v Argentini bivajočih in še slovensko čutečih naših ljudi. Če v takih 'okoliščinah more izhajati tako “Duhovno življenje”, kot ga imaio naši bralci pred seboj, je to nedvomen znak silne duhovne življenjske sile slovenskega človeka, njegovega idealizma, njegove vztrajnosti, njegove požrtvovalnosti. Sami ste morda doživeli, kakšno občudovanje so izrazili domačini, čej ste stopili prednje s tem našim listom in jim ga pokazali, že samo zunanjo pojavo lista presojajoč, ne morejo razumeti, kako zmore tako mala skupina samih ubogih ljudi izdajati tako versko revijo; kaj bi rekli šele, če bi razumeli vsebino.
Mi pa se temu nikar ne čudimo in se ob tem tudi ne napihujmo! Mi vemo, da nas je Slovence v preteklem stoletju pred vsem dober tisk ohranjeval na duhovni, kulturni in zlasti danes, v tej usodni uri, ko gre za “biti
ali ne biti” našega naroda, duhovni tisk edina dovolj mogočna naravna sila, k} nas more, prinašajoč nam nadnaravno luč in moč, držati pokoncu kot verne Slovence. Zato pa-nič ne oklevamo — ne vodstvo, ne skupnost, ne posamezniki — žrtvovati vse, kar je potrebno, za ostvarjanje in ohranjevanje naši višini in našim p'otrebam primernega tiska, ki nam mora biti kakor neobhodno potrebni duhovni vsakdanji kruh in pijača, kot najpotrebnejši živež na našem popotovanju po-tej puščavi, sredi katere smo se znašli, po kateri pa moramo kljub vsemu pogumno stopati našim visokim ciljem naproti.
BOMO ZMOGLI. . .
Kakšne težave pa je treba zmagovati pri izdajanju takega lista v naših sedanjih malih razmerah, težave gmotnega in vsebinskega značaja, to je skoro nemogoče izraziti. Te težave smo predvidevali vsi, i tisti, ki so bili za dvig lista, i oni, ki so proti temu imeli razne, tudi tehtne pomisleke.
Kako smo vozili letošnji letnik doslej?
S pričujočo številko ‘‘Duhovnega življenja” je dosežena tretjina letnika. Ali imate pri nje prelistavanju in prebiranju vtis, da težavam nismo kos, da smo se lotili pretežke naloge, da že začenjamo omahovati? če Bog da, vam za tako žalostno ugotavljanje “Duhovno življenje” ne bo dalo prilike, ampak nasprotno, poskrbelo bo, da bo vaše zadovoljstvo nad njim od številke do številke večje, popolnejše, vaša korist in rast ob njega branju vedno obilnejša.
Kakor vse kaže, nam bo božja Previdnost prihranila nekatere preizkušnje, katere smo pričakovali: 'ogromna podražitev tiska med letom, masovne odpovedi naročnikov radi tako povišane naročnine, pomanjkanje dobrih sodelavcev in klenega gradiva, in drugo. Vse kaže, da nam bo z naslednjo številko mogoče tiskovne stroške celo znižati, število sodelavcev se nam razveseljivo veča in vsi radi ustrežejo ter se potrudijo, tako da nismo v stiski za gradivo; kar pa zadeva naročnike, je pa tudi položaj ugodnejši kot smo upali upati... Ob povečavi obsega in naročnine smo računali na številne odpovedi od strani staronaseljencev, pa tudi novo-došlih. Prvi. resnici na ljubo povedano, res zelo odpovedujejo, vsi tisti namreč, ki jiu je materialistični duh že toliko zajel, da ne prenesejo letnega izdatka 40 pesov za celoletno bogato duhovno hrano, ki so je tako krvavo potrebni; in takih je, žal, precej med njimi. Nasprotno pa med novodošlimi, razen kake izjeme, ni odpovedi, pač pa nova naročila. Samo v Trstu so na primer dvignili število naročnikov od lanskih 50 na letošnjih 120 (v obzir jemljemo le one, ki prejemajo po poverjeništvu). Tako se ni bati, da bi morali naročnino, ki je za prvo polletje v Argentini 20 pesov, kaj dvigniti v drugem polletju. Pač pa se bo “Duhovno življenje’ potrudilo, da bo naročnikom vedno več nudilo, če bodo le-ti tudi storili vsak svojo
dolžnost: plačali naročnino, pravočasno m brez izjeme, kar upamo letos doseči, kajti ohranili smo samo resne naročnike, vse ostale Pa ‘‘likvidirali”. Upamo, da se v presoji o posameznem naročniku in njegovi resnosti nismo zmotili, kar naj nam naročniki sami dokažejo s tem, da naročnino čim prej poravnajo vsi, ki to številko, po izvršeni “čistki”, še prejmejo. Vsak, ki naročnino plača, s tem pokaže svojo resnost, ki jo skupnost od njega vsekakor upravičeno pričakuje.
Z ZDRUŽENIMI MOČMI Tako bomo z združenimi močmi ustvarili med nami velesilo — dober tisk, ob kateri se bomo polagoma tudi mi sami prekovali v velesilo vernosti, tako posameznik kot celotna skupnost, velesilo, ki bo 'ohranjevala nas in po nas naše drage v domovini, po njih pa domovino samo. Ali ne bo tako prav ‘‘Duhovno življenje” nemalo pripomoglo k našemu narodnemu vstajenju — ob uri, ki jo Bog da. . . ?!
iDa pa bodo naši naročniki sodelovali ne le z naročnino, ampak tudi s svojimi dragocenimi spoznanji, se obračamo na prav vse s prošnjo za naslednjo uslugo:
že pri sedanjem napredku lista imajo nemajhno zaslugo vsi tisti, ki so nam lani poslali v odgovor na našo anketo glede novega letnika toliko dragocenih misli, katere nam Pri sestavljanju vsake številke neprestano lebde pred očmi kot svetlo vodilo. Iskreno smo jim hvaležni za to učinkovito pomoč! Ker pa se mora vsaka dobra stvar izpopolnjevati vedno bolj in bolj, tako tudi in še Posebno ‘«Duhovno življenje”, ki še daleč ni
ij l!lilll!|!|l| I I I I I I I I I I I I I I I | | | I I I | | | I l i l III I I I I I I I I I I I Mllllll I I I
\ VSEM SLOVENCEM I
5	JAVLJAMO ŽE SEDAJ,	=
DA SE BO TUDI LETOS VRŠILO H
| VSESLOVENSKO | ROMANJE
V LUJAN
IN SICER V NEDELJO	E
j 14« MAJA |
1 NA PODLAGI LANSKIH IZKUŠENJ E 1 BO PRIPRAVLJALNI ODBOR LE- | | TOšNJE ROMANJE ŠE VSE POPOL- | NEJE ORGANIZIRAL.
1 Naj nihče ne manjka! i
ideal, zato potrebujemo in si srčno želimo kritike tekočega letnika, to je, dosedanjih 4 številk našega Usta, obsegajočih že nad 250 strani. Prosimo torej vse naročnike, da nam v zavzetosti za napredek lista odgovore na sledeča vprašanja:
NOVA ANKETA
1.	Ali je v “Duhovnem življenju” 1950 glede vsebine in oblike kaj, kar po vašem mnenju nikakor v ta list ne spada?
2.	Ali se vam zdi, da je kakega gradiva preveč, drugega pa premalo? Katerega?
3.	AR imajo prispevki v literarni obliki (pesmi in črtice) zadostno umetniško višino?
4.	Ali so razni načelni članki še vedno predolgi in pretežki?
5.	Ali je po vašem mnenju priloga “Katoliški misijoni” vsebinsko v korist ali v škodo listu?
'6. Kaj sodite o obliki (ilustracije, papir, itd.)?
7. Kaj sodite o naročnini?
9. V čem je izboljšanje lista po vašem mnenju najnujnejše in obenem možno?
Odgovore je poslati vsaj do 1. maja na naslov: Uredništvo “D. ž.”, Victor Martinez 50. Mi jih bomo skrbno preštudirali in vse umestne in možne predloge upoštevali v drugi polovici letošnjega letnika, anketarjem in bralcem sploh pa podali skupno poročilo tako o glavnih mislih ankete s konca lanskega letnika, kakor o ugotovitvah v tej številki razpisane, pa o tem, kaj smo dejansko mogli od vsega tega v “Duhovnem življenju 1950” upoštevati, česa ne in zakaj ne.
Urednik L. L. C. M.
VODILNI SLOVENSKI MOŽ 0 ,.DUHOVNEM ŽIVLJENJU "
Našim sodelavcem in naročnikom, ki toliko žrtvujejo, da bi po svetu raztreseni rojaki v “Duhovnem življenju” dobili res izdatno duhovno hrano, z veseljem sporočamo, da se list vedno bolj razširja tudi med rojaki v USA, in to pred vsem po zaslugi nekaterih širokorazgledanih in daljnovidnih ter istočasno požrtvovalnih vodilnih mož in žena, ki iz dolgotrajne skušnje dbbro vedo, kak0 potrebna je izseljencem klena duhovna hrana zlasti v pisani besedi, če se hočejo ohraniti verne in narodno zavedne Slovence.
Med rojaki v USA ja že dolgo dobo najbolj vidna in spoštovana ter vplivna osebnost pač nedvomno vsem Slovencem znani gospod Anton Grdina iz Clevelanda. To je mož, ki se kljub že visokim letom in kljub zvrhani meri svojega dosedanjega delovanja, ki nikakor ni bil0 brez težav, razočaranj in trpljenja, na utrudi in ne naveliča skrbeti za blagor naroda in bližnjega. Tako je v svoji skrbi zlasti za novonaseljence brž doumel, kako velikega pomena je prenovljeno “Duhovno življenje”. Ne da bi čakal kake prošnje od naše strani, je listu brž priskočil na pomoč na 10 v besedi, ampak tudi v dejanju. Napisal nam je pismo, v katerem izraža svoje navdušenje nad listom, naklonil nam je dragoceno podporo in v “Ameriški domovi-
ni” objavil topel poziv tamkajšnjim rojakom k naročbi.
“Duhovno življenje” se čuti dolžno, da se temu odličnemu narodnemu delavcu za to izredno razumevanje poslanstva našega lista javno kar najiskreneje zahvali. Istočasno pa izreka enako zahvalo tudi vsem drugim sodelavcem iz USA, ki so v istem duhu kot g. Anton Grdina spoznali pomembnost naše revije za ohranitev idealov slovenskega naroda in revijo s pridobivanjem naročnikov ter podporami že lansko leto in zlasti tudi letos podprli. Vsem najtoplejši Bog povrni!
V naslednjem objavljamo glavne misli iz pisem g. Antona Grdina o “Duhovnem življenju”:
Prečastiti in spoštovani gospodje uredniki!
Izvolite prejeti moje zahvalno priznanje velikemu delu, ki ga opravljate v neizmerno korist naroda z izdajanjem lista, “Duhovno življenje” in “Katoliški misijoni”.
Z velikim notranjm zadovoljstvom berem Vaš list, ki vsebuje toliko dragocenih vsakovrstnih pobud, pojasnil in navodil, tako neobhodno potrebnih v tej borbi s komunizmom, ki se vedno bolj zaostruje.
Rojaki, ki So deležni te Vaše duhovne opore, bi morali z vso vnemo stati za Vami in z združenimi silami, podpirajoč list, voditi tudi v teh razmerah in v tujini odločen boj proti sovražnikom Kristusove Cerkve in naroda, teh naših dveh zakladov, ki sta nam bila od nekdaj napadana in ogrožena.
Z veseljem smo brali poročila, kako uspešno in prepričevalno ste spremljali prevzvi-šenega g. škofa dr. Gregorije Rožmana, ko Vas je bil obiskal v Južni Ameriki. Prav ste storili! s tem ste najbolj dokazali, da ste pristni sinovi vernega slovenskega naroda, ki so mu škofje v preteklosti toliko pomenili
in ki se zaveda, kako so mu tudi danes pravi ' in edini resnični duhovni vodniki. S tem odličnim sprejemom Vašega škofa ste najzgovorneje zavrgli vsa obrekovanja od' strani onih rojakov, ki so v sebi že zdavnaj zavrgli ne le vero in duhovno življenje, ampak tudi pravo ljubezen do naroda, ter se predali sovražniku obojega, kateremu sedaj hlapčevsko služijo s slepo in lažno propagando, a v svojo la.stno pogubo.
Mi čutimo z vami in se veselimo vaših dejanj. V duhu se združujemo z vami v isto vrsto borcev za verske in narodne pravice slovenskega človeka. Mogoče da bomo radi tega zapostavljeni od teh in onih, mogoče celo prezirani, a nič zato; eno edino je potrebno in važno: da smo na pravem potu. sledeč vašim enotnim smernicam, ki jih za' duhovno borbo naroda vsem rojakom po svetu dajete v “Duhovnem življenju”.
Veselimo se, da se je moglo v Argentini že tako zgodaj naseliti veliko število najbolj: ših sinov in hčera slovenskega naroda. Kajti v tej deželi se katoliška vera. in Cerkev ceni in spoštuje in imajo katoličani vso svobodo za razvoj svojega verskega življenja, tako tudi naši rojaki, ki n-e samo nadaljujete, ampak celo razvijate še do vedno večjih višin tisto vse zajemajoče visoko katoliško življenje in delovanje, katero se je med vami v domovini prav v letin pred komunistično revolucijo tako lepo povzdignilo.
Vsem tem rojakom v Argentini, zlasti pa Vašim sodelavcem, časti tam in želim, da bi v slogi še naprej sodelovali tak0 lepo družno duhovniki in laiki. De na ta način boste sami sebe ‘ohranili tudi v tujini srečne, zadovoljne in plodne za Boga in narod.
.	Vdani ANTON GRDINA
GLAS PASTIRJEV
Svetega očeta je influenca zaprla za nekaj dni v sobo, ni pa mogla zavreti njegovega dela. Prireditve svetega leta so dale priliko, da je spet potrdil usodno važnost naše dobe; da je razložil pomen javnega, mnenja in opozoril časnikarje na naloge, ki jih imajo v službi javnosti; da je pozval katoličane, naj se za božjo stvar poslužijo čudovitih sil organizacije,
Po stari šegi so prejeli rimski duhovniki, ki bodo opravljali postne obrede in pridigali, papeževa navodila. Letos jih vrhovni poglavar spodbuja k vestnemu izpolnjevanju svetega leta in k takemu apostolskemu duhu, kot je preveval prve Kristusove učence. Na rimskih tleh se pred očmi vsega sveta bije silovit boj med vernimi in med sovražniki krščanstva. Gre ne le za najbolj vzvišene dobrine krščanskega življenja, temveč
tudi za temelje, na katerih stoji človeško dostojanstvo. Duhovnike naj vodi prav taka gorečnost kot prvega papež». “Storite, da bodo tisti, ki vas bodo poslušali, spoznali, da tudi danes ta duh oživlja strnjeno vrsto somišljenikov, ki so pripravljeni na vse.” Rimski verniki bodo odgovorili z enako zvestobo.
Katoliškim časnikarjem je papež posveti1 obsežno spomenico. V njej pove, kaj je javno mnenje: ‘«naravni odmev, pristen in splošen odzvok dogodkov in dejanskega položaja v razumu in sodbah ljudi/’ Tako javno mnenje je odrešilno za vsako normalno zgrajeno družbo; je jamstvo za mir, saj poganja iz pravične svobode mišljenja in iz pravice človeka do lastne sodbe -—- vedno v svetlobi božjih postav. “Resnično: kjerkoli preučita svobodno delovanje ljudskega mnenja, tam j® mir v nevarnosti.”	un
Proti nasilju in za zdrave medsebojne odnose mora delati ne le katoliški tisk, temveč vse katoliške sile. Uspešno pa more biti njihovo prizadevanje le, če j-e krepko organizirano. Tak poziv je poslal sv. oče italijanskim škofom. Naša doba je značilna po organizirani dejavnosti. To znajo sovražniki 'Cerkv-e odlično izrabljati; često je tehnika organizacije njih najhujše orožje, z njim pridobivajo množice in jih ščuvajo. Katoličani niorajo razumeti ta pojav našega časa in se morajo naučiti, da izkoristijo vse prednosti organiziranega dela. Seveda pa je velika razlika med birokratskimi metodami materialističnih organizacij, kjer je sodelovanje Mehanično, kjer izgubi posameznik svobodo dostojanstvo, pa med Katoliško akcijo. Ta črpa iz Jezusa samega in Njegove ljubezni. Najneznatnejši član se zaveda dostojanstva, ki mu ga daje dejstvo, da pripada Skrivnostnemu TeleSu in da dela za njegov razvoj in zmago. Papež spominja, da so vso dobe videle sodelovanje vernikov s Cerkveno hierarhijo, da pa je naš čas tega nujno Potreben. Naloga organiziranih vernikov je, da privedejo moderni svet. li Kristusu. Zato ž®li poglavar krščanstva, da župniki skrbe Za ustanavljanje in razvoj Katoliške akcije. verniki pa da naj stopajo v njene vrste.
Kako resne dolžnosti nam nalagajo dnevi, ki v njih živimo, dokazuje tudi pastirsko Msnio portugalskih škofov. Svet je danes tak, da moramo klicati h Gospodu: “Keši potapljamo se!” Katarini Emmerich je “ilo razodeto, da bo Kneifer za nekaj časa •^zvezan — 50 ali 60 let pred letom 2 000. P°dajmo, kar je doživel Leon XIII.: Nekega Jutra 1. 1891 je pred oltarjem molil zahval-ne pomašne molitve. Nenadoma je dvignil glavo ter začudeno in prestrašeno zrl v ol-tab Kmalu je 'odšel v delovno sobo in na-r°čil kardinalu-predsedniku Kngregacije obredov, naj objavi p'o vseh škofijah odlok, da ®e po maši moli ‘‘Sveti nadangel Mihael”, fmlitev je papež tedaj napisal; po njem se ‘hienuje leoninska. Pozneje so zvedeli, kaj P Leon XIII. tedaj doživel. Slišal je, kako .e Satan govoril z Gospodom Jezusom. Dejal Je, da j-e že skoraj razrušil Cerkev in da jo tmičil, če mu le dopusti nekaj več svo-P^e. Na Gospodovo vprašanje je zlodej od-rpil, da potrebuje za uničenje Cerkve še 50. 'J let. Bog mu je ta rok dopustil. Spet so Urav naša leta odločilna, še eno razodetje. , ereza Nanmannova je nedavno povedala, v bo zadela svet tako strašna kazen, kot je hi bilo. Kristus jo je imenoval poslednjo so,'l>o v majhnem.
®kofje ponavljajo, da ta razodetja niso pTske resnice, da hi pa bilo nespametno, R° b} jih zavrgli. Spomnimo se še na to, da J® sme drugi del fatimske skrivnosti odpe-^htiti šele leta 1960. Kardinal Saličge .ve iz-Javil pre(j tremi ieti: “Mislim, da b'o komu-, lstični val preplavil vso Evropo in pripravil Rrščanski val.”
-. Portugalski pastirji kažejo še nezgode na-vlb dni, ki v resnici napovedujejo druge, v®c.\e. Ateizem, bolje antiteizem zanika bi-božje in namesto češčenja Boga poklja oboževanje človeka. Posledica bo, da ^ bo človeštvo samo uničilo.
* množicah ni Boga. pravo zlo pa je v tem,
da Ga ni v osebnem življenju mnogih kristjanov. žive v Cerkvi, a ne iz nje. Pravo krščanstvo je krščanstvo rešnega križa. In sem kliče sveto Iet6. K Zveličarju naj vri-dejo tisti, ki ga ne poznajo, k Njemu naj se vrnejo tisti, ki so ga zapustili. Vse strahote nevihte bo zmagalo eno ime: Jezus.
Za vse, ki Vanj verujejo, je Njegov namestnik za božič odprl sveta vrata, svoje roke in svoje srce. Združenje pa je mogoče le v rimski Cerkvi. Kongregacija sv. oficija je izdala navodila “Ecclesia Catholica”, kjer nalaga veliko previdnost pri mešanih zborovanjih katoličanov in protestantov. Rimska Cerkev se je vedno trudila za edinost, med protestanti je zdaj močno ekumensko gibanje. Verniki ne smejo ob tem zapasti v indi-ferentizem. Za.to se ne smejo udeleževati skupnih zborovanj s protestanti. Le če bi škofje spoznali, da gre za prireditve, ki bi mogle prinesti dobre plodove, morejo dovoliti, da sodelujejo duhovniki, ali pa tudi laiki s temeljito izobrazbo in trdno vero. Te omejitve ne veljajo za mešana zborovanja, ki bi se potegovala za načela naravnega prava in vere' proti božjim sovražnikom ali ki bi imela za cilj vzpostavitev takega družbenega reda, kot ga uči Cerkev,
Postni pastirski pesmi obeli argentinskih duhovnih vodnikov, buenosaireškega. in laplatskega nadškofa, sta najtesneje povezani s papeževo svetoletno poslanico.
Kardinal dr. Copello najprej prikaže prve argentinske romarje, ki se vračajo iz Rima. polni nadnaravnih darov in navdušenja za sv. očeta. Potem navaja tri odstavke iz poslanice. Tistega, ki proglaša sv. leto za odločilno v duhovnem prerodu in zmagi nad duhovno krizo. Kardinal dodaja: ‘‘Dogodki se prehitevajo in zdi se, da je val materializma, ki hoče poplaviti vse, prispel na rob prepada, kjer so zmeda, beda in bolečina, kakršnih doslej človeštvo ni videlo.” Rešitev je le v iskreni povrnitvi k verskim načelom! Sveto leto je odločilno za očiščenje in svetost udov sv. Cerkve. Nadškof poziva, da bi vsi sodelovali pri tem naporu, tako “da se bo v nas, v naših mislili, čustvih in delili videlo, da resnično Kristus živi v nas.” Najbolj pa kliče papež k velikemu povratku kristjane., ki so se prilagodili svetu in pri-vad-li greha. Kardinal želi, da bi resno razmišljali o vrem, kar nam je papež povedal, in da bi “napravili trdne sklepe o vrnitvi v življenje milosti in v združitvi z našim Gospodom Jezusom Kristusom.”
Prevzvišeni nadškof v La Plati začenja pismo z Opisom zla, ki ga seje materializem. Proti temu zaupa Kristusov namestnik v nravne sile, njih korenino, ko spodbuja k posvetitvi z molitvijo in spokornostjo. Obno vimO in pomnožimo pobožnost do preš v. Evharistije. “Duhovno življenje Cerkve in vsakega njenih udov je v premem sorazmerju z večjo ali manjšo stopnjo pobožnosti do presv. Evharistije, večnega studenca vseh milosti.” Ne zadovoljimo se pa samo z okrepitvijo svoje duše, ozrimo se tudi na obširno področje apostolata, ki nam ga je Bog pripravil, zlasti med 'otroki. Hvala Bogu, da se je argentinska šola spet odprla verskemu pouku. Okrepimo vrste Katoliške akcije, kakor jo je ustanovil ne brez božjega navdihnjenja.
Pij XI. “Vedpo prežeči sovrag se poslužuje 'vseh sredstev, zakonitih in nezakonitih, da bi zmanjšal vrednost te sile, ki jo je priklicala božja Previdnost. 7,4 a j obmetava organizacijo kot tako z možnimi zmotami kakega njenih članov, zdaj seje zmedo pojmov celo med pobožnimi krogi, zdaj jo dolži, da danes nima nobenih uspehov, zdaj spet ji nepravično odreka zasluge, ki si jih je pridobila v skoro dvajsetih letih življenja v naši državi.” Prav tako naj se povečajo in po-množe sekcije JOC-a. Vsakdo naj napravi svoje, pa bomo s svojimi dušami dali Odrešeniku tudi duše tistih, ki so šle daleč od Njega.
Sveto leto
Iz koledarja prireditev svetega leta naj navedemo le nekaj najvažnejših do meseca julija.
12. marca: obletnica kronanja Pija XII.
19. marca:	beatifikacija Pavle Izabele
Cerioli (Italijanka).
V začetku aprila se odprö tele razstave: karitatix-nosti; katoliške dejavnosti; mednarodna razstava verske umetnosti; verska umetnost v misijonskih deželah in med katoličani vzhodnega obreda.
9. aprila (velika nedelja): slovesno sxreto mašo v vatikanski baziliki bo imel sv. oče; po maši bo podelil apostolski blagoslov “urhi et orbi".
23. aprila: prva proglasitev svetnika: Marija Viljemina Rodat (Francozinja).
7.	maja: za svetnika proglašen blaženi Claret, ustanovitelj reda klaretijancev (Španec).
18. maja: za svetnici proglašeni Italijanki blažena Bartolomea Capitanio in blažena Vincencija Gerosa.
25. do 30. maja: mednarodni kongres cerkvene glaslie in mednarodni kongres venske dramatike.
28. maja: ze sveto proglašena Ixaiui de Valois, francoska kraljica.
Konec maja in prve dni junija: Mednarodni kongres socialnih ved.
8.	junija: praznik presv. Rešnjega Telesa. Papež bo vodil slovesno procesijo po trgu sv. iPetra.
11. junija: ze svetnika proglašena blažena Strambi in Gianelli, Italijana.
25. junija: za sveto proglašena blažena Marija Goietti, Italijanka.
Dosedanji blaženi svetega leta:
Pri beatifikaciji Vincencija Palottija sta bila navzoča oba človeka, ki sta si pri njem izprosila čudežno ozdravljanje. Aleksander Lutri je zdaj 60 let star. Pred 51 leti je padel s 4. nadstropja, si prebil lobanjo in pretresel možgane. Prepeljali so ga v bolnišnico in zdravniki so napovedali smrt v nekaj urah. Otrokova mati je goreče molila k Vincenciju in položila njegovo podobo pod dečkovo blazino. Drugega dne je videla svojega Saša, kako lepo sedi v postelji z neznansko lakoto in nestrpno željo, da bi šel domov. Povedal ji je, da ga je ponoči obiskal starejši duhovnik in ga ozdravil. Ko mu je pokazala Vineencijevo fotografijo, je deček vzkliknil: “Da, prav tale je bil!”
Poleg Lutrija je na častnem mestu v cerkvi sv. Petra dne 22. januarja sedela 51 letna Nemka Margareta Sandner. 25 let je
bila bolna, 17 let se ni več dvignila iz postelje. Trpinčila jo je skleroza in krčna paraliza. Leta 1947 je začela moliti k Vincenciju. Po vrnitvi z romanja je večkrat slišala glas: ‘‘Dvigni se in hodi.” Ubogala je-
Obe ozdravitvi je komisija priznala kot čudeža, ki sta potrebna pri vsakem procesu beatifikacije.
Tretja letošnja beatifikacija je bila dne 20. februarja. Nova blažena je Vincencij» Marija Lopez y Vicuiia (1847—1890). Mnoge in sitne ovire je niso mogle odvrniti od tega, kar ji je narekovala krščanska ljubezen: 1. 1867 je ustanovila prvi Zavod hčera Brezmadežne za domača opravila: zavetišče za mlade služkinje. Vincencija Marija je vodila red 25 let; danes ima že 60 hiš s 1.500 redovnicami po vseh latinskih deželah (20 v Južni Ameriki); zavetišča sprejemajo tudi gospe, delavke, uradnice, akademičarke.
Konec februarja je panež proglasil za blaženo Marijo <ie la Soledad Torres Acosta. Bila, je doma iz Madrida. L. 1848 je ustanovila Institut Marijinih služabnic; 39 let kasneje je umrla.
Domingo Savio je bil prištet med blažene
6.	marca v navzočnosti številnih salezijanskih zastopstev. Domingo je bil Piamontez-želja po šolanju ga je privedla v Turin k Don Boscu. Bil je vz*or pridnosti, poslušnosti in pobožnosti. Nekega dne ga ni bilo več k zajtrku ne v šolo ne h kosilu. Nihče ni vedel, kje je. Don Bosco pomisli: da ni v cerkvi? Res ga najde tam, stoječega bliz'1 oltarja s pogledom na tabernaklju. Obraz jo imel angelske poteze. Vzgojitelja in njegovega poziva ni slišal, šele ko ga je stresel, se je obrnil k njemu in de1al: “Oh, ali se je maša že končala?” “Glej, dve je že ura! Poidi k obedu in če te kdo vpraša, odkod prihajaš, mu reci, da po mojem naročilu.’ — Umrl je že v petnajstem letu.
Pii XIT. 74 letn’k in 11 let papež. Oboje na dan 2. marca. Bilo ni nobene posebne slovesnosti. le paneške zartave so visele z glavnih vatikanskih poslonij. Tradicionalna slovesnost je bila preložena na ponedeljek 13--marca.
Mašo zadušivco za Pija XI. je daroval kardinal Tedeschini v sikstinski kapeli. Pri" sostvoval ji je panež in 13 kardinalov. Zbo* je pel Veliko žalno mašo Lorenza Perosij»-Dirigiral je avtor sam.
3. mednarodno zborovanje katoliške':» tiska se je vršilo pod geslom: “Tisk v službi resnice, pravice in miru’’. Udeležili so se £9 zastopniki 4 0 držav. Slovesen je bil začetek v dvoranah na Kapitelu. Govorili so: rimski župan Salvadore Rebencini, predsednik odborov svetega leta dr. Veronese, prof. A'e* ssandrini, urednik dnevnika “II Quotidiano in Manzini, urednik lista “II Mattino d'Ita-lia”. Posebno pa je bil zanimiv govor prcu' sednika zborovanja grofa Della Torre. Skl®' pi zborovanja:	ustanovitev stalnega ta.inj'
štva Mednarodne zveze katoliških časnikar iev; ustanovitev urada za zbiranje katoliških novic. Mnogo sadov je prineslo in 0 dalo zbližanle časnikarjev tako različnih dežela. Sv. oče zaradi bolezni ni mogel Prit na kongres, poslal pa je poslanico, Kater vsebino smo že navedli. V odgovor obl.iu >' ljajo časnikarji ‘‘še bolj vdano zvestobo nje*
Sovim naukom, ki so nepogrešljiv vodnik za apostolat katoliškega tiska”. V imenu kardinalskega zbora jih j« pozdravil kardinal Piazza. Zahvalil se je za delo katoliških časnikarjev v obrambo svobode. Priličil jim ie liturgične besede cerkvenim dostojanstvenikom: “Nikdar ne pomešajte luči s temo, ne teme z lučjo; nikdar ne imenujte dobro, kar je zlo, ne zlo, kar je dobro.”
Med romarskimi skupinami omenimo samo nekatere. Newyorški kardinal Spellman vodi 400 ljudi. Sam je bil sprejet pri papežu. Ko so ga vprašali, ali je kaj v zvezi z imenovanjem Taylor jevega naslednika, ni fekel ne da ne ne. — Sicer so v Združenih državah doslej organizirali 90 romarskih skupin. -Med njimi je tudi dijaška in šteje nad 1000 duš.
Silno romarsko gibanje v Angliji. Tam imajo toliko več razloga, ker je letos 100 let od obnovitve katoliške hierarhije v Angliji. Več kot 200 let so namreč vodili katoliško organizacijo apostolski vikarji. 29. septembra 1850 pa je Pij IX. ustanovil westmin-strsko nadškofijo — prvi nadškof je bil kardinal Wiseman — z 12 škofijami. Vsi angleški škofje bod‘o romali v Rim.
Prva poljska romarska skupina bo šla iz Anglije skozi Monte Casino, Loreto in Padovo v Rim. Organizira jo Poljski institut Poljske Katoliške akcije v Londonu.
Iz Belgije so sporočili v Rim, naj se pripravijo na 26 romarskih skupin.
Med svetoletne amncstije je prišteti amnestijo v čile, kjer bodo izpustili 124 kaznjencev in skrajšali kazen '697. Francoska VIada tudi pripravlja predlog za amnestijo za mnoge kolaboracioniste.
Kot dar za sveto leto bo katoliška mla-. na poklonila panežu duhovni šopek. Tako le sklenil odbor Mednarodnega urada kato-JiSke mladine v Rimu. Zveza šteje 2 9 milijonov članov po vsem svetu.
°OBRO IN ZLO
Tretjič naj se dotaknemo zborovanja katoliških časnikarjev, saj je po papeževi trditvi tisk najvažnejše orožje resnice. Da •nore katoliški tisk uspevati, so po izvajanjih ravnatelja tiskovnega odseka Narodne katoliške dobrodelne družbe (NC-WC) Zdravnik držav F. A. Halla potrebni tile pogoji: J- stalna, iskrena in praktična pomoč ško-t°v; 2. prepričanje, da morejo prodreti le katoliške izdaje privlačne oblike in sloga; ?• strokovno izobraženo in izkušeno osobje. Pall je prepričan, da bo preprosta, neokra,-Sena krščanska resnica, ki jo bomo vztrajno Razglašali, razdrla pletivo laži, ki ga pleto komunisti ali drugi brazbožci z namenom, zvabijp ljudi.
V službi tesnite se krepko uveljavlja tudi rkdio. Po Južni Ameriki prenaša navdušeni nekdanjega filmskega pevca, sedaj frančiškana Jožefa de Guadalupe Hojica. V Janiji štejejo 2.400 ljudi, ki jih je spre-brnil Venancij Marcos. Vsako nedeljo go-j°ri Po radiu, nato pa mu prihajajo obiski ,n Pisma. Deluje tudi kot duhovni vodja ne-aterih filmskih igralcev.
Prej enkrat že smo omenili velike uspehe (..°ns. F, Skeena, ki je zdaj profesor filozofi16 na katoliški univerzi v Washingtonu. 'sateljica Greta Palmer ga je spraševala,
preden je njo spreobrnil, kako pride do to likih uspehov. Monsenjor je odvrnil: “Mi duhovniki ne spreobrnemo nikogar, smo-preprosti vrtnarji, ki samo orjemo in namakamo, Bog pa vrže seme in Njegova milost, luč duš, spreobrača.” Je prepričan, daje doba verske brezbrižnosti minila. Ljudje hrepene po spreobrnitvi, hrepene po usmiljenju.
O težavah, ki jih je imel pri ustvaritvi filma o Mindszentyjevem procesu, piše v ‘‘The Commonwealth” E. Lavery. Umetnost klevete je izza železne zavese prepregla ves svet, izrabljajoč nevednost in osebne težnje. Tako so po Ameriki ljudje ‘‘vedeli” vse mogoče o kardinalu in roke bogatašev so se-zaprle. Končno je bila z denarjem podjetnika ‘JI Wratherja le ustanovljena nova družba “Proizvodnja svobode’. Organizatorja sta Jud Golden, Wrather pa je metodist.
Pač pa so menda pretežno katoličani po Angliji, Belgiji, švedski, Španiji, Portugalskem in Združenih državah prispevali denar-za film “Božja tragedija”. Del filma bodo snimali v sv. deželi. Izdelal ga bo M. Glocke,, ki je režiral že “Sv. Vincencija”.
Tradicija pasijonskih predstav v Ober-ammergau se po 15 letnem odmoru letos obnovi. Pred več kot 300 leti so bili prebivalci te bavarske vasi obvarovani kuge, pa so obljubili, da bodo vsako leto prikazovali Gospodovo trpljenje. Predstave so zaslovele po vsem svetu.
Revizijo nepravičnega šolskega zakona iz 1. 1944 so zahtevali pred volitvami angleški katoličani. V Liverpolu se je v najhujšem nalivu zbralo 27.000 vernikov. Manifestirali so na prostoru, ki so ga pripravili letalski napadi.
Tudi v mednarodni politiki mora zmagati poštenje. Zato so menihi Očetje svetih Src v Washingtonu začeli s “plebiscitom zadostitve” Bogu, ker so Njegovo ime izključili iz besed in dejanj Združenih narodov. Vsakdo more poslati svoj glas “za Boga” na sedež kongregacije. J Predsednik Truman je enkrat že prosiI razsvetljenja od zgoraj. Ko je 22. februarja govoril o atomski energiji, je zaključil:	“Dajmo se voditi božji previd-
nosti v borbi za trajen mir, za svobodo in pravico vsemu človeštvu.”
V Indiji je stopila nova ustava v veljavo 2 6. januarja. S tem dnem je določena kot dan počitka nedelja. Doslej je bil petek.
O pojavih dobrega za železno zaveso ne vem kaj poročati. Ne zato, ker jih tam ni — gotovo jih je mnogo, ampak zato, ker ali nis'o vidni, ali pa vesti o njih ne morejo še skoz zaveso. Vsaka dežela, da, vsaka duša pozna ta boj. Poglejte, kaj se je zgodilo v Argentini ji; Dijaki so poslali Združenim narodom protest proti preganjanju vere in Cerkve v Jugoslaviji, na Madžarskem, v Ru-muniji, na češkem in ostalih zasužnjenih državah. Navedli so neutajljiva dejstva. Njihovi tovariši v Komunistični mladinskj federaciji pa so kot odgovor na to razmnožili liste, ki uče, da po teh državah ni bila sojena vera, ampak “tisti, ki so se kot Mind-szenty, Beran i dr. — veliki pbseštniki in kapitalisti — v vohunski službi Yankijev zarotili proti lastnemu ljudstvu, zato da bra
Tlijo svoje zemske dobrine." Zavpili so proti ‘‘surovi napadalni vojni”, ki se pripravlja proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam in udarili po dömovini Argentini, kjer da primanjkuje dela in tlači draginja.
Obrnimo se zdaj od slike vsega hudega, ki so jo sestavili argentinski fantiči s svojimi inštruktorji, k podobi rdečega raja, kakor j'o sestavljajo skopi podatki, ki proclro na zapad.
Litvanci so narod, ki je Po jeziku najbližji slovanskim. Njih preteklost je velika in slavna. Nacizem in komunizem sta si baltske zemlje razdelila. Junija 1940 so vdrli v Litvo Sovjeti in se niso več umaknili. Začelo se je, kot drugače ne more biti: preganjanje, umori, deportacije. Samo v noči 13. junija 1941 je NKVD pograbila 45.000 Litvancev in jih v živinskih vagonih odpravila v suženjska taborišča. Do danes je ena tretjina nesrečnega naroda nasilno preseljena in raztresena po vsej severni Aziji. Od 1.644 duhovnikov je ostala ena tretjina, od 11 škofov eden; polovica od 1200 cerkva je zaprtih, vsa semenišča zaklenjena. Katoliški izobraženci so bili prepeljani v Sibirijo. —- In zdaj čujte, kaj je dejal Franklin -D. Roosevelt (žalostnega spomina) oktobra 1940 litavski delegaciji: ‘‘Pravijo, da je Litva izgubila samostojnost. Ne drži. Li-tavsko vprašanje je trenutno puščeno ob strani. A prišla bo ura, ko bo Litva spet svobodna.” Bo, a ne po tvoji zaslugi, Franklin D. Roosevelt!
V čehoslovaški pritiskajo na duhovščino, da prisežejo brezpogojno pokorščino režimu. Ker tega ne dosežejo, duhovnike zapirajo in •odvajajo. Zaprtih je bilo spet okoli 200 duhovnikov. Mnoga župnišča se zde vladi nepotrebna. 'Cerkvena poroka je za sedanji češki “zakon” neveljavna. Pripravlja se “postava”, ki nalaga duhovniku dolžnost, da izpove oblasti spovedne skrivnosti, če to zahtevajo. Novi Urad za cerkvene zadeve je izdal natančna navodila, katere snovi se smejo obravnavati v pridigah in v kakšni 'obliki naj se pridiga. Temu seznamu dejanj zlobe in prevzetnosti je dodati še eno, skrajno predrzno: Vlada je imenovala za upravitelja škofije v Banski Bistrici drugega moža, kot ga je določila Cerkev. Tako daleč ni šel niti Hitler. Povrhu je ta od vlade imenovani “dostojanstvenik” izobčen iz Cerkve.
škof v Gdansku je prišel pod policijsko nadzorstvo. Sicer pa je s Poljske poročati o 'Orginformu. že prej so ustanovili Desinform, organizac!jo, ki pripravlja lastne duhovnike, ki naj sejejo zmedo med kristjani. To ni bilo dovolj, zato Orginform, podrejen naravnost Politbiroju v 'Moskvi. Vodi ga nekdanji pravoslavni menih Vasilij Gorelov. Ta propali-ca je bil nekaj let častnik pri tajni policiji. Orginform ustanavlja “semenišča”, ki sprejemajo dijake, izključene iz pravih semenišč. Utrjujejo jih v marksističnih načelih in pouče o temeljih katoliške in protestantske teologije.
Dalje so na Poljskem zaplenili ustanovo Caritas, ki je imela podružnice po vsej Evropi in ki je med vojno toliko dobrega storila. — Potem so začeli sodni proces proti voditeljem bolnišnice za duševno bolne otro-
ke v Namyst'owu. Je v rokah bolniških bratov sv. Janeza od Boga. — Uničevanje katoliškega tiska je šlo svojo pot počasi, a ne-odjenljivo. Danes skoro ni več kaj uničiti.
Rumunska vlada pripravlja proces proti škofu Albe Julie, mons. Aaronu Martonu. Cerkveni knez je zaprt od sredine leta 1949 in je podvržen obravnavanju, ki doseže kakršnokoli priznanje.
Tri knjige o organizaciji pekla na zemlji in o njenih voditeljih. Julij Marcolino pri-'občuje v “Le Figaro” svoja doživetja v “P®-tih letih po sovjetskih koncentracijskih taboriščih”. Takole začenja :: “Vsakega jutra ob zori, poletih ob štirih in ob šestih pozimi, zatuli sirena, da pozove na delo v tisočih sovjetskih koncentracijskih taboriščih, posejanih po neizmernem prostoru od Arktičnega oceana do kitajskih meja in od Balt skega morja do Tihega oceana. Množico človeških teles pretrese strah. V tem hip'1 se zbude bitja, ki so mi blizu in ki jih ljU" biin in ki jih verjetno nikoli več ne bom videl. Milijoni ljudi vstajajo, tako oddalje’ni od našega sveta, kot da bi prebivali na drugem planetu, že dolgo nisem več med njimi' živim v drugem svetu:	v lepem mestu
na sredozemski 'obali; morem počivati do popoldneva, nihče me ne nadzoruje ne zjutraj ne ponoči in na mizo dobivam zadostno količino hrane. Toda vsako jutro v tisti uri odprem oči in ponovno občutim hiP groze. To je vtis petih let, ki sem jih prebil v koncentracijskih taboriščih. Vsako jutro se oglasi v ušesih sirena z onega sveta in z njo krik stražarjev: Pokonci!”
In ko mu je skoro čudež pomagal, da se je rešil iz žičnih pregraj, pravi, ‘‘sem zadel Ob kamnito pregrajo, ki sta jo postavila brezbrižnost in izdajstvo. Prepričal sem se, da imajo nekateri krogi za nepravično, če govoriš o določenih dejstvih, ki se dogajajo v Sovjetski Zvezi.... Ali, gorje vam slabiči, pet let življenja v podzemskem kraljestvu sovjetov me je naučilo te resnice: Ali sprejmi sužnost ali umri. Vsak zločin, ki Sa zagreše na tem svetu, se mora glasno 'označiti kot tak. Molčati pomeni postati sokrivec zločincev.”
Rusija — velikanska jetnišnic3. Tako so dj španski vodilni komunist Henrik Delgado Castro. Med vojno se je zatekel tja, postal član Osrednjega komiteja partije in vodja oddajnika Neodvisna Španija. Uvidel je vso neznansko revščino ljudstva in ogabnost tlačiteljev. Zameril se je Pasionarii, se zatekeI k Stalinu in jo končno le popihal v Mehiko-
Spreobrnjeni Louis P. Budeuz bo izda* aprila knjigo “Ljudje brez obrazov” o široko zasnovani komunistični zaroti v Združenih državah.
Ta Budeuz se ima zahvaliti za spreob' -njenje mons. F. Sheenu. Po edinem srečanju, kjer mu je duhovnik uro in pol govo-ril o 'Materi božji, je za bednega komunist molil vsak dan pri maši — devet let. Let; 1945, ga je Budeuz prosil, naj pouči njeg" in vso družino v veri. F. Sheen sklepa: je molitev pritegnila v Cerkev enega komunista, zakaj ne bi mogla vseh? Danes n moremo katoličani storiti nič bolj koristn_ ga v pomoč svetu, kot da molimo za si,r° obmjenje Rusije.”
SLOVENSKE USMILJENKE V PUNTA ARENAS
Spoštovani gospod urednik!
V zadnjem pismu ste mi izrazil željo, naj kaj napisal o življenju v Magallanesu. Vlasti Vas zanima življenje in delovanje slovenskih usmiljenk. Kot sobratu Vam pač z Veseljem ustrežem, kot urednika se pa bojim, ker dobro poznam Vaše izbirčno oko in odtočno roko, ki vrže v koš vse, kar po vsebini kil obliki ne odgovarja Vašim željam. Naj bo kakorkoli. Napisal Vam bom, kar vidim in kar vem o deželi in o delu naših sester tu.
NA SKRAJNI KONEC JUŽNE AMERIKE
Ko sem po enomesečnem tekanju od ura-(la do urada v Buenos Airesu končno le imel ^se potrebne listine v žepu in krasnega mar-6n@ga jutra stopal v lepo in mogočno štiri-Hotorno letalo znamke Douglas, ki naj me ®°Dese v deželo ob pacifiški obali, mi je ktalo le eno pred očmi: bliža se cilj mojega dolgega potovanja. Zabrnelo je letalo, poleglo nad Lujan — zadnji pozdrav lujanski "ateri božji —- potem pa hitro naprej nad kfgentinsko pampo. V treh urah smo že zrli Mendozo pod seboj, nato kratek a hud vzpon v višino 5 do 6.000 m in borba za. prehod preko Andov, in nekaj minut nato smo že ?8-krožili nad Santiagom v čile in pristali. ,se suho in ožgano, v mestu samem in podeželju. Zato hitro naprej proti jugu. Z vlakom “fleeha” v 16 urah do Puerto Monte, Potem pa z ladjo pet dni skozi množice kanalov. Kaj takega ne najdete nikjer na sve-j;0- Tudi Norveška s svojimi svetovnoznanimi Dordi ne more tekmovati s krasotami, ki se človeku odkrivajo tu. Zlasti ob sončnem vz-k°du in zahodu je nekaj izrednega, ko žarki P°žaio velikanske gozdove ali pa se odbijajo skalnih pečin in snežnih ali ledenih kap Sorskih velikanov ter padajoč v morje obsujejo na morski gladini njih prelepi od-
svit. Od časa do časa zaidemo v območje tčmpanov — majhnih ledenih gora, ki plavajo po kanalih. Brzina ladje se zmanjša, da ne zadene vanje, ko se jim bliža in plove sredi med njimi. Nepozabni so ti vtisi, človek s fotoaparatom v roki skuša vjeti vsaj del teh lepot in jih v svoji kameri ponesti s seboj za spomin. . . A to je le skromen delček vseh številnih naravnih krasot, občudovan Te mimogrede O priliki mojega potovanja na jug. Saj pravijo, da je samo ob obali Tihega Oceana natresenih vsaj 1.000 otokov, ki so po veliki večini brez prebivalstva. Tudi notranjost dežele, vsaj od vzporednika 40 proti jugu, je za naše kranjsko oko polna privlačnosti. Sredi visokih gora številna jezera in zlata žitna polja v toplem predelu, v mrzlem pa neizmerne planjave s pašniki za milijone ovac. Pred meseci sem v avtu prodrl nekaj nad 3 00 km daleč v to ozemlje, vrnil se pa z zrakoplovom ter tako od blizu in zviška ogledal ta kot Slovenija velik predel čilske zemlje. Edino, kar človeka moti, je strašna ‘osamljenost. Manjka ljudi. . .
V začetku maja lanskega leta, sredi vetra in dežja, sem stopil na tukajšnja tla, Kaj veter, kaj dež, če veš, da te kar v treh hišah željno pričakujejo slovenske sestre, ki so leta in leta prosile in nazadnje le izprosile, da prihaja slovenski lazarist med nje. . .
RAZMERE PRED PRIHODOM SLOVENSKIH USMILJENK
Kako drugače je bilo, ko so, revice, one prihajale semkaj. Posezimo malo v zgodovino in pomudimo se nekaj trenutkov ob vprašanju, kako je sploh prišlo do tega, da slovenske usmiljenke tako daleč stran od domovine strežejo bolnikom in vzgajajo otroke.
-	-	'TV
Pred enim stoletjem na vsem tem ozemlju še ni bilo belih ljudi. Vse je bilo last maloštevilnih Indijancev, ki pa. niso mogli dolg» braniti svoje lasti proti premoči kolonizatorjev, ki so začeli prihajati z vseh strani sveta. Jedro le-teh je tvorila kolonija kaznjencev, ki jih je izgnala čilenska vlada. Njim so se pridruževali razni pustolovci ter zemlje in hitrega bogastva lačni Španci, Angleži in Italijani. Oh koncu preteklega stoletja so v izrednem številu pntisnili sem še Jugoslovani iz Dalmacije ter tu ustanovili najštevilnejšo in tudi najbolje organizirano skupnost tako v gospodarskem, kulturnem kakor tudi verskem pogledu. Prav.m, tudi verskem. Ko so namreč prihajali Jugoslovani semkaj, so bili tu že naseljeni gg. salezijanci, a. v zelo težkem položaju. Ljudstvo se za vero in cerkev ni menilo. Novodošli verni Jugoslovani so pa z veseljem sprejeli ponujeno roko omenjenih gospodov ter v medsebojnem sodelovanju napredovali vedno volj in bolj, hkrati pa bili stalna in gotova opora za verski prerod mesta. Salezijanci so prišli semkaj kot pravi misijonarji. Večina ljudi je bila sicer že krščena, a versko mrtva, mnogo še nekršče-nih. Nobene cerkve niso imeli na razpolago ob svojem prihodu. Zato je razumljivo, da je bilo vse ozemlje smatrano kot misijonsko ozemlje in podrejeno v verskem pogledu kongregaciji de Propaganda Fide. Leta 1883 je bila 'osnovana Apostolska prefektura, ki je bila leta 1916 dvignjena na stopnjo Apostolskega vikarijata, in šele pred dvema letoma postala samostojna škofija, lani v oktobru pa tudi dobila svojega prvega škofa.
Leta 1905 je dobilo mesto svojo leseno bolnišnico. Seveda je bilo vse v rokah laikov-brezvercev. Jasno je, da za duhovnika ni bdo mesta v njej. Ni smel prestopiti praga, če ga kateri od bolnikov ni izrecno klical. Kaj čuda, če je do 80% bolnikov umiralo brez zakramentov. Cerkvenega predstojnika je to pač težilo, saj je čutil vso težo odgovornosti za te duše. ki so prestopale prag večnosti, ne da bi imele resnično priložnost brez velikih težav uravnavati svoje račune z Bogom. Iskal je redovno družbo, ki bi bila voljna poslati v te zapuščene kraje nekaj sester, katere naj bi skušale priti na kak način v bolnišnico kot strežnice. Prosil je na raznih krajih, a brez uspeha. Obrnil se je tudi na salezijanke, a so mu odgovorile, da se to delo ne sklada z duhom njih ustanove, ki vse svoje moči posveča izključno vzgoji ženske mihdine. Obrnil se je tudi na usmiljenke v Santiago, ki pa jim je manjkalo sester.
PIJ XI. POV ABI SLOVENSKE SESTRE
Ob koncu sv. leta 19'34 se je mons. Artur0 Jara, apostolski vikar za Magallanes napotil v Rim. O priliki svojega obiska pri svetem Očetu je z vso odkritosrčnostjo prikazal številne težave svojega misijona, med njimi tudi svoje dolgoletno brezuspešno iskanje redovnic za mestno bolnišnico. Tedaj mu ie sveti Oče rekel: “Obrni se na vodstvo usmil jenk Jugoslovanske province. Tam imajo veliko poklicev. One Ti bodo prišle na pomoč.” Z zaupanjem se je 'oklenil tega očetovskega nasveta. Izmenjali so nekaj pisem: Santiago —Paris—Ljubljana—Radeče, in preje kot v dveh letih je že odhajala prva skupina 4 slovenskih usmiljenk na daljno pot.
V isto razdobje pada tudi značilen dogodek, ki ga je doživel 'omenjeni mons. Jara v Santiagu. Sam je o tem večkrat pravil našim sestram, ko jih je pogosto obiskoval in b°; dril pri njih začetnih težavah. Pustimo, naj kar mons. sam pripoveduje: “Nekako takole je bilo: Ne vem, kako sem si nakopal hudo sovraštvo nekega vplivnega moža. Povsod me je zasledoval in škodoval, kjer je le mogel. Ni štedil z lažjo in obrekovanjem, ni iz biral sredstev, da bi zaviral moje delo na verskem področju. Morda mu je to strastno nasprotovanje veri tudi kaj pripomoglo, da je v očeh framasonov, ki so imeli tedaj že skoro vse v rokah, vedno bolj rastel in nazadnje zasedel celo ministrski stolček. P° opravkih sem se mudil v Santiagu. Lepega dne dobim na svoji pisalni mizi pismo z vabilom, naj se naslednjega dne ob določen' uri zglasim v pisarni omenjenega ministra-Ustrašil sem se. Kaj neki spet hoče od mene, to je bila moja prva misel. A kot minister ima pravico, da me kliče, in jaz dolžnost, da pridem. In šel sem. Takoj sem bil sprejet-Morda je že kar čakal, šla sva skozi prvo sobo, skozi drugo in nazadnje se ustavila v njegovi, že ko sva koračila skozi omenjen' sobi, mi je bilo težko pri srcu. Ko sva Pa stopila v njegovo sobo, sem gotovo postal bled kot zid. Minister je vrata za nama ne le zaprl, marveč tudi zaklenil. Obudil sen* kesanje... Tedaj pa se je zgodilo nekaj 'z' rednega, nepričakovanega, človek, pred katerim sem trepetal, je nenadoma padel na kolena in s sklenjenima rokama priznaval storjeno krivico ter prosil odpuščanje ter zaključil: ‘‘Storjeno krivico želim po svoji*1 močeh popraviti. Povejte le, s čim Vam m0; rem biti kot človek in minister na uslugo-Za trenutek sem molčal, potem pa z veliki® zaupanjem spregovoril:	“Kot minister
pač lahko veliko pomagate, da dobim hitro iž Evrope redovnice za bolnišnico v Punta Arenas. Pomagajte mi v zadevi potrebnih potnih listov in voznine...’’ Bil je mož beseda in storil vse ter tudi iz svojega žepa nekaj prispeval za Vas.”
Naše sestre so za nekaj časa obdržali v Santiago z namenom, da se privadijo dolenskih razmer in vsaj za silo razumejo govorico ljudi. Potem pa je odjadrala ko rajžna skupinica, mladih sester pod vodstvo n' preizkušene prednice - Francozinje najPr<B proti jugu. Letos bo minilo že petnajst let, a sestre se še dobro spominjajo marsikatere podrobnosti o priliki njih prihoda. Sest® Bertina in Andrina sta pred nekaj dnevi,
sledeč želji svojih predstojnikov, napisali Nekatere podrobnosti in vtise prvih dni svojega bivanja v Punta Arenas. Brez težav sem 'lobil to stvar v roke in verjetno ne bosta Preveč hudi, če bosta kdaj čitali v “Duhovnem življenju”.
PRVE TEŽAVE
"Prišle smo v Punta Arenas 2. aprila 1936 na praznik žalostne M. B. že z ladje smo ntogie videti precejšnjo množico ljudi na Pomolu: Namestnika mons. Jara, salezijansko inšpektorico s skupino sester in gojenk, članice ženske KA, precej Jugoslovanov. Dva, vidika so imeli pred seboj organizatorji tega Precej slovesnega sprejema. Prvič so hoteli napraviti na nas precej dober vtis, kakor da Pas ljudstvo resnično želi in pričakuje. Dru-Sič pa so Iroteli s to javno manifestacijo ztoanjšati odpor nasprotnikov. Da tega ne bo manjkalo, smo čutile že iz besedi gospe Jožefe Menendez, ki nas je prišla pozdravit kar na ladjo In se precej dolgo pogovarjala z nami. še danes mi zvene njene besede: ‘Bo-(lite pozdravljene, sestre! Prihajate v bolnišnico, kjer boste morale veliko trpeti. Pre-Ce.j hude vice boste imele tam!”
Z omenjenim spremstvom smo 'odhajale iz Pristanišča v mesto, do zavoda Maria Auxi-iiadora, kjer so nam salezijanske sestre s svojimi gojenkami priredile prisrčen pozdrav. Ob 10. uri smo se predstavile ravnanju bolnišnice, ki nas je pustil precej dolgo nnkati, predno nas je sprejel. V spremstvu dveh bolničark nam je razkazal zavod.
Nekaj dni na to smo že začele z delom. Nakšna, beda in zanemarjenost povsod! številne postelje brez perila, žimnice raztrgane, Plazin marsikje sploh ni bilo. Zdravniki v zamazanih in raztrganih predpasnikih, tako da na zunaj skoro ni bilo razločka med zdravnikom in delavnim uslužbenstvom. Stereliza-ci)a tako pomanjkljiva. Vodilne bolničarke pač pozabljale na svojo dolžnost. Ravnaje z bolniki je bilo neznosno. Nihče ni imel Pravice do ipritožbe. V takem primeru so ga brez usmiljenja odslovili.
7 V moralnem pogledu je bilo vse na tleh. Značilno za tisti čas je dejstvo, da poštene matere niso dovoljevale svojim hčeram, da bi P°stale bolniške uslužbenke. Saj se je go-°rilo, da ponoči v bolnišnici ni dosti boljše Kakor v kaki javni hiši. Največ trpljenja je mela prestati nočna sestra, s. Ludovika, ki m to videla, a ni mogla v začetku napraviti mč uspešnega proti. Bolničarka, ki je delala Khpno z njo ponoči, se je neredko kar iz-^kbila. Sledila je svojim prejšnjim navadam še nadalje zahajala na zabave v mesto ne Slede na bolnike, ki so bili zapuščeni. Kakšne aži in obrekovanja so nametale te ženske a Ubogo s. Ludoviko, ko se je nazadnje le P°gumila in vse te nerednosti in zlorabe nagnila ravnatelju. Nekateri uslužbenci iz bega časa odkritosrčno priznavajo, da so ®baj še nje prisilili k laži, ker so jim pač ^grozili z izgubo službe, če ne potrdijo nji-°vih izpovedi. Hvala Bogu, da sta po nekaj , Osetih dve najslabši in najbolj zagrizeni ‘bičarki zaprosili za premestitev in se od-avili proti severu...”
TREBA .JE BILO POTRPLJENJA
Toliko sem povzel kar skoro dobesedno iz
sestrskega poročila. Iz ustnega poročila pa-vem še za nekatere druge podatke. Sestra prednica je bila deležna prave klofute, ki ji jo je zasolila vpričo ljudi ena izmed omenjenih bolničark. Revica je mirno potrpela ter s svojim junaškim zgledom potrpežljivosti bodrila tudi druge k vztrajnosti. ‘‘Vsako veliko in dobro delo naleti v začetku na velike-težave. Božjega blagoslova ne bo manjkalo, le zaslužiti ga moramo, vsaj delno.” Ko bi imele sestre vsaj od strani zdravnikov kaj opore. A večina izmed njih jim je bila nasprotna, nekateri strastno sovražni. Ko so-jih enkrat že dobro poznale, je bilo malo lažje. Ravnale so, kakor so spoznal« za najbolj primerno. A predno je prišlo do tega, na kaj so vse naletele! Sestra Vincencija n. pr. — kakor je bila navajena, v Jugoslaviji — je kar tekla, da bi spremljala zdravnika, ki je prišel “delat vizito”. Pa se je mož usta vil, jo gledal in si grizel ustnice. Nazadnje je planilo iz njega: “Sestra, kaj hočete ob meni?” Spremljala Vas bom pri viziti,” mu je odkritosrčno in preprosto odgovorila. Tedaj se je pa zadrl nad njo, naj izgine, ker je-pri tem delu pač ne potrebuje. . . Spet drugič kirurg' sestri, ki je bila dodeljena v operacijsko dvorano: ‘‘Sestra, slecite redovno obleko, ali pa pojdite od tu. !Jaz Vas ne bom več trpel v tem oddelku ob strani. Eno ali drugo. Kot bolničarko Vas priznavam in upoštevam Vašo usposobljenost, kot redovnico Vas pa zavračam. Odločite se hitro!” Sestra ni prav nič čakala z odgovorom. Z vso jasnostjo in odločnostjo se mu je postavila po robu: “Ukazujete mi kot bolničarki! Vse bom storila po Vaši želji. Kot sestro me pa pustite pri miru. Glede svojega poklica sem dobro premislila, ko sem stopila v družbo. To vprašanje je za mene rešeno enkrat za vselej. Zastonj me skušate...”
Vse to ravnanje nam bo postalo razum ljivo ob dejstvu, da so bile sestre poslane v Punta Arenas s pristankom zdravstvenega ministrstva., a ne na prošnjo omenjene bolnišnice. V bolnišnici ni bilo zanje nobenega prostora. Zavetje so jim nudile salezijanske sestre zavoda Maria Auxiliadora. Tja so hodile sredi zime spat ter v jutranjih urah skupno z njimi prisostvovale sveti maši in prejemale sveto obhajilo. Ves dan pa je bil posvečen delu in trpljenju v bolnišnici.
V POTRPLJENJE JE OBRODILO SADI Zgodovina jasno izpričuje, da Gospod ne zapusti nj^h, ki trpljenje vdano nosijo in Vanj neomajno zaupajo. Kdo doume božja pota! Iz nasprotnikov si oblikuje goreče oznanjevalce (Sv. Pavel). Tudi tu se je zgodilo, da je postal največji sestrski zagovornik in zaščitnik zdravnik, ki jih je preje najbolj črtil in preganjal. Sam je priznal svoji ženi: “Kadar srečam duhovnika, redovnika ali redovnico, se mi roki stisneta v pest in prav gotovo bi udaril, če bi se z vso silo ne upiral temu teženju...” Ta zdravnik je storil vse potrebno, da so sestre v bolnišnici dobile primerno stanovanje s kapelo vred. Ta zdravnik je delal na vse kriplje, da je bila sestram izročena še druga, manjša bolnišnica, bolj zavetišče za stare in slaboumne. Na vse strani je pošiljal pisma, telegrame in tudi osebno posredoval v Santiagu in nazadnje le uspel... V nekaj letih se je izvršil ta preobrat. Dokončno pa, je verjetno uspelo sestram osvojiti si celo simpatije zdravniškega zbora in celotnega uslužbenstva v letih, ko je bila tu kot prednica s. Vincencija Kaplja, bivša vizitatorica, jugoslovanske province. Ko je odhajala leta 1942 iz Punta Arenas v Santiago, da tam prevzame mesto provincialne asistentinje, so ji vsi priredili slovo, kakršnega ni nihče pričakoval. Vse bolniško osobje je bilo zbrano v slavnostnem prostoru. Ravnatelj sam je v imenu prav vseh izrekel odhajajoči sestri prednici priznanje in zahvalo za izvršeno delo ter ji želel enakega uspeha tudi na njenem novem, še važnejšem mestu. Ko ji je izročal diplomo s podpisi prav vseh, je v marsikaterem očesu zablestela solza. Ta preokret, ki je bil izvršen že takrat, so znale sestre v zadnjih letih še dopolniti in utrditi. Pred nekaj meseci se je to pokazalo. V Punta Arenas je v gradnji nova bolnišnica. Pravzaprav je na zunaj delo že končano in drug teden jo bo družba, ki jo je gradila, že predala Beneficenciji. Kdaj bo tudi v notranjščini vse dogotovljeno in pripravljeno za. prenos bolnišnice v to novo poslopje, še ni jasno. Značilno pa je, da se je bolnišnica gradila po načrtu, ki ni predvideval nobenega stanovanja za sestre in tudi ne kapele. Z bojaznijo so sestre zrle v pri-hodnjost. Kaj bo, če se jih tudi tu hočejo iznebiti tako kakor v nekaterih bolnišnicah na severu? Ta misel jih je spremljala. Molile so in čakale, a same niso delale nobenih korakov, nobenih vprašanj, kako bo z njimi. Bolnišnica je bila že dograjena, o njih stanovanju pa nobenega sledu. Zdravniški zbor je bil povabljen, da ogleda stavbo in pove svojo sodbo in morda izrazi svoje opazke. Ob tej priliki je prišlo na dan, da se na sestre sploh ni mislilo, časopis, ki je poiočal o tem zdravniškem obisku v novi stavbi, je zapisal: ‘‘A las monjitas se olvidaron.. .” (Na redovnice so pozabili.) Kmalu nato so imeli zdravniki svojo sejo, napisali protestno noto z zahtevo, da se priredi del enega že dozidanega paviljona za sestrsko stanovanje, zdravnikom namenjena konferenčna dvorana pa v bolniško kapelo. . . Dne 17. januarja letošnjega leta so dobile sestre uradno obvestilo, da je ministrstvo pristalo na omenjeno zahtevo. Velika večina teh zdravnikov, ki so napisali protestno noto, nima nobene vere ali vsaj pokaže je ne. Nagib nji-
hovega priziva je treba iskati drugje, ne v veri in pozitivnem odnosu do redovništva Za nje je merodajno dejstvo, da je danes ^ bolnišnici vse drugače kakor pa je bilo pred 15 leti, kro so prihajale sestre. Red in P°' trebna snaga, povsod, v skladišču potrebna zaloga nujnih stvari in drugo, česar vsega preje radi kraje, poneverbe in goljufiJe uslužbenstva sploh niso poznali. Zlasti P® polna gotovost, da so bolniki vedno v dobrih rokah, ker se sestre pač vse drugače kakor pa laične bolničarke zavedajo velike odg°; vernosti, ki jo imajo pred Bogom in ljudnu za vsako življenje, ki jim je zaupano. Prl svojem napornem delu ne gledajo na uro, ne mislijo na plačo, marveč se žrtvujejo za blagor bližnjega-trpina, v katerem gledajo trpečega Gospoda.
BOLNIŠNICA STALNI MISIJON
A vse to delo pravičnosti in reda, vsa ta dejanja telesnega usmiljenja so le del onega velikega programa, ki ga izraža njih družbeno geslo: Caritas Christi urget nos -— Priganja nas ljubezen Kristusova. Ta ljubezen se ne ‘omejuje samo na zdravljenje bolnega telesa, marveč skuša prinesti zdravja tudi dušam. Kot bolniški kurat lahko zapišem, da se v tej bolnišnici vrši misijon brez Pre" Stanka. Izredno redek je primer, da kdo za večno zapre svoje oči, ne da bi se prej6 spravil z Bogom. Včasi kar strmim nad delom milosti božje, ki odpira ta srca, dolg® desetletja mrtva za vero in življenje po njej. iskaje le bogastva ob strežbi strastem. Ne odhajajoči v večnost poravnajo svoje dd gove. . . Tudi oni, ki ozdravljeni zapuščaj0 bolniško postelj, >po veliki večini odhajaj0 prerojeni na duši. Sodim, da ne pretiravam, če zapišem, da je do 80 ali celo 90% takih, vsaj na ženskih oddelkih, pri moških P® gotovo čez 50%. Nič čudnega, če pa sestr® z dobroto in ljubeznijo prihaja med nje. Nima veliko časa na razpolago za take stvari-A vendar v nekaj minutah neredko dosež® več, kakor pa bi dosegel duhovnik z daljšim razgovorom med bolniki. Tudi med strežniškim osebjem imajo sestre nekaj ta'. kih, ki so že sposobni, da jim pomagajo Pr! lepem apostolatu. Otroci in odrasli, tudi Pr' 50 letih, prejemajo tu po primerni pripravi i® pouku prvikrat Gospoda v zakramentu s_v R. T. V kapeli ali na bolniški postelji se vrš® poroke le civilno poročenih ali pa se nared® vsaj .prvi koraki, da se potem to izvrši v farni cerkvi... če bo Kristus ob sodbi vsem-ki so ljubečega srca ponudili potrebnemu ‘e kozarec mrzle vode, delil usmiljenje in d° broto, koliko bolj bo šele njim, ki store vse. da izgubljeni in zašli spet najdejo pravo P01 in žive kot dobri otroci božji’. . Zavedam0 se, da se mnogo teh sadov spet izgubi, ko se ti ljudje povrnejo v svoje vsakdanje, neurejeno življenje. Kdo ne pozna človeške rev ščine in slabosti? Saj jo vsi nosimo in °u tirno na sebi.
Poleg dveh bolnišnic, kjer se vrši o®®, njeno delo, so naše sestre pred nekaj 1° sprejele v oskrbo še zavetišče za revne, z® puščene otroke. Nihče, ki sam ni bil Pr*. ’ si ne more predstavljati, koliko de?" bl1 pač treba tu in koliko trpljenja stale, da so vsaj za silo uredile zavod. Koliko razočaranj prinaša tudi vzg°J“ te mladine, mešanica evropske in indija®8
so Pre. omenje®
Položaj se leto za letom boljša, In ee 00 božja podpora tudi v naslednjih letih vetišeu imajo sestre dve precej močni sku-^ko obilna, bo v doglednem času vse lepo kfejenö. V glavni bolnišnici in otroškem za-b'n' Marijinih družbenk, v drugi bolnišnici Pa se je v zadnjih mesecih osnovala skupina tantovske KA, v kateri so včlanjeni tudi ‘antje od zunaj. Tako je sestrski apostolat
Vsestranski.
PETNAJSTLETNO J>ELO
Pred 15 leti so prispele semkaj prve 4 sestre. Leto za letom se je njih dotok iz Slovenije množil in v letu 1942 so številčno Posegle svoj višek. Danes jih je tu le še 9 in nekaj drugih narodnosti, štiri Slovenke So bile v zadnjih letih odpoklicane v Santiago in njega okolico, kjer delujejo kot Prednice, ena pa kot ravnateljica šole. Mlajše sestre, ki so šele pred kratkim prispele v cUe, so pa tudi kar na severu obdržali.
Petnajst let dela v tujini, kdo ne bi čutil
njega, posledic! Sreča, da so prihajale le mlade in jih delo doslej še ni strlo, nobene. A treba bo misliti na nadomestilo, kadar jih bo odpoklical Gospod. Kdo bo prevzel njih dediščino?
Prvi žarek je posvetil na to temno vprašanje pred kratkim, ko je v Santiago vstopila, v novicijat prva priglašenka iz Maga-llanesa. Njena mati doma razbija in se roti, da ne mara imeti hčere redovnice. Upajmo, da bo milost božja, ki je položila redovniški poklic v srce njenega otroka, tudi njo umirila, ji odprla oko, da bo videla lepoto in čutila srečo, kakor jo vidi in čuti njen otrok ob popolni predaji Gospodu. . .
JOŽE MEJAČ CM, Punta Arenas
Pojasnila k slikam tega članka: Str. 241: Mesto Punta Arenas s pogledom na morje; str. 242: Eden od fjordov okrog Punta Are-nasa; str. 243: Cerkev in samostan Marije Pomočnice, kjer gostuje g. Mejač CM.
NA GROBU V PLANINAH
Sredi tesne doline, med strmimi bregovi, ?a katerimi kipe v nebo mogočni snežniki ln kraljuj-e Akonkagua, se je naselilo skromno pokopališče, kjer so našli zadnji najdeni ponesrečeni planinci.
lpo tej dolini je pred dobrim stoletjem vodil general San Martin osvobodilno vojsko ^ čile, sedaj pa tečeta po njej, ob divji stru-reko Men doze, cesta in železnica, k; vežet*1 Argentino in čile.
Na 180. kilometru od Mendoze je naravni hiost ‘‘Puente ,jei inča”, čez katerega so že T davnih stolejih križali indijanski veljaki *n stopali cesarji, katere so imenovali “in-5a-” Prav tam so vroče zdravilne toplice, v katerih so že v davnini iskali zdravja; tam •le zrastel tudi hotel, železniška postaja, vojašnice ; ne daleč od tam, prav pred križiščem ceste in železnice, pa je nameščeno udi poslednje domovanje tistih, katere v 'stih višinah smrt zaloti.
Tja gori smo se namenili oni dan, 14. harca, skupina IS Slovencev, ob priliki desete obletnice smrti rajnega č. g. Jožeta Kastelica.
Društvo Slovencev v Mendozi je poskr-da je dogodek dobil primeren okrnit 'tendoški dnevnik “Los Andes” je objavil bsežen, zelo toplo pisan članek, s sliko raj-. ega našega rojaka, in povabil tamkajšn jo Javnost na spominske prireditve.
V kapeli sester Frančiškank, kjer se zbi-ajo Slovenci redno vsako nedeljo k službi °žji, katero oskrbuje č. g. Ivan Caserman, e je 12. marca zbralo izredno mnogo na-tepa' Vsi r°jaki) kateri so mogli, so prihi-. tudi iz oddaljenih krajev. Sveto mašo ,1 "ugovor je imel č. g. Hladnik, ki je pov-nar'l apostolsko gorečnost rajnega duhov j*§a sobrata in izseljenskega duhovnika le]lSte*-Ca’ kateri J® °d triglavskih višin že-zajeti tudi raztresene ude slovenskega da?”1*8" in v apostolski gorečnosti šel čez linK 0 moriö na druge kontinente, da budi v bezen do Boga v tistih rojakih, kateri so
Preveliki skrbi za vsakdanji krtih pozabili a Jastne duše.
‘•O sveti križ, življenja luč” je bila pesem, katero je s posebno ljubeznijo pel, in prav ista misel ga je vodila, ko si je postavil za cilj, da ponese križ na najvišji vrh Amerike.
Ljubezen in pripravljenost na žrtve, ki so dopolnjevanje Kristusovega trpljenja na našem telesu in v življenju, je najgloblji smisel naše svete vere in pogoj časne in večne sreče.
To So bile glavne misli, katere je povdaril govornik.
Pevski zbor pod vodstvom profesorja Bajuka in ob spremljavi ravnatelja Markota Bajuka, ki je igral harmonij na koru, med tem ko so pevci peli spodaj, je izvajal dovršeno času primerne pesmi.
Po končani sv. maši so duhovniki, katerih je bilo sedem, odpeli slovensko libero, nato pa zbor še žalostinko. Navzočih je bilo tudi lepo število mendoških slovenskih prijateljev.
Popoldne se je spet zbralo številno občinstvo. Najprej smo zapeli in zmolili križev pot in litanije, nato pa je bil prosvetni del spominske svečanosti v dvorani bratov Maristov.
Slovenci pri Kastelčevem grobu
Najprej je č. g. Hladnik orisal življenslco pot rajnega g. Kastelica; duhovnika, misijonarja, planinca in Slovenca. Ni več vzdržal v tujini, brezbrežni ravnini, zato je zaželel videti gore, da bo laže počakal uro, ko bo spet pozdravil sivega Triglava, kadar bo minila vojna vihra, ki je zajela tiste dni Evropo.
Nato je dr. Celestin Jelenc na podlagi skioptičnih slik pokazal lepoto slovenskih in argentinskih gora in pokazal tudi globoko razliko med enimi in drugimi; naše gore, polne življenja, studencev, planinskih rož ter pastirskih koč in planinskih domov, ter argentinske planine, ki so sicer mrtve, brez gozdov in zelenja,, brez vasi in selišč, pa so veličastna mogočnost blestečih ledenikov, skrivnostnih jezer med silnimi gorskimi velikani in prečudna pestrost vseh barv, ki se prelivajo čez sklade mineralnega bogastva, ki ga krijejo te divje gore in ki sili na, dan v prepisanih barvnih odtenkih.
V torek 14. marca, je pohitela skupina Slovencev v gore, da položi venec na grob rajnega č. g. Jožeta. 18 nas je bilo. Skozi jutranjo temo smo se gnali proti Villi Vi-cencio in nato vse više v strmo goro, po kateri so pred in za nami vijugali žarometi številnih vozov, ki so brzeli v isti smeri. Tam na vzhodu sta goreli dve danici, ena velika, kakor nikdar, ki ni hotela ugasniti niti tedaj, ko je sonce pririnilo izza obzorja. Katera zvezda je bila to? Mi nismo utegnili rešiti tega vprašanja, ker naše zanimanje je iskalo gore, tipalo za Akonkaguo.
Ko smo pririnili na Paramillo (3000 m), se nam je nasmehnila veličastna gorska veriga belih snežnikov, ki s« prav tedaj zagoreli v jutranjem soncu. Božanski prizor! Postali smo in prav tam v ozadju, najbolj južna točka, toda že zadaj za grebenom Mer-cedarios, je blestela Akonkagua nam v prvi pozdrav.
Pot se je gnala nato nizdol proti Uspailati in še niže, do struge reke Mendoze in nato ob njej, med gruščem, pečinami in skozi predore, vedno nad bobnečo reko, prepletaje se z železnico. V Punta de Vacas nas je pozdravil Tupungato, snežni orjak, ki straži prehode proti jugu, toda, mi smo hiteli dalje,
Nagrobnik znamenitega planinca Tanka
pozdravili za hip spokorne “iPenitentes’’ 'n obstali pred pokopališčem, kjer čaka vstajenja rajni č. g. Jože Kastelic.
Položili smo venec na grob, zmolili za pokoj njega in drugih, ki tamkaj počivajo, pa že smo morali naprej, da ne bo zmanjkalo časa. še nekaj vijug, pa smo bili Pr’ hotelu Puente del Inča, že nas je poklical zvon k maši.
Ko smo se malo 'okrepčali, smo se P°j gnali dalje, do končne točke tega pota, ki je “Cristo Redentor” na, argentinsko-čilensk' meji, 4000 m visoko. S težavo nas je gnal motor kvišku. Manjkalo mu je zraka, da Je moral zajemati sapo, kakor mi potem, ko smo splezali še više, na desni vrh ob sedlu, kjer stoji znameniti spomenik večnega miru med obema državama, kjer je samo Kristus Zveličar za mejnega čuvarja.
Spet nas je pozdravila Akonkagua. To Pot nam je pokazala svoje zapadno lice, toda le gornji del. Celotno se nam je razodela šele na potu nazaj grede, ko smo postali na točki, kjer se vidi ves njen masiv prav od blizu po dolini Los Horcones. Kar onemel' smo ob pogledu na te veličastne stene, sklade snega in ledu in trikotni stožec, ki kraljuje nad vsemi nižavami in planjavami.
Krasen sončni dan, skoro prevroč za tiste višine, kakor so nam trdili poznavalci razmer, nam je čudovito služil. Saj bi skoro z roko otipal blesteče vrhove, tako blizu s» se zdeli. . . Toda ura je tekla. Bilo je že čas, da se jadrno poženemo nazaj prot' Mendozi.
Odhiteli smo. Akonkagua stoji in vabi, rajni gospod Jože sniva večni sen v Puente del Inča, mi pa smo odnesli globoke vtise in hvaležno srce, ker smo doživeli tako prijeten dan.	JANEZ HLADNIK
ARGENTINA
V Buenos Airesu smo 5. marca proslavil' desetletnico tragične smrti izseljenskega duhovnika Jožeta Kastelica. Dopoldne je bil® na Belgrano sv. maša zadušnica, katero Je opravil njegov prijatelj in sodelavec &■ Hladnik, ki se ga je spominjal tudi v P{'" digi. Sv. maše se je udeležilo tudi več starih naseljencev, ki ne morejo pozabiti zglednega-umerjenega in dobrega g. Kastelica. Žanr
mivo je, da se ga zelo lepo spominjajo tud argentinski duhovniki, ki so prišli z njim v dotiko. Ne morejo prehvaliti njegovega mo drega in dobrotnega nastopa.
Priprava za Veliko noč se je med Sloven ci v okolici začela, zelo zgodaj, že pred PrV° postno nedeljo od četrtka do sobote s° Floridi imeli duhovno obnovo s pridigo 1 priliko za sv. spoved. V nedeljo zjutraj Pa je bila zaključna sv. maša s sv. •obhajilu'?" Udeležilo se je teh pobožnosti do 300 ljh“ in računajo, da je obnovo opravilo do 90 g tamkajšnjih slovenskih naseljencev zlas novih, a prišli so tudi stari naseljenci.
Podobna ‘obnova je bila v Ramos Meji. pred drugo postno nedeljo, z zaključkom P nedeljski maši ob sedmih, katero imajo ren n'o vse nedelje. Udelžba je bila še večja, k® tudi v okolici živi še več Slovencev. Z vzgl® no vztrajnostjo so kljub slabemu vremen ljudje prihajali, čakali pri spovednicah P° no v noč, zlasti zadnje dni, in pa v velik
'Množicah v nedeljo do poznega dopoldneva.
Obe duhovni obnovi je imel bogoslovni Prof. dr. Filip Žakelj iz San Luisa. Z njemu 'astno gorečnostjo je najprej imel duhovne ^aje za dekleta, potem pa v skrbno priprav-[lenih govorih svoje rojake opozoril na naj-aujš-e nevarnosti za vero, jih vzpodbujal, naj Popravijo zagrešeno ter spet povežejo svoje Muše z Bogom, če »e je vez že pretrgala.
Zadostiliie ure molitve smo imeli Slovenci v pustnih dneh po središčih, kjer nas več M vi, in sicer v Ramos Mejia ter San Martinu Qa pustno nedeljo popoldne, v Floridi pa na Pustni torek zvečer. Španci se niso mogli Pačuditi slovenski vernosti.
Duhovne obnove so na vrsti še za San Martin, Montegrande, San Justo in Belgrano v mestu.
Na praznik sv. Jožefa je bilo v Buenos Airesu več omembe vrednih slovesnosti: *‘(l maši na Belgrano se je več sto rojakov 7-bralo na dvorišču poleg cerkve, kjer so z im an je m sledili izvajanjem g. Franca Kremžarja, ki je govoril o svetem Jožefu, o PUpežu Viju XII. in o škofu Gregoriju Rožmanu — ob priliki njih godovnili dni. Govor j e začela in zaključila pesem, k jo je pelo 'vse ljudstvo. — Popoldne so imeli fantje aVoj praznik v Mladinskem domu v Ramos Mejia, ki ga je priredila Slovenska fantovska 7veza. V dvorani so imeli glasbeno prireditev, v cerkvi pa so počastili Na j svetejše in se svojemu zaščitniku sv. Jožefu priporočili. — ^Po slovesnost so si priredili tudi organi ^atorji slovenskega katoliškega delavskega Gibanja iz preteklosti in sedanjosti, ko so na J-u dan popoldne napravili slavnostni izlet v ™gre ob priliki desetletnice nepretrganega Predsedovanja g. Jonketa Jožeta Slovenski [elavski zvezi. Nekdanji njegovi tesni sodelavci so se na ta način vsaj nekoliko oddolžili možu, ki je v najtežjih letih bil glava s'ovenskega katoliškega delavskega gibanja, P°d katerega vodstvom je bil sestavljen prosim “Stanovske ureditve Slovenije" in ka terega lahko imenujemo ustanovitelja tudi „begunstvu zrasle in delujoče organizacije Družabne pravde’’. K desetletnici zasluž-[emn delavskemu organizatorju g. Jonketu ;udi ‘‘Duhovno življenje” kar najiskreneje lastita! — Prinašamo fotografiji prireditve na Belgranu in v Tigre.
M nedeljo, 26. marca, pa so dekleta Slo-'enske dekliške organizacije proslavila majski dan s slavnostno prireditvijo na Belinu. Pred napolnjeno dvorano, v kateri je "o največ mamic s svojimi otročki, pa tudi Ostalega občinstva dovolj, se je razvijal pe-. r in vsebinsko bogat spored, pri katerem
,na. razne načine nastopalo kakih 4 0 naših aJmlajših in prav toliko deklet. Slavnostni T°y.°r, globoko zasnovan in čudovito iskreno oživet, o materah je imel g. Franc Kremžar.
‘ -legove besede kakor tudi ves ostali pro-Pam smo sprejemali z vsestranskim užit-°m, imajoč vsak pred očmi svojo lastno later in njeno ljubezen.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Km rt šolske sestre Bonaventure Kunst, gojena je bila 1. 1S76 v Zagrebu. Ljudsko g.*0 je končala in bila sprejeta na učitelji-v 6 šol. sester v Mariboru, kjer je vstopila
njih red ter L 1S95 naredila zaobljube.
Poučevala je kasneje v Celju, Ljubljani in Trstu ter bila zaradi svojega vedrega značaja povsod priljubljena. L. 1909 je odšla v amerikanski Kansas City. Pri sprejemu vodstva šole je dobila 170 učencev, v največjem razmahu pa jih je imela 700. L. 1919 je začela s sirotiščem. Za par let je tinmm v Cleveland in Pittsburg, nato se pa spet vrnila nazaj v Kansas City. Dočakala je zlati jubilej svetega poklica. Poslednje sv. zakramente ji j-e podelil njen nekdanji učenec Rev. Charles Pleše. Zbolela je že na jesen, pa se je še privlekla za Božič v cerkev, zadnjikrat na -obisk k Jezusu. Na praznik sv. Janeza Ev. je izdihnila. Pokopali so jo trije nekdanji učenci šimec, Horvat in Lončarič. Naj p-očiva v miru.
Umrla je mati frančiškana p. Fortunata Zormana, ki je te tedne odšel za kaplana v New York, Pokopana je bila na Dovjem na Gorenjskem, Naše sožalje!
Skupina slov. frančiškanov pod vodstvom p. Gracljana Herica je prišla 23. dec. v Ameriko. Med njimi je p. Atanazij Lovrenčič, fr. Bazilij Valentin, fr. Valerijan Jenko, fr. Silvin Sevčnikar. Po božičnih počitnicah so kleriki takoj stopili v šolo, ki ima sedaj deset študentov filozofov in bogoslovcev.
Zadnji doktorski izpit je delal 13. jan. Rev. Milan Kopušar iz škofije Cheyenne pri sv. Štefanu v Chicago. Predsednik izpitne komisije je bil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, člana pa kan. dr. Janez Kraljič in dr. Ludvik Čepon. Novemu doktorju, nekdanjemu kaplanu v Višnji gori, čestitamo!
Vogelni kamen nove župnijske šole pri sv. Juriju v South Chicago j-e blagoslovil škof
G. Jonke Jože me<l svojimi prijatelji
(ir. Rožman. Zidavo vodi p. Aleksander Vrankar.
Prisrčni poslovilni večer min. dr. Kreku so priredili v Clevelandu ob njegovem odhodu v Washington. Navzoč je bil poleg drugih škof dr. Rožman, msgr. Ponikvar, msgr. Oman in msgr. škerbec.
Predstavo Pasijona pripravljajo za Veliki teden v Clevclandu.
Liga katol. slov. Amerikancev ima, odslej svojo pisarno v New Yorku. Vodi jo glavni tajnik 'Lige Rev. Bernard Ambrožič OFM. War Relief Services NCWC. Slovenian Desk 149 Madison Avenue. New York 16, N. Y.
Akademijo v počastitev ljublj. škofa dr. Rožmana so priredili pri sv. Vidu v Clevelandu. Vodil jo je Žan škrabec. V različnih točkah so pokazali vdanost škofu in veselje nad tem, da ga imajo v svoji sredi. Prevzvi-šeni, ki je prišel na akademijo v spremstvu Rev. Baznika, kaplana öd sv. Vida in biv. vojnega kurata amerikanske vojske, je na koncu v svojem govoru zlasti vzpodbujal k vztrajnosti.
KANADA
Priprava za Veliko noč. Za Slovence v Torontu je v načrtu ves teden pred tiho nedeljo duhovna obnova v cerkvi, kjer je nedeljska služba božja. Vsak večer bo pridiga in spovedovanje.
V	Montrealu, največjem kanadskem mestu, se bodo slovenski katoličani pripravili na Veliko noč s tridnevno obnovo. Novo-naseljencev v tem mestu ni veliko, a med njimi kar 50 deklet. Slovenski duhovnik jih večkrat obišče. Dekleta se vsak teden zbirajo v samostanu, ki jim je drugi dom.
V	Lutbory so rudniki. V adventu so se slovenski fantje izkazali. Od vseh strani so prišli v mesto, tam so se zbrali okoli slovenskega duhovnika, poslušali pridigo in opravili sv. spoved. Tu res lepo sodelujejo stari in novi naseljenci.
Cerkveni pevski zbor je v Toronto priredil 12. februarja koncert narodnih pesmi, dra-matski krožek “Društva Najsv. Imena” pa igral “župnik iz cvetočega vinograda”. Oboji so dokazali, da so kulturne prireditve tudi možne, ne samo ples in zabava, ki sta nekatere že omamila. Nekateri mislijo, da morajo s plesom v Kanadi nadoknaditi, kar so v taborišču zamudili: Zbor Fr. Renerja je predstavil našo pesem angleški javnosti v tamoš-njem radio 26. februarja.
V	dekanijskem zborniku “St. Catarines deanery Catholie Year Book” (koledar Kolumbovih viezov za niagarski polotok), je napisal odgovor dr. Janko Pajk na protestantsko mnenje, da se komunizem širi zlasti po katoliških deželah. Naslov članka je bil “Kaj je povzročilo sprejemljivost Evrope za komunizem”. V uvodu našteje vse sovzroke evropske nesreče (kulturne, gospodarske, ideološke in politične), a v razpravi obravnava le Slovenijo. Tako pokaže kanadskim katoličanom gigantsko borbo malega katoliškega naroda, ki je žrtvoval tisoče in tisoče najboljših sinov, stotine izobražencev ter duhovnikov, ki so pravi mučenci sv. vere. Raje so umrli, kakor da bi se izneverili veri. Tisoči so šli v revščino in izgnanstvo le radi svojega prepričanja. Krivdo nosi tudi Zapad. Slovenski katoličani so bili pripravljeni na
te težke ure, poznali so okrožnice papežev, imeli organizacije, ki so razčiščevale misije-nje ljudi, članek je edina razprava v listu Na čelu nosi sliko prof. Ehrlicha, mrtvega v Streliški ulici.
Izdajajo v Kanadi razmnoževani list ‘‘Božja beseda”. Urejuje ga dr. Kolarič Jakob CM Upravo vodi Turk Franc, 150. Geoffrey Str. Toronto. Ont. Canada.
FRANCIJA
Iz Pariza piše bivša vizitatorica slovenskih usmiljenk s. Pomirila Jesih:
Tu je urejeno tako, da ima vsaka narodnost svoj ‘‘katoliški misijon”, ki mu predseduje duhovnik dotične narodnosti, ki skrbi za svoje rojake, kolikor mu je mogoče, ji01 preskrbi delo, itd. številnejše narodnosti —-Madžari, Slovaki, Litvanjci, Poljaki —■ imajo tudi nedeljsko mašo s pridigo in petjem v domačem jeziku. Slovencev ni mnogo, vendar smo se zbrali na božič popoldne v naši hišni kapeli v ulici de Vaugirar. Prišlo je kakih 40 Slovencev, šest usmiljenk in ve8 ko 10 redovnic, zlasti slovenjebistriških šolskih sester. Vse je bilo po naše, čisto Pjo naše — sredi Pariza, žal, da ne morejo naši ljudje priti večkrat skupaj. Za veliko noč bd šele podoben sestanek.
Moje delo je pri visokošolcih. Letos imamo skupaj kar deset narodnosti. Z vsemi se dobro razumemo in oni med seboj.
Našo kantino preskrbuje War Relief Services National Catholie Welfare Conference, ki ima svojo pisarno v naši Materini hiši 140, rue du Bac. Tako je naša kantina, preimenovana v “Foyer St. Vincent de Paul”, deležnega mnogokrat kakega obiska iz Severne Amerike. Ameriški delegat McCloskeT nam je jako naklonjen. Imamo še precejšnjo zalogo ameriških konzerv, iz katere imajo naši fantje hrano trikrat na teden, trikrat pa francosko hrano, ki jo vsak mesec pl*' ča ameriški delegat. Tudi obleko in čevlje nam pošljejo Amerikanci. A priti v našo kantino ni vsakemu mogoče. Izbere vsakega-najprej duhovnik katoliškega misijona dotične narodnosti in pošlje svojo prošnjo zanJ ameriškemu delegatu, če jo ta odobri, se m« pride dijak predstavit in dobi pri njem pismo zame, da ga smem sprejeti. S tem ima. pravico, da prihaja v našo skupino. Imam0 25 dijakov, ki so sami odrasli gospodje. Izmed Slovencev imamo dva rodna brat* Žajdela iz Lj., prvi je že doktor, pa se tu specializira za rakove bolezni, njegov brat študira medicino, ki jo je študiral že v Italiji. Ker pa Francija ne prizna in ne šteje študija v Italiji, je moral vse, kar je tam naredil, tu ponavljati, čas čakanja je porabil v to, da se je izvežbal za zobozdravnika-
Medicinec Erjavec, tudi Ljubljančan, sin P1' satelja, in nekdanjega šolskega nadzornika, ki živi tudi tu v Parizu, prav zdaj končava medicinske študije, nato pojde v London-četrti Slovenec je pa profesor plesa! Izvez-bal se j-e v tej umetnosti na Dunaju, pa študij nadaljuje tudi v Parizu. Je med najboljšimi umetniki te vrste. Doma je iz renberga na štajerskem. Njegovo ime ^ Je Oto Haberman. Peti Slovenec je Borut Gregor žerjav, sin -j- ministra, tudi iz Lj. Priše je pred kratkim in je že ali bo profesor zgodovine. Poleg Hrvatov, Slovakov. Čehov.
Madžarov, ki so po štirje, imamo še po ene-?a: Romunca, Ukrajinca, Poljaka, Litvanjca ^ Belorusa, vsi praktični katoličani, hvala B'ogu.
ITALIJA.
Imenovanja. Za profesorja na Gregorian-sai univerzi v Rimu je bil imenovan Slove-j1]60 jezuit p. Lado Truhlar, biv. špiritual Jublj. semenišča. — Za profesorja verouka Ba. škofijski gimnaziji ‘‘Vinzentinum” v riksnu je bil imenovan Janez Pintar, kate-ki ga poznajo iz taborišč v Italiji, ča-stitamo obema gospodoma.
Slovenski izseljenci v Rimu so z velikim veseljem pozdravili v Rimu med argentin-romarji župnika-namestnika od sv.
' ttlije v Buenos Airesu Romana Pigalla. Po katakombah ga je v spremstvu škofa iz San t-bisa vodil ravnatelj Kalistovih katakomb, *al- duhovnik dr. Blatnik. — Iz Rima je g. vtgallo ponovno poslal prisrčne pozdrave naši izseljenski skupini v Argentini in po Poročilih iz Rima navdušeno govoril o Slovencih.
Izseljensko pisarno v Rimu vodi dr. Pavle ^obič, biv. kaplan iz šmartna pri Kranju, Pomaga mu g. Janez Mrvar, kaplan iz Rovt.
Za praznike je slovenski duhovnik Iskra Anton obiskal taborišča po Italiji, kjer živi-1° „Slovenci; v enem izmed njih pastiruje J' župnik Janez špendal, v drugem jezuit p. »že. Cukala, ki ga poznamo iz taborišča v onigo. Slednji tamkaj čaka na potna do-oljenja za svoj odhod v misijone, v Indijo.
NEMČIJA
v ^ln, t bogoslovca Antona Hočevarja. Iz i.?.meije je prišlo sporočilo, da je bil tam Ptt 17. dec. 1949. Star je bil 30 let, doma Pa iz Velike Lese, župnija Krka na Dolenj-
skem
Od mladosti je gojil v sebi željo, da
Postal duhovnik, pa so se mu stavile na P°t velike ovire. Ker je bil prestar, da bi stopil v javne višje šole, je študiral privat-0 Pri salezijancih. Zadnje leto, ko bi bil blbriraj, je bil poklican k vojakom in v tej , n. hi ga je doletela vojna 1. 1941. V maju
1941
ga je zadelo nemško vojno ujetništvo
l. le bil preko Romunije prepeljan v Nem-lo. Kot ujetnik je bil dodeljen delu na far-ah. Po končani vojni Se ni hotel vrniti otnov, ker je vedel, da doma ne bo mogel n ®Pa doseči svojega cilja. Z neverjetno prid-stj° in vztrajnostjo je študiral, da bi na j j biški gimnaziji naredil maturo. Profesoric pri katerih se je privatno učil, so obču -vali njegovo pridnost in vztrajnost, pa tu-»o PotrPežljivost in prijaznost. Od vseh, ki valaa poznali’ 80 Prihajala najboljša spriče-
^aP.° dolgih sedmih letih se mu je posrečilo, rejJe v bogoslovju za begunce mogel začeti dno študirati in se pripravljati na mašni-n.6? Posvečenje. Cilj mu je bil čisto blizu na zrekljivo veselje matere in stare matere sv • let;c,šnje božične praznike je odšel k °lemu prijatelju v dominikanski sarno-an Walberg pri Koelnu. V Koelnu je m‘o-Prenočiti, hotel je ostati kar na kolo-°ru v bunkerju, kjer sedaj potniki zasilno ločujejo, ker je v razrušenem mestu
težko dobiti prenočišče. V bunkerju ni bilo dosti prostora, v mestu se pa tudi ni dosti spoznal. Na postaji je vprašal mladega fan ta, če bi mu mogel nasvetovati, kje bi se moglo dobiti prenočišče. Fant ga je vzel s seboj v preprosto, pa bolj poceni gostilno, češ da mora tam tudi on prenočiti. Dobila sta sobo. Proti jutru ga, je fant, 21 letni Karl Petrs, z železnim drogom ubil, se oble kel v njegovo obleko, vzel denar, uro in osebno izkaznico ter odšel. Gostilničar se za prošleca ni zmenil, ker je mislil, da je odšel Anton Hočevar. Ko do desetih ni bilo nikogar iz sobe in se na trkanje ni nihče oglasil, je gostilničar dal sobo odpreti in na postelji so našli Hočevarja ubitega.
Morilec se je s prvim vlakom odpeljal v mesto Trier. Tam je spet nekaj ukradel, a bil pri tatvini zasačen, med tem pa je policijski radio naznanil zločin v Koelnu. Policija je morlca obdržala. Državni tožilec trupla zaradi preiskave dolgo ni izročil, tako da je bil šele 23. dec. pokopan daleč od doma.
Slovenski bogoslovci iz San Luisa se poslavljajo od nj-ega s sledečimi prisrčnimi besedami:
Dragi Tone!
Bogoslovec si bil. Naš brat. Kristus Te je poklical in gojil si v sebi božji klic kljub težkim zaprekam. Niti vojaška leta, niti leta vojnega ujetništva Ti niso ugasnila v srcu plamena. Ni Te zlomil čas, ki Te ni pustil pod domače nebo, s krčevito žilavostjo si vztrajal na poti do duhovništva. Hrepenel si PO slovenskem semenišču. Večkrat si nas v pismu spraševal, kako bi dospel do nas. Razdalje so bile prevelike in med tujci si moral zoreti v duhovnika, še pred koncem priprave pa Te je Bog kot zrel sad odtrgal s tega sveta in Te sprejel k sebi. Dobojeval si boj, tek dokončal.
Pravzaprav Te nihče od nas ni poznal. A Tvoja smrt nas je zadela kot Tvoje domače. Saj si bil slovenski bogoslovec. Brat zna čutiti z bratom. Slovenska zemlja, toliko preizkušena s trpljenjem, je spet izgubila sina, ki bi ga še krvavo potrebovala. Kdo bo slovenski mladini spet vero oznanjal, kdo bo posredoval milost od Boga, kdo dvigal, tolažil? Zdaj pade eden, potem drugi. O Bog, zakaj dopuščaš te žrtve?
Dragi Tone, počivaj v miru. V tuji zemlji zori za. domačo setev. Naša molitev naj Ti pomaga, da boš čimprej gledal Boga. Tvoj lik nam bo ostal svetal. Lik neutrudnega boja za sveti poklic. Prosi Boga za nas, svoje brate!
Tvoji žalujoči bratje - bogoslovci.
KRONIKA ŽIVLJENJA IN SMRTI MED IZSELJENCI
Krščeni so bili: 1. Jože Martin Lončarič, sin Jožefa in Ane roj Porar; 2. Ana Elizabeta Plust, hči Jakoba in Katarine roj. Da-radži; 3. Jakob Štefan Plust, sin Jakoba in Katarine Daradži; 4. Roža Marija Esih, hči Matija, in Jožefe roj. Smerdu; 5. Irena Sonja Jenko; 6. Roza Elizabeta Dilič, hči Ni kola in Marije Lesnika; 7. Sinček Jurija Seršen in Ivane roj. Vidmar; 8. Hčerka I'ranča Bavdek in Angele roj. Gale; 9. Katarina Adamič, hčerka Ivana in Zork-e Adamič;
10. Janez Pergar, sin Franca in Slavke Knavs; 11. Sinček dr. Mira in Kami le Kovačič; 12. Lucija Ana Sterbenc, hči Janeza in Angele Šilc; 13. Hčerka ing. Maksa Ocvirk in Majde roj Mlakar; 14. Marija Hafner, Polzelnik. hči Alojzija in Ane roj. Škulj; hčerka Florijana in Marije; 15. Marta Ana 16. Ana Helena Rabuda, hči Jožefa in Ane roj. Zadkovič; 17. Bogomir Urbančič, sin Bogomira in Manice roj Skvarča; 18. Frančiška Marija Osojnik, hči Maksa in Frančiške roj. Bidovec; 19. Peter Boh, sin Alojzija in Pavle roj. Pegan; 20. hči Franca in Anice Medic.
Umrla je: Marija Magdalena Babnik.
Kanada
Rojeni so bili: 1. Jakob Andrej Kukoviča-sin Ivana in Marije roj. Robas; 2. Hčerka Jerneja in Marije Vrbovšek.
Poročili so *e: 1. Jože Grebenc in Marij® Jakše; 2. Blaž Potočnik in Angela Škerlj; 3. Franc Torkar in Ivana Petrovčič, 4. Franc Vidergar in Francka Klemen; 5. Anton Muhič in Marija Perovšek; 6. Hinko Erčulj ib Francka Kregar.
Umrla je: Hčerka Jerneja in Marije Vrbovšek.
Anglija
Krščen je bil Maksimilijan Braček.


m
IZ ZASUŽNJENE DOMOVINE

Univ. prof. dr. Ciril Potočnik je umrl v Ljubljani. Rojen je bil 1. 1894 na Trati nad Škofjo Loko. Po končanih bogoslovnih študijah je bil nekaj časa spiritual v zavodu sv. Stanislava v št. Vidu, nato pa skoro 20 let v ljubljanskem bogoslovju, odkoder je odšel na bogoslovno fakulteto predavat pastoralno bogoslovje in Iturgiko. V tej službi ga je zatekla smrt. Asketsko naobražen in osebno svet je zlasti s svojim zgledom vzgojil cele vrste duhovniških generacij. Poleg službe je veliko delal pri vodstvu Marijine družbe za ljublj. škofijo, bil dolga leta urednik “Bogoljuba”, napisal je 4 zvezke premišljevanj •‘Dobri pastir”, edinstveno delo med Slovenci. Vse življenje, zlasti zadnja leta, je bil bolan, pa. je vse prenašal z zgledno vdanostjo. Zadnja leta pred vojsko se je preselil h karmeličanski cerkvi na Selu in redovnicam mnogokrat delil edino možno božjo tolažbo. Naj počiva v miru!
V Kamni Gorici na Gorenjskem je umrla mati župnika Antona Pogačnika iz Špitaliča devetdesetletna Neža Pogačnik. Edina želja, da bi videla pred smrtjo še sina duhovnika, se ji ni spolnila, ker živi v begunstvu v Gor. Italiji. Bila je zares verna in požrtvovalna duhovniška mati, ponosna na sina duhovnika. Naj ji sveti večna luč, g. župniku naše sožalje.
Msgr. Jože Žabkar iz Jesenic je bil imenovan za tajnika apostol, delegatu v Belgijskem Kongu msgr. Sigismundiju. V tej deželi delujeta dva slovenska misijonska brata Kerševana, lazarista.
Msgr. Ivitn Trink« v Beneški Sloveniji je praznoval SH letnico svojega življenja. Slovenec je po rodu, življenju in prepričanju. Dolga leta je bil profesor v Videmskem bogoslovnem semenišču in bil velik steber beneškim Slovencem. Ko se je postaral, se je umaknil v prelepo domačo vasico Treman, kjer še vedno študira in piše. Bog ga ohrani tamošnjim Slovencem še mnogo let zdravega'
Umrl je na Reki msgr. Hadrijan Brumen, stolni kanonik te škofije; isti dan na nje-
govem pogrebu je zadela kap tudi kan. Matija Glažarja iz Senja.
Umrl je p. Bernard in .Mlakar, lektor i° bivši frančiškanski gvardijan v Kamniku-Prav tako je umrl upokojeni župnik Matij« Škorjanc v Sv. Pavlu pri Preboldu.
Ljubljansko bogoslovje je silno trpelo, k« je od 12 prijavljenih bogoslovcev vstopilo le ©, drugih 6 pa so z grožnjami odvrnili °d tega. Na klasični gimnaziji so pred matur» zahtevali od kandidatov, da se izjavijo g*6" de poklica. Na vse one, ki so izjavili, da gredo v bogoslovje, so zelo pritiskali in zasmehovali.
Kdor se je priglasil za verouk na klasični gimnaziji, letošnje leto ni bil sprejet na šolo-Komunisti baje hočejo imeti to gimnazijo 2« vzgojo svojega naraščaja.
V Tomaju se je podrl vrh cerkvenega stolpa in močno poškodoval orgle v cerkvi. Fa-ra, ki je svoj čas imela, tri cerkve, danes nima niti ene.
Profesor verouka na ljubljanski klasični gimnaziji Karel Matkovič je bil aretiran, sojen in obsojen na dve leti zapora.
Vsi kaplani v Sloveniji morajo imeti P°' sebno dovoljenje notranjega ministra, da morejo izvrševati svojo službo. Tako dovolj®' nje morajo oblasti dati tudi za. vse nabirke, bodisi za cerkev bodisi za duhovnika.
Ljubljanska teološka fakulteta je nehal» biti fakulteta, ampak je odslej naprej le bogoslovno učilišče. Dekan bivše fakultete dr-Ant. Trstenjak je ob posebni avdijenci pr°' sil maršala Tita, da bi to učilišče moglo deliti doktorske naslove.
O enem prosilcu za vstop v ljubljansko bogoslovje je znano, da. so zaprli njegove domače in jih izpustili, ko je prošnjo umaknil.
Nevarno je zbolel župnik in dekan iz šempolaja g. stan ta.
Solkan in Idrija sta brez duhovnika, v Solkan hodi maševat p. Avrelij.
Mladi duhovniki, ki so bili poklicani vojakom, so večinoma na prisilnem delu.
*' Križankah v Ljubljani ima rezidenco Vfti-okatoliški škof za Slovenijo; ko je prvi-,at v tej cerkvi maševal, je bila navzoča le nlegova družina.
V “Dijaškem domu” v Ljubljani je bilo Prepovedano iti k polnočnici, ko je eden dijakov le šel, so ga izključili iz šole.
'a podlagi pomiloščenja se je po dve in 5*1 letih zapora vrnil domov župnik Janko "išat v Vrhpolju.
Slovenski kanonik Jožef Gorenj šček v eda<iu je umrl IS. febr., star 70 let, rojen
Slov. Benečiji.
Organizacijo duhovnikov, ki so režimu po ®0(hi, oblast zlorablja v boju proti Vatikanu j? Proti Cerkvi sploh. Izdajati so začeli nov lgt kot svoje glasilo, “Nota pot”, ker je Prejšnjega Cerkev dala na indeks.
“Nova pot” — glasilo Cirilmetodijskega društva Katoliških duhovnikov Ljudske republike Slovenije, prinaša v svoji 1. številki |recl drugim sledeče besede Franc Šaleški mžgarja, ki jih je govoril na zborovanju teSa duhovniškega društva v Ljubljani:
Prva misel o slovenskih duhovnikih iz P eteklosti. Narod je bil pod tujo peto. . . ®ri njegovem osvobojenju in napredku ima-Jbsvoj delež slovenski duhovniki. Kdo je dš narod učil pisati in brati? Naši duhov-Piki, kaplani in župniki, so bili brezplačni Učitelji. . . Duhovnik danes? — Koliko mi jih ie potožilo: Kako sem sam, tičim v svo-Jeto kotu, niti se ne shajamo. . . — Hočem ® tu kakorkoli lotiti naših verskih, strogo-Uhovniških dolžnosti. So naša stanovska ,l°l|žn'ost in jih moramo in hočemo spolnje-
vati vsepovsod po svoji vesti natančno in požrtvovalno. — Druga stvar je ta: Smo sinovi in člani svojega naroda, zanj bo tudi vsak storil, kar najbolje ve In zna: ta morda z besedo, ta s peresom, tretji z drevesom. Saj vam ni neznano: Ko je Pariz oklepal obroč strahotno zapuščenega, lačnega pro-letarijata, je pariški nadškof Verdier ukazal mladi pariški duhovščini: Ven v ta obroč zaničevanih! Kaj boste tam delali? Zidali boste zavetišča otrokom, hiše ljudem, ki stanujejo slabše od živine. V roke kladivo in kopačo, pa na delo! — In šli so v popolnoma brezverni, zapuščeni obroč ljudi, ki so strmeli, ko so spoznali, da jih ljubijo! — Tudi pri nas moramo poleg tega, kar je poklicna dolžnost, delati z veseljem z ljudstvom — po zgledu našh prednikov, že leta 1896 je to spoznal in k temu klical dr. Ja nez Evangelist Krek. . .
Vsi vemo, da so po ločitvi Cerkve od države nastale marsikatere bolečine tako pri vernikih kakor pri duhovščini. Odkritosrčno povejmo, da so resnične bolečine te težave glede verskega pouka otrok vernih staršev prepoved maševanja v izpraznjenih župnijah, itd. — če mi je prvi predsednik naše slovenske republike oponesel, češ da se to dogaja ne po krivdi vlade in ustave, pač pa po krivdi sovražne duhovščine. . . sem prepričan, da mora prav iz tega našega društva priti pravilno sožitje med Cerkvijo in drža vo. Filozofi, ki so pretresali zgodovinska dogajanja vseh narodov, so si edini v tem, da mora biti država čuvarica morale, da pa je za moralno vzgojo ljudstev potrebna vera.
URESNIČENJE VELIKE ZAMISLI.
Od prvega dne begunstva je v kulturnih delavcih živela želja po glasilu, ki bi nadaljevalo slovensko kulturno tradicijo, ki bi nas vezalo in nas predstavljalo. To naj omogoči revija Kultura. Pripravljajo jo že dalje časa predstavniki DOSKI-ja (Delovnega občestva za Slovenski katoliški institut), ki mu je predsednik prelat dr. J. Turk, tajnik pa preč. g. France Dolinar. Po razgovorih z znanstveniki, umetniki in publicisti na Primorskem in v USA, je sklenil Tiskovni odsek DOSKI-ja, da začne akcijo za izid revije. Ta ima namen, da v katoliški luči rešuje sodobna vprašanja, da objavlja znanstvena dela, da goji umetnostne panoge, da vzpostavi neodvisno kritiko, da, vključi naša prizadevanja v svetovne tokove — vse z neprestanim prizadevanjem po ustvarjanju duhovnih vrednot in čuvanju kvalitete v vsem našem delu. Razposlana so vabila k sodelovanju, najuglednejši pisatelji so napro-šeni za prispevke prvega letnika.
Ker ne moremo računati na veliko število naročnikov, bo revija nastala iz denarnih prispevkov tistih ljudi, ki se zavedajo zgodovinske potrebe tega kulturnega podjetja. Njih imena bodo ostala povezana s poslanstvom, ki ga bo Kultura izpolnila v tem edinstvenem obdobju slovenskega življenja.
Naj velja to oznanilo kot povabilo med sodelavce, med ustanovnike in med naročnike Kulture, kajti marsikdo po pomoti, zaradi tega, ker ne poznamo njegovega naslova ali zaradi kake druge ovire ni prejel posebnega vabila, ki smo jih razposlali.
Tiskovni odsek DOSKI-ja, obenem uredništvo Kulture: dr. Vinko Brumen, dr. Tine Debeljak, France Dolinar, Božidar Fink, Alojzij Geržinič, Ruda Jurčec, inž. Albin Mozetič, Jože Osana, Karel Rakovec.
Dopise (informacije, denarne prispevke itd.) naslavljajte na naslov: Uprava Kulture, Buenos Aires, Olazabal 2338, dep. 5.
dilama pclpooeduje o (^öe(i(zeni tednu
Na tiho nedeljo je peljala mama Tončka, Jankota in Metko v cerkev. Ko so šli domov, jih je vprašala: “Otroci, kaj ste danes videli v cerkvi?’’
Tonček hitro odgovori: “Križi so bili zagrnjeni.” “Pa na oltarju ni bilo nič cvetlic,” pripomni Metka. “Mama, zakaj pa je zdaj v cerkvi vse tako žalostno?” “Zato, ker je zdaj postni čas. V nedeljo bomo začeli veliki teden.” “Pa butarice bomo nesli blagoslovit, kaj ne mama?” vpraša Janko. “Seveda jih boste nesli. Ali pa veste, kaj butarice pomenijo?” vpraša, mama. Tonček odgovori: “že lani si povedala, da vejice, s katerimi so Judje pozdravljali Jezusa, ko je šel v Jeruzalem.” — “Kaj se je potem zgodilo z Jezusom?” “Trpeti je moral in umreti,” pravi Tonček.
“Mama, povej nam kaj o Jezusovem trpljenju, da bomo bolj pridni.” prosi Janko, “Da, v postnem času, posebno v velikem tednu, moramo biti vsi zelo pridni. Varovati se moramo greha, za grešnike moliti in na Jezusa misliti, ki je za nas toliko trpel,” je učila mama Tončka, Jankota in Metko.
Prišli so domov. Mama je vsem dala -zajtrk. Ko je pomila posodo, je poklicala vse tri otroke v hišo. Otroci so hitro ubogali in hiteli k mami. Bili so zelo radovedni, kaj bo. Mama se je zelo resno držala. Rekla jim je: “Otroci, da boste lepše preživeli zadnje dneve v postu, posebno veliki teden, vam bom nekaj povedala o Jezusovem trpljenju. Vsi glejmo na križ na steni in zapojmo: “Duša, le pojdi z mano...” Mama je začela peti in vsi otroci z njo. Ko še niso končali prve kitice, je prišel tudi ata in pel z njimi: Tam videla boš, duša, ti, ka j Jezus, Bog, za nas trpi, za nas in za naše grehe krvavi pot poti,
je strašno bičan bil, je s trnjem krona» bil, je nesel težki križ, je strašno križan bil.” Vse kitice so odpeli. Potem začne mama pripovedovati o velikem četrtku-Pri zadnji večerji je spremeni kruh v svoje telo in vino v svojo kri; apostole je obhajal in jih posvetil v duhovnike. Potem je šel na Oljsko goro. Tam je padel na obraz in molil. Bil je tako žalosten, da ntu je prišla kri na obraz. Potil je krvavi pot.”
• “Mama, zakaj pa je bil Jezus tako žalosten?” vpraša Metka. “Zato, ker j8 videl pred seboj grehe vseh ljudi, tud1 naše in tudi vedel, kaj bo moral trpeti-Tedaj so pa že prišli sovražniki. Pripeljal jih je Juda Iškarioti Jezusov no6' ne c, ki je Jezusa za 30 srebrnikov proda» Ko so hoteli Jezusa zvezati, so popadal1 na tla. Šele tedaj, ko je Jezus sam hotel, so ga mogli zvezati. Potem so ga peljab pred judovske sodnike, ki so Jezusa zato sovražili, ker jih je svaril pred grehom-Ti so ga takoj obsodili na smrt. To se je zgodilo pozno ponoči. Zjutraj so ga Pe' Ijali k Pilatu, namestniku rimskega cesarja. Ta je takoj spoznal, da je Jezus nedolžen, vendar je dal Jezusa bičati-
Vojaki so Jezusa slekli do pasu. vezali so ga k nizkemu stebru, tako da Je bil sklonjen čezenj in so ga lahko tep11 po hrbtu. Dva vojaka sta ga bičala. Ede» je imel jermene, ki so imeli na koncu ostre železne bodice. S temi biči sta začela tepsti Jezusa po hrbtu, po nogah, po glavi. Naenkrat je bilo na Jezusovem telesu polno ran, Iz njih je vedno huje tekla kri. Ko sta se ta dva vojaka naveličala, sta prišla druga dva in Jezusa se huje tepla, tako da so se na hrbtu Jezusovem videle krvave kosti. Ko J Jezus začel omagovati, so ga odvezal» Jezus je padel na tla v svojo kri, pom8'
^aj}° s prahom. Potem so Jezusa vojaki Ognili, ga ogrnili v rdeč umazan plašč, u v zvezane roke dali trst in mu s trnja Pletli krono Položili so mu jo na glavo Jo s palicami začeli pritiskati nanjo, ^eliko, močno trnje se je začelo zasajati celo, v senca, zadaj v tilnik. Kri mu je j^cela teči po obrazu, po laseh in po vratu. Hat je Jezusa, bičanega in s trnjem krovnega, pokazal Judom. Mislil je, da se bo smilil. Judje so pa vpili: “Kri-J’l ga, križaj ga!” Pilat se je Judov in Jezusa obsodil na smrt.
, "°jaki so prinesli težki križ. Jezus ga ra rad sprejel na svoje rame, da bi nas Grešil. Ko je nosil težki križ, je večkrat Padel pod njim. Ta križ je bil zato tako ®2ek, ker so bili na njem vsi naši grehi. 0 je prišel Jezus na Kalvarijo, so ga jGjaki pribili na križ. Kako je Jezusa bo-ei°, ko so mu zabijali žebelj najprej v csn°, potem v levo roko in potem še skoz _Ce nogi. Potem so križ postavili pokoncu. , nre je Jezus na njem trpel, molil je za °vraznike, odpustil desnemu razbojniku, am dal Marijo za mater, potem pa za vse JUdi umrL Vsega tega se spominjamo a veliki petek.
t/Qtem sta prišla dva dobra moža, mr-jlega Jezusa vzela s križa in g*a položila ^.?riji v naročje. Tančico sta posula z pSavami in v njo zavila Jezusovo telo.
Otom pa ga položila v nov, v skalo vse-jj. n grob. Marija je bila zelo žalostna, ker ^ toiela več Jezusa. Toda vedela je, da
ve"v Us vst£d- ~° se J6 res zg°ddo- Na Vst i° nedelJ° Je de2us zaprtega groba obl u ^jeS"0V obraz je žarel kot blisk in j leka kot sneg. V spomin na to, da je pr2Us vstal, bo na Eelgranu velikonočna z ®cesija. Na veliko soboto bomo torej v torij0 žalovali po Jezusu, počivajočem j6irja°bU ™ Pričakovali Jezusovega vstati ^ bo velika noč za vse vesela, moraš * -Tonček, z Jankotom in Metko več po-te'e~- smeš se jeziti nad njima in ju * Janko ne sme več lagati in se po-
konček, z Jankotom in Metko več po-
Peti. N"p, Sippe ipviti nori niima in in
jepsti.
Metka pa nič več za vsako stvar v*i iQ tožiti. Ali boste delali tako?” je oa/^a mama. ‘‘Bomo, bomo,” so vsi. da •■Tarja^- Mama pa jim je obljubila, jgj^b bo na veliki petek peljala k bož-’Qočiv S^bu, na veliko soboto pa k veliko-! Procesiji na Belgrano. G. Mali
•le Pa pet sestric Mlinarjevih iz S. i.uisa
Takole sm<> vloma nosili butare...
©fccosfca sanje
V tretjem razredu sem bil tistikrat, ko so mi v srcu vstajale hrepeneče želje, da bi postal strojevodja. Včasih sem po cele popoldneve presanjal in na skrivaj sem si v listnjaku ogradil prostorček v kotu, kamor sem v steno nabil na gosto žebljev in jih primerno ukrivil ter jih po mili volji vrtil na desno ali na levo. To je bila moja lokomotiva, v kateri sem skrito presedel najlepše ure svoje mladosti in mi je še danes sladko, ko se spomnim nanje.
Te hrepeneče želje, v katerih sem zavidal strojevodje, so me gnale, da sem skoraj vsak dan po kosilu odšel pod šmarjetno goro, kjer leži kolodvor. Tu sem sedel v travi celo ljubo popoldne in opazoval vlake, ki so prihajali in odhajali hrumeče in pošastno, da so se tresla tla. Cvileče hreščanje zavor je bila prava godba za moja ušesa. In če se je lokomotiva ustavila prav blizu mene, sem stopil do ograje, ki je delila progo od travnika, in s hrepenenjem zrl strojevodjo, ki je z oljevko hodil od kolesa do kolesa. Postati strojevodja bi bila.
zame neskončna sreča, in ko sem ne večer prišel domov, sem se zmuzal v sobico in se učil na vse pretege, zakaj zdelo se mi je, da je treba strojevodji veliko znati. Tako sem v šoli kljub vsemu postopanju dobro napredoval in moja dobra mati me ni velikokrat karala.
Moje življenje se je torej vrtilo največ v listnjaku in pod šmarjetno goro. Otroške igre mi niso bile v posebno zabavo, in kadar je bilo deževno vreme, sem vse proste ure presedel pri svojih žebljih.
V takih urah je smela biti pri meni le najmlajša sestrica Julči, ki je z bleščečimi očesci opazovala moj resni obraz in s ploskom svojih ročic sledila premikanju žebljev, lci so zavzemali vse mogoče položaje na steni. Včasih se je spozabila v svoji otroški zvedavosti, pa ji tega nisem zameril, čutil sem se nekam vzvišenega nad vsem in z mirno kretnjo spravil žebelj, ki ga je ona premaknila, spet na pravo mesto. Nikdar je nisem zmerjal, zakaj preveč sem bil zaverovan v svoje delo.
Začel sem jo jemati tudi pod šmarjetno goro. Materi je bilo to prav všeč, zakaj sestrica je bila silno živa, in kadar ji je bilo dolgčas, tudi nagajiva. Midva pa sva se dobro razumela, in ko sem jo za ročico peljal po cesti, sem ji na dolgo in na široko pripovedoval, kar je vstajalo v mojih mislih. Ona me je vdano poslušala in zdaj pa zdaj rekla kako otroško besedo, ki včasih niti v pogovor ni spadala. Pa tega ji nisem Stel v zla, saj ji še pet let ni bilo in meni «e je zdelo, da sem ji s pičlimi enajstimi leti skoraj oče.
Ko sva sedela v travi, sestrica s prstom v ustih, sva se kar na glas čudila. Posebno sestrica. iPrvič je v strahu zakričala, ko je ogromna črna pošast z grmečim brundanjem piskala mimo naju. Komaj sem jo obdržal, da mi nj utekla. Nato pa se je privadila in navsezadnje sem jo na večer komaj spravil domov. Kar cepetala je z nogami, kadar je krožila po tiru sama lokomotiva. To je bil seveda tudi zame redek užitek, kajti puhajočo pošast sem imel venomer pred očmi. Sestrica me je spraševala o vsem mogočem in jaz sem ji odgovarjal, kakor se mi je pač zdelo prav. Ona je bila z vsem zadovoljna.
“Ko bom strojevodja,” sem ji dejal včasih, “boš šla z menoj. Sedela boš zraven mene, jaz bom pa premikal tiste ročaje, da bo vlak kar piskal. Nič ne bova ustavljala in prav daleč bova šla. Morebiti celo v Ameriko strica obiskat. Nazaj bova pripeljala pomaranče in fige, pa denarja, ki ga ima stric dosti. Če bo mama hotela z nama, jo bova tudi vzela, ata pa ne more, ker mora vsak večer v tovarno.”
“In Furlanovo Francko bova tudi s ‘seboj vzela,” je vsa vzradoščena menila Julči. Pa jaz zato nisem bil prav posebno vnet, ker sem vedel, da rada nagaja. Toda nazadnje, ko je sestrici šlo že skoraj na jok, sem se moral vdati.
Neizrečno sem želel, da bi mogel kdaj le malo govoriti s strojevodjo. Velikokrat me je imelo, da bi ga kar pozdravil, toda vselej mi je zmanjkalo poguma.
Neko popoldne pa se mi je izpolnila tudi
ta želja. S sestrico sva pletla venček iz marjetic, in ko je bil dovolj velik, sem ji ga dal na glavo. Prav tedaj je prigrmela lok°' motiva in se ustavila za ograjo poleg najm Brž sva bila zraven. Strojevodja z oljevko J ravno stopal po stopnicah. Ko naju je za' gledal, se nama je nasmehnil in tedaj seö od nekod dobil toliko poguma, ad sem 8a pozdravil. Stopil je bližje in pogladil m0J° sestrico po glavi.
“Kako ti je ime?” jo je prijazno nag°' voril. Ker sem poznal njeno boječnost, seD* se odrezal namesto nje: “Julči je, jaz sem pa Drago.”	,
In sem jo prijel za roko, s katero me 1 plašno držala za srajco.
“Pridna sta, pridna,” me je potrepljal P° rami in se obrnil proti lokomotivi. Jaz " mu rad še veliko povedal, pa mi je sp®* , zmanjkalo poguma. Vendar se mi je zdel silno lepo, da sem s strojevodjo govoril-
Veliko let je že tega. Toda, ker življenj ne teče po tirih, kakor lokomotiva, amPa)* svobodno, nisem postal strojevodja, kako sem mislil takrat. Samo spomin na tisti 2a mi je še ostal v srcu, spomin na listnjak * spomin na moje posedanje pod šmarjetn goro. Vse, kar je bilo, so bile otroške sanJe’ ki pa so bile tako lepe, da jih še danes veseljem obnavljam. MAUSER KAREl
REŠITEV UGANK IZ 3. ŠTEVILKE
1.	Mati: Mami, če jokala radi mene s' kedaj, daj. pozabi, in ne misli več nazaj-
2.	Rebus: Siromak kakor more, a gatin kakor hoče.
3.	Skrita prerokba: Preden bo pete*'11 dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil-
4.	Številnica: Sladko se na slami SP'-’
če vest človeka ne teži.
Videti je, da je bilo to pot kar prc*®1. in pretežkih ugank za naše male, kaj dobili smo le pet rešitev. Od tega 8?1 bili dve v Skriti prerokbi nepravi11'^ ostalo pa vse dobro. Reševali so: Baj‘f' Jožek, Bajlec Zora (oba Skrito prerok nepravilno) iz Don Bosco, Vida Av^ stinčič iz Buenos Airesa, Avanzo MatU iz Quilmesa in Polona Marolt iz Martina. Zadnjim trem kar brez žreba n.h pripada nagrada: Vsakemu po ena le?v podoba Kraljice Misijonov, ki jo dobe upravi “Duhovnega življenja”.
NOVE UGANKE
ČRKOVNICA.
KGRAAIIEOIVTVV
IREIZJBSČPČKAO
SKRIT PREGOVOR
din^°’ banovina, voda, maša, šola, poje-
; Odvzemi vsaki besedi po dve, drugi in ^ädnji po štiri črke. Ostale ti dajo sionski pregovor. Kateri?
‘"Rešitev je poslati do 20. aprila na 11 ''dništvo. Trije izmed onih, ki bodo Oavilno rešili, spet dobe nagrado.
ŠALJIVKE
1Kateri grad dobavlja Kapitalu vino? 2 .	praSouiA = pu-iS-outA
•) Kateri meh drži „po koncu“ dobro voljo?	-qauxs =; qam-g
1 Katera tička je otrokom posebno
4 všeč? E^oiiod = vxpnpoj ' Kateri osel je postopaču najmanj po volji?	qasod = pso-j
Veliki teden za Slovence v B. A. in okolici
BELGRANO
Veliki četrtek ob 7 zvečer sv. ura in pridiga.
Veliki petek ob 7 zvečer sv. križev Pot in pridiga, nato poje “Gallus” slovenski pasijon ter žalostinke.
Velika sobota 0b 5 popoldne slovesnost vstajenja Gospodovega. Najprej pete jutranjice, nato procesija Vstajenja po dvorišču salezijanske gimnazije.
Vse tli dni zvečer je prilika za sv.
spoved.
Velika nedelj11: slovesna sv. maša ob 10,15.
DRUGOD
Xa veliko noč bodo sv. maše kakor °b nedeljah: v Ramos Mejia ob 7, San Martin 8,15, Avellaneda ob 10.
Popoldne bodo litanije v Ramos Mejia ob 4, San Martin ob 4, Quümes ob povsod v župnih cerkvah.
AVELLANEDA
Veliki četrtek: molitvena ura ob 18.
Veliki petek: križev pot ob 16. obakrat prilika za sv. spoved.
Velika »edel,ja; sv. maša ob 10, po sv- maši blagoslov jedil; popoldanska Pobožnost bo v cerkvi Santo Cristo, yilla Obrera, Lanus Este (Pergamino ln Caaguazu; dohod s tramvajem h in avtobusom 3 s Constituciona).
BLAGOSLOV VELIKONOČNEGA JAGNJETA NA VELIKO SOBOTO bo po sledečem redu:
San Antonio de Padna ob pol 11; Moron ob pol 12; Haedo ob 12; pov-
sod v slovenskih hišah: S»n ust o ob pol 2 v župni cerkvi; Villa Madero v kapeli sv. Jožefa, ul. Blanca Encaiada ob 2; Ramos Mejia v sanatoriju oh 3; v penzionu ob pol 4.
V Vlila Real pri Krajnikovih, ttausa Francisco 2874 ob 12; Lourdes v cerkvi ob 1; Ciudadela v župni cerkvi ob 2; Moreto 1475 pri Sedejevih ob 3; v slovenski hiši na Kamon Falcon 4158 ob pol 4: Victor Mariine/. 50 ob 4.
San Martin v župni cerkvi ob 2; v slovenskih hišah na Ayacuclio m Felix Ballester in drugod po dogovoru.
Florida v župni cerkvi ob pol 2; Villa Marteli Qb 2: Caiapacliay v slovenski hiši ob pol 3; Munro pri H Omanovih ob 3; Olivos v slovenski lnši na Agasuso ob pol 4.
Patemal pri šolskih sestrah ob 2.
Quilmes ob 2 v slovenski hiši.
Lanus Este v župniji Santo Cristo, Villa Obrere (g. Markič) ob 2 v župni cerkvi.
Lanus Oeste v župniji San J uda Ta-deo (g. Bratulič) ob 2 v župni cerkvi; na veliko nedeljo v kapeli sv. Jožefa Po sv. maši ob 10.
Belgrano po procesiji Vstajenja.
Avellaneda po sv. maši ob 10 na. veliko nedeljo.
VOŠČILO VSEM SLOVENSKIM NASELJENCEM
Da Vas vstali Zveličal1 uto laži in okrepi v božji milosti, to Vam želimo za Veliko noč
Vaši dušni pastirji
(rrsM-GioMOOup-iozr
VSEBINA APRILSKE ŠTEVILKE
Radi čim bolj veličastnega poveličanja velikonočne skrivnosti so “Katoliški misijoni v tej številki odstopili svojih 16 strani, da je našlo mesto obilno in dragoceno gradivo ® trpljenju in vstajenju našega Gospoda. Tudi smo to številko tiskali na boljšem papijT v topli modri barvi. To vse 'kot skromen velikonočni dar ‘^Duhovnega življenja” naši'-®
dragim naročnikom in bralcem.
VSEBINA:	Stran:
Naslovna slika: Sv. Peter nad Begunjami ................................. 193
Veliki teden (KAJ) .................... 194
Veliki teden (Pesem — Jože Dular) 195 O sveti križ, življenja luč (Dr. Ign.
Lenček) ............................ 196
Tebi (Slavko Srebrnič) ................ 197
Blaženost bolečine (Salvaneschi-Jeloč-
nik) ..........................      198
žrtvi velikonočni (škof dr. Rožman) 2 00
Mati pod križem (Joža Vovk) ........... 200
Pri Bogu (Igor) ....................... 201
Veliki petek v pampi (Janko) .......... 202
Vstal je Kristus, aleluja, vstali bomo
tudi mi (Gnidovec) ................. 202
Velika noč (Paul Claudel) ............. 205
Vstanimo z Gospodom (Dr. Miha Krek) 206
Vprašanja (Stanko Janežič) ............ 207
On je, ki ti govori (Rosalie Marie Levy) 208 Koreninarjeva velikonočna goba (N.
Zemlak) ............................ 210
Gospodovo trpljenje v ‘odrski umetnosti
(Nikolaj Jeločnik) ................  212
Nekaj podrobnosti iz Kristusovega trp-
VSEBINA:	Stran:
ljenja (L. L. C. M.) ............... 2l]>
La espiritualidad del Gen. San Martin -D Po potih božje Previdnosti: 3. Nepri- .
čakovan izid (škof dr. Rožman) . •	2"
Moja srečanja — Fant (Miklavž Trpo- ,
tec) .............................. 2 \\
Dragi moj brat (Jože) .................. 22g
Majhen grešnik — velika pokora (Kk) 22
šale .................................
Q izobrazbi ...........—■.............
Vodilni slovenski mož o “Duh. življe-
nju” (A. Grdina) .................... 2^r
Anketa o ‘*Duh. življenju” ........... .2"'
Po katoliškem svetu ..................... 22
Slovenske usmiljenke v	Punta	Arenas	.
(Mejač CM) ........................
Na grobu v planinah (Janez Hladnik)
Med rojaki v svobodi ................... 2,n
Iz zasužnjene domovine ................. 2?,
Udejstvitev velike zamisli ........... 25
Mama pripoveduje o velikem	tednu	(G.	„
Mali) ............................... 2°:
Otroške sanje (Karel Mauser) ........... -jL
Veliki teden med Slovenci v Bs. Airesu 2,1
VSEM CENJENIM SODELAVCEM, POVERJENIKOM, NAROČNIKOM IN BRALCEM ŽELI ‘DUHOVNO ŽIVLJENJE” BLAGOSLOVLJENO VELIKO N O č !
-LETNIK „DUHOVNEGA ŽIVLJENJA" 1949-
V USNJE vezan
boste za 35.— pesov lahko dobili na upravi “Duhovnega življenja”, ce se v teku enega meseca prijavite; na razpolago bo 30 izvodov
©
Uprava Vam oskrbi tudi L E P O VEZAVO lanskega letnika
Prinesite ali pošljite številke na naš naslov (Victor Maitinez 50, Capital), številke, ki ste jih morda izgubili, boste mogli kupiti na novo po en peso (prva številka je pošla, druge in tretje je samo par izvodov).
VEZAVA STANE
v celo usnje $ 15.—, v umetno usnje $ 12.—
V vezavo boste lahko dali tudi pri poverjenikih! Sprejemali bomo ves mesec april-
“La Vida Espiritual" — “Duhovno življenje” je slovenski duhovni mesečnik, ki ga izdaja konzorcij. — Uredništvo in uprava: Victor Martinez 50, Buenos Aires, Argetina. — Za izdajatelja, uredništvo in upravo: Ladislav Lenček CM. — Naročnina: za Argentino polletna 20 pesov; za inozemstvo letna: USA 7 dolarjev; Kanada S dolarjev; Anglija 5 USA dolarjev; čile 300 čilskih pesov; Italija 2000 lir; Francija 1000 frankov; Avstrija 50 šilingov.
O
=5.
05 y o
OcH . <
TARIFA REDUCTIL1 Concesiön No. -•‘><>0
Talleres Gräficos "Cordoba”, Gutenberg 3360, Buenos Aires
:
i