★ E3 RIHORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE JjVl - Štev. 62 (1453) FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST sreda 29. marca 1950 Cena 15 lir t0f- IVAN TOMŠIČ suverenost ECI TUEH 02BIU Prejeli smo od dr. jvANA TOMŠIČA, pro-meddržavnega ™va na pravni fakulteti Un Iv er le v Ljubljani, ?a»vo,- na dlanek, ki ga *r- l,i> objavil v «Gior-al« {jel 20. le- »Mrja 1350 pod našlo- °m «Sovranita dellTta-Tlau k ■*' ' marate o suverenosti govorom profesor- __ MNP o -—. _______________ j^sohodnirn tržaikim ozem-*Prim°rski dneonik« /J, ?' w.bj drugi članek rine it t. I Na ta, članek Sdi»0lOTiI v uGlomale del Kjec februarja t l. zopet It15,":r' 1; Braneč (vditep pro-i« jt <'a*dnu4rote ponavlja, 'Id ^ ^Manska suverenost j^delcm, ki tvori Svo- IjjjZ trtaiko ozemlje, še ve-k, p’ ^Pravno ni učinkovi-‘tr'tbQ Cs(bno poudarja, da je »{ju Taj^^ouati v obravnava-vprašanju med veljav-®,,'n .'‘činkofitostjo. lili ie’ da mora oblast \ ■„ e aamg forrjialno veljavni tudi j« učinkovita, ma TJ “stvari suverenost. Sa-'i(inlfri,rn.lalna veljavnost brez koiikr , ^ ne zadošča. V trna,.,. m piimeru se nam liji J® torej vprašanje: KDO SVOBODNIM TR-l Iti re* nove usta- C rd!ti’ dn je dcloiba Ja ju? Prenehanja neizverJ-h^harotuje dejstvu, da j utopi, odstavka 21. čle- veljavo istočasno %*t>e dol°(bam ° odveze se še eogeis ze sestavo vieoe BRUSELJ, 28. — Dčveze je danes nadaljeval pogajanja za sestavo nove vlade, Sprejel je in-dustrijce, bančnike in državnega ministra Van der Vyverja. Krščansko-socialna skupina v senatu je danes odkrito povedala, da krščanski socialisti ne bodo sodelovali v vladi, ki ne bi nameravala sklicati zbornic, da bi izglasovali povratek Leopolda. Krščansko socialna stranka je namreč izjavila, da ji Dčvize v tem smislu ni predložil nobenega sporazuma, in pravi, da zaradi tega ni mogoče več odlašati z reševanjem krize. Tudi valonski parlamentarci in oni Iz Bruslja francoske Jezikovne skupine, pripadniki liberalne, socialistične In komunistične stranke, so se ponovno izrekli proti povratku Leopolda. Zadnja poročila pravijo, da bo Dčveze nadaljeval pogajanja ne samo do četrtka pač pa še drugi teden, potem ko se bo vrnil iz Haaga, kjer se je sestal odbor za obrambo držav atlantskega pak-taš Dčveze je v svojih pogajanjih dal nekaj izjav, iz katerih je razvidno, da se bo jutri sestal s političnimi osebnostmi, v četrtek zjutraj pa bo o vseh teh pogajanjih poročal regentu. Istega dne pa računa, da bo imel tiskovno konferenco. Minister je razen tega izjavil, da bo pri iskanju rešitve dinastičnega vprašanja mora! izbrati dvč možnosti; odložitev mandata ali pa predlog regentu, naj razpusti parlament. Dč. včze pa je dodal, da ne )3> odklonit morebitnega sestanka z Leopoldom v Pregnyju. Kar se tiče pošiljanja orožja v okviru PAM in pa dejstva, da belgijski parlamenti ni ratificiral dvostranske belgijsko-ameriške pogodbe, Je Dčvčze odgovoril, da bo o tem razpravljal z ameriškim tajnikom za obrambo Johnsonom in je poudaril, d!a je prav za prav ratifikacija že gotova stvar. «Ni izključeno«, je minister dodal, «da bi se sestali obe zbornici samo za ratifikacijo pakta, čeprav še ne bi bila sestavljena nova vlada«. gleške zunanje politike od leta 1943. pa do 1949. kakor tudi sedanje ie Churchill povedal, da ni prav za prav nobene razlike med konservativci in laburistično vlado v zunanje-poli-tlčnih vprašanjih, ter da bo opozicija še naprej podprla vlado 5£ zunanje - političnih vprašanjih, kadar bo to treba Churchill je nato govoril c Nemčiji in izjavil, da bi bilo obžalovanja vredno, ee bi se pod določenimi pogoji zakasnila vključitev fl'emčije v o-brambno zvezo Zahodne Evrope. Pqzval jo vlado, naj stori v«c luoguce ^a spravo med Francijo in Nemčijo. Govornik ^ t^naine, da lavskl stranki in da ni hotel vsta. je ter je opravičeval to svoje stališče z izgovorom, da je bila Makedonija »osvobojena in ne okupirana po bolgarskih četah«. Zaradi tega je bil že julija 1945 izključen iz KPJ. BEOGRAD, 28. — Letos obiskuje posebne tehnične tečaje nad 120.000 industrijskih vajencev. V ta namen so ustanovili 400 domov in internatov za vajence, kjer ti prejemajo brezplačno hrano, stanovanje in oblačilo. ODGOVOR m KLEROFAŠISTIČNE NAPADE PROTI S10VENSREN1II »OLSTVU H. O PADANJ števila u Jugoslovanski protest vladi ČSR BEOGRAD. 28. Jugoslovanski minister za zunanje za' deve je izročil češkoslovaškemu poslaništvu v Beogradu noto, v kateri zahteva takojšnjo izpustitev namestnika jugoslovanskega konzula v Bratislavi Ktevtca Sefika, katerega so češkoslovaške oblasti treti rale 24. marca n* meji, ko -je ; rtednim diplomatskim potnim listom potoval iz Bratislave na Dunaj ir. imel pri sebi diplomatsko pošto. Nota zahteva prav tako naj se jugoslovanskemu generalnemu konzulu v Bratislavi vrne vsa zaplenjen? diplomatska pošta, katero ie nosil » seboj namestnik konzula. Nota pravi dalje, du je ta korak češkoslovaške vlade nova protijugoslovanska provokacija in hkrati groba kršitev mednarodnega prava o diplomatski imuniteti. Češkoslovaške oblasti go zadnje čase uvedle poseben policijski režim proti jugoslovanskim di plomatom. Ce hočemo ugotovili, da je glauni vzrok nazadovanja števila učencev v slovenskih p-snotmih šolah v padcu rojstev V vojnih letih, moramo primerja ti predvsem ©orazdkJitfP učencev po razredih, k sttučrenost „ad tih - rn, pravno edinole o- izjdua je, kot n reviziji tj. j KOPER, 28 ■— Danes ob 10-uri dopoldne je tajnik glavne votivno komisije Dr. PETERIH STANKO sprejel novinarje in dopisnike nekaterih tržaških in lokalnih listov ter agencij. Postavili so mu razna vprašanja v (izvezi g uestmi«, ki jih razširjajo nekateri tržaški listi in krogi o »terorju« {er incidentih n zvezi s pripravo volitev v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja Dr. Peterin ie predstavnikom tiska dal naslednjo izjavo: »Veseli me, da ste se glede tega vprašanja obrnili na pravi naslov, kajli za pravilno izvedbo volitev je v Istrskem okrožju odgovorna prav volivna ko- m«driJ 0 pdino 4 Jo di trin<1Vni‘nl dogoU' iharl pani' % proie' kot l ltoiii?to*b 0 reuiilji „- j— H«. »e « P°0°dl>e VI ♦„JW|e ^ijansul® 0 na rrre- I š k n suu*renosti. i 2? Ci ^loiL^o Pisec r. / \ ?• stavka 1. čl e- P (Nlj 1Su°bodn? ^časnem re. 1 lrmk'°a v be čl- • Prdo i PREDVOLIVNA KAMPANJA V CONI B SE STOPNJUJE Za »Gruppo Cristiano-Sociale" se skriva vatikanska stranka „Democrazia Cristiana" JE POUDARIL NA ZBOROVANJU LJUDSKE FRONTE V KOPRU TOV. FR. KRALJ -IZJAVA TAJNIKA GLAVNE VOLIVNE KOMISIJE OR. STANKA PETERINA NOVINARJEM misija, katere tajnik sem Jaz Ta komisija opravlja z okrajnima volivnima komisijama vred svoje posle neodvisno od drugih organov oblasti, ki pa ji morajo nuditi vso pomoč-Omenili ste incidente. Spričo dejstva, da se volitev udeležuje več strank, oziroma političnih skuptn — znano vam Je, da so postavile svoje kandidatne liste Ljudska fronta, Socialistična stranka in Krlčan-sko-socialna skupina — je razumljivo, da Je politična borba zavzela že doslej večji obseg ter se Iz dneva v dan stopnjuje. Kljub tej razgibanosti Je volivna komisija prejela doslej en« samo pritožbo, ki so Jo vložili predstavniki Socialistične stranke zaradi dogodka, ki se Je pripetil 12. t. m. v Sečjo-lah. Slo je za nekorekten namig — poudarjam: nekorekten namig, ki se Je mogel tolmačiti kot pristranost nekega Javnega organa. Ta je bil nato v 24 urah po pritožbi, t. J. 17. t. m. odstranjen s svojega službenega mesta. Razen tega primera meni doslej niso znani — in mislim, da pri nas nikomur — nikakl dogodki, ki bi prekoračili mejo normalne vollvne kampanje- Govori se in Piše — ne pri nas, ampak onstran meje, kjer ni treba preverjati osnovanosti takih vesti — o nevzdržnih pogojih, v katerih se bodo vršile volitve. O terorju, ki naj bi vladal pri nas, sem že dejal dve besedi. Naj dodam še na kratko nekaj o naših volivnih predpisih. O osnovnih postulatih splošne, enake in neposredne vollvne pravice, zajamčene tajnosti glasovanja, proporcionalnosti pri dodeljevanju mandatov vsaki stranki kakor tudi o pravici kandidiranja ne le obstoječih strank, ampak tudi katere koli politične skupine, če zbere določeno število podpisnikov, kar Je v teh predpisih do izraza, zato ne bom izgubljal besed. Posebej nameravam poudariti le določbe o volivnl kampanji, ki po garancijah, ki Jih nudijo političnim strankam in skupinam, nimajo primere. Javni shodi in sestanki se vrše brez prijave oblastvenim organom. ki na so na razpolago za njihovo zaščito, če Jo sklicatelji zahtevajo In smatrajo za potrebno. Javni prostori In dvorane ter radio so enako na razpolago vsem strankam in to brezplačno. Za vsakogar, ki bi kakor koli oviral kako politično stranko ali skupino pri volivnih nastopih — celo za tiste, ki bt prekrivali njene vollvne lepake — so predpisane stroge kazni. Taka je, na kratko povedano naša stvarnost, ki se seveda vse nrUlo rWlikUJe od ‘*ste' ki N jo rad* vse prišlo prikazan t,U£nj giasovj on„ kraj meje Zato pozdravljam pobudo naših delavcev, naj se na javnih mestih izobesi oni tržaški razglas, ki se posebno odlikuje po opisovanju «grozot in terorja* v coni B, avtorjem v zasmeh, našemu ljudstvu, k> Jim ne sledi kot Ranurgova čreda, pa v ponos.s Potem, ko je tako namignil na proglas tržaških kotninjor- mistov, je odgovoril te zanikal- no na vprašanje novinarjev, ali je res, da je med odborniki kandidatne liste, Krščanskoso- cialne skupine samo en duhovnik iz Kopra in da ima ta Usta slovenski značaj. Odklonil pa je vsako nadaljnjo izjavo v tej zvezi z motivacijo,-du j« objavo kandidatnih list pridržana sklepu vohun« komisije. Na današnjem mnoiičnem zborovanju Slovaiisko-italijur:-ske ljudske fronte v Kopru je tov. KRALJ FRANC govoril o raznih problemih, ki se danes postavljajo pred vse delovno ljudstvo Istrskega okrožja v zvezi n izvajanjem gospodarskega plana. Med najteijn vprašanju spada pomanjkanje delovr.e sile. Goyoril je q raznih pomanjkljivostih In napakah, ki se delajo pri preskrbi prebivalstva,' ki bi bila glede ne možnosti lahko te v veliki meri boljše, zlasti zato, ker so naša skladišče polna, lo distribucijski aparat ni kos vsem nalogam. V zvezi z volitvami je go,|ce in kmete ter Jih vornik poudaril, da je poleg l aretiran. kandidatne liste Ljudske fronte in socialistične stranke predložila kandidatno listo tudi Krščansko - socialna skupina (Gruppo crtstiar.o-sociale). ■ »Očitno gre tu, je poudaril govornik, za druio izdajo krščanske demokracije (Uemo-crazia cristiana), ki se pod tem imenom ni mogla predstaviti volivcem, ker se je kompromitirala s svojo politiko v Italiji in v Trstu, kjer uvaja fašizem v pravem smislu besede. Naravno Je da stranka, ki vodi »politiko - mitraljeza«, kot jo naztvajo italijanski demokrati, ni privlačna za. ljudi našega okrožja, kjer žive v miru tn svobodi in kjer je ljudska oblast zagotovita delo in kruh vsem ljudem. Medtem pa »krščanska demokracija# kot vodeča stranka v Italiji, pošilja nad delavce, ki zahtevajo dela in kruha oboroženo policijo, ki strelja v mase in pobija delav-masovno «Zaradi tega, je poudaril govornik, je jasno, da je Vatikan smatral za potrebno da postavi svojo kandidatno listo za volitve v našem okrožju pod bolj privlačnim imenom. Toda ta vatikanska agentura, ki je vse doslej aktivno posegala v politično življenje v našem okrožju na liniji borbe proti ljudski oblasti in pasivne rezistence, ne bo uspela preslepiti naše ljudske množice, tudi če se je volivcem predstavila pod novo firmo. Prav zanikanje, kot smo čitali v današnjem časopisju, da ta skupina nima ničesar skupnega s krščansko demokracijo (Democrazia cristiana), potrjuje to dejstvo. Naše ljudske množice poznajo te vrste mahinacije in se ne bodo pustile zavesti od lepih besed volkov v ovčjem kožuhu#. Slovansko - italijanska ljudska fronta gre na volitve g programom dela, ona nakazuje delovnim ljudem jasno perspektivo in gotovo bodočnost, kt r:i v frazah in lepih besedah ter programskih deklaracijah in ne obljublja, ampak poziva ljudi na delo, kajti samo z delom bo delovni človek izboljšal svoje življenje. Garancijo za to mu daje ljudska oblast, za katero bodo vsi naši delovni ljudje glasovali in s tem ponovno dokazali, da svoje oblasti ne bodo nikdar več dali jz rok! Po govoru tov, Kralja se je razvila živahna diskusija, pri čemer so postavljali tudi vprašanja, na katera je tov. Kralj odgovarjal. ■ Sol. leto Padec Stcv. v % 1949-50 Stev. v % 6,3 981 88 8,2 11,5 2468 252 8,5 10,1 3449 320 8.4 v krajih, kjer je sam o slovenska šola. Pripominjamo še. du je stvarni padec med šol. letom 1947*48 in 1948-49 nižji m znaša v skupini B 252 učencov, t. j. 8,2 odst., in ne 11,5, v skupnem šteuilu p« 324, t. j. 7,7 odat., in ne 10,1 odst. V raz-prerieniei je označen uečjt pu-dec, ker se je K10 učencev slovenske osnovne šole v Škofijah Ha šola je vračunana o skupini B. ker je v Škofijah tudi italijanska šolaj izšolalo ie te šole in se opisalo v na novo osnovano slovensko o-snovno solo onstran demarkacijske črte, ki je razdelila prejšnji enotni šolski okoliš. Mislimo, da smo z zgornjimi številkami dovolj izčrpno dokazali, da je GLAVNI VZROK UPADANJA ŠTEVILA SLOVENSKIH UČENČEV LE ZNIŽANJE ROJSTEV MED VOJNO DOBO. To upadanje bomo oeieiili še naslednja leta, k o se oodo šolali letniki 1944, 1945 in deloma velja to tudi še za letnik 1946. Šovinistični pogrebci, ki so najemu ljudstvu že večkrat prepevali «Requient«, se bodo seveda radona h; vendar smo prepričani, da »e bodo tudi ob tej nagrobniei zopet ušteli. Slo. vensko ljudstuo je sprejelo tez. ko narodnoosvobodilno borbo ne za to, da bo umrlo, nego zato, da bo živelo. Zato bo naš trd oživi element prebolel tudi teh «sede»t suhih let«. Ze čujenio trmaste klerofa-šiste, ki ponavljajo iz svojega drugega članka «Per guanto futte le scuse siano buone. no n sl pub affermare, ne tanto meno dimastrare, chc la guerva abbia impedito i »lieti euonti« da una parte soltanto«. Mi nismo nikdar tega trdili, četudi bt podrobna demografska raziskovanja dovedla do zanimivih ugotovitev, da je verjetno bil padec rojstev sorazmerno močnejši na slovenskem podeželju kot v samem mestu. Toda ker se ne moremo v tem članku spustiti v razprava o tern problemu, tudi ne postavljamo trditve. Toda od kod potem porast učencev na italijanskih osnovnih šolah? (Nudaljevanje na 3. strani) Poslanik ZDA v Kanadi žrtev letalske nesreče OTTAVA, 28. — Žrtev letalske nesreče je postal poslanik ZDA v Otta\vi Steinhardt. Cez nekaj minut potem, ko je le-talo vzletelo, se je zgodila nesreča. Konferenca In tehnikov UMI « FLRJ BEOGRAD, 28, — Te dni se bo začela v Beogradu prva konferenca -jugoslovanskih inženirjev in tehnikov za povijanje delovne produkcije. Konference se bo udeležilo 540 inlenlr-lev In tehnikov ter 60 delavcev, predstavnikov Jugosiovan-ikega delavstva. Na konferenci bodo razpravljali o vprašanjih proizvodnje onih izdelkov, katere je Jugoslavija do leta 1948 uvažala iz SZ in drugih držav ljudske demokracije. KOLEDAR Podlo Izdajstvo dolarskih zaveznikov Peščica slovenske tržaške buržoazije se najrajši in venomer kiti in skriva za narodnimi nazivi in gesli ter hoče ose in vsakogar prepričati, da je le ona edini pravi zagovornik slovenskih narodnih pravic, katere je mogoče doseči le 2 njihovo dolarsko - zvezno politiko. Od tod tudi njihovo nenehno poudarjanje imena slovenski, od tod njihovo ime aNarodna lista« na volitvah, od tod njihova gesla v volivni kampanji i. t. d. Skratka: sodeč po vsem tem bi človek mislil, da so ti dolarski zvezniki narodni borci mon plus ultraa. Logično bi torej bilo, da bi se potegovali za uresničenje tistega slovenskega narodnega ideala, za katerega so se borili v zadnjem stoletju največji in najboljši slovenski ljudje, t. j. za to, da bi bili V$i Slovenci in vse tisto slovensko narodno ozemlje, ki ga naseljujejo, Združeni v eni dr. Žavni enoti. T0 je bil in je še vedno ideal in cilj vseh resničnih Slovencev. Toda, kakor pri v sen narodih na svetu, tako se je zgodilo tudi pri Slovencih. Tudi Slovenska burioazija je kot buržoazije drugih narodov začela narodne koristi svojega naroda izdajati, čim je borba za narodne ideale postala škodljiva za interese buržoazije kot razreda. Najočitneje je postalo to narodno izdajstvo slovenske buržoazije v zadnji krvavi narodno - osvobodilni vojni. ko se je zaradi svojih interesov slovenska buržoazije povezala s fašističnimi in nacističnimi okupatorji in stopila v borbo proti slovenskemu ljudstvu, ki je okupatorju in njegovim hlapcem napovedalo borbo,- nzob za zob in glavo za glavorr, kot je dejal pokojni Zupančič. In slovensko delovno ljudstvo, ki je v krvavi borbi okupatorja iz svoje zemlje izgnalo, je izgnalo z njim vred tudi njegove hlapce — slovensko bur-žoazijo, katere del je našel v coni A pod okriljem imperialističnih okupatorjev zelo ugodna tla m svoje protl-Ijudsko in protinarodno izdajalsko delo in se seveda takoj povezal s tenkim slojem tukajšnje slovenske buržoazije. V čem sestoji to protiljudsko in protislovensko podlo izdajalsko rovarjenje, pa najbolje vidimo iz zanje številke njihovega glasila. Takoj ko se je v Trstu pojavila ((Demokracija« smo pokazali s prstom na njene proti-narodna izdajalska gesla, med katerimi je bilo tudi tisto o neki aneodvisni«.. državici pod vodstvom zahodnih imperiali-sto v. Tedaj so dolarski zvezniki hitro uvideli, da je to geslo pri tržaških Slovencih naletelo na odpor in obsodbo kot neumno, nerealno in nemogoče. predvsem kot geslo podlega izdajstva resničnih slovenskih narodnih interesov. No. sedaj pa so dolarski zvezniki ob 'poaporj dveh za krinko «neodvisnih Slovencev» in firmo «Akcijskega odbora« to parolo ponovno izvlekli na plan v prepričanju, da jo bo spričo položaja, ki je nastal po resoluciji Informbiroja naše ljudstvo laže sprejelo kot pred dvema letoma. Zaradi tega so tudi bolj previdni in so v predzadnji številki svojega glasila zadevo mimogrede ob koncu nekega članka omenili. Naš dnetmik je seveda na to njihovo staro parolo po razširitvi STO ja na račun slovenskega naroda takoj s prstom pokazal. Odgovorili so s kilometrskim člankom, ki pa le dokazuje, da smo imeli prav: ponovili so m obljubili, da vztrajajo in da mislijo trmasto vztrajali na propagiranju gesla o razširitvi Tržaškega ozemlja pod pretvezo ((narodnostnega ravnotežja» a v cilju razkosanja Slovenile. Poudarjamo torej ponovno odkrito in podlo izdajalstvo ljudi, ki to parolo širijo. In kot takšno jo naše ljudstvo odkla nja ne samo kot geslo protislovenske in protijugoslovanske politike temveč tudi politike, ki je naperjena proti vsemu tržaškemu ljudstvu v katerem ima namen razširiti nezaupanje. da je med Tržačani obeh narodnosti.možno doseči spora-zum Za resnično bratsko sožitje med njimi z rešitvijo vseh tistih vprašanj. zaradi katerih vlada v Trstu danes razdor. ezi enotnih sindikatov FLRJ ivnemu odboru Slovenije LJUBLJANA VSE SIEE ZA 1. MAJ IM ODZIV DUOVkllH KOLEKTIVOV na pazit ' DiHiorn za proslavo 1. maja 1930,, Poziv «Odbora za proslavo 1. I in že danes lahko rečemo, da je maja 1950» ki je bil objavljen ta odziv masoven. Dokaz zato šele pred nekaj dnevi, je nale- \je bi! lahko samo pogled na sta-tel na velik in spontan odziv \dion«Prvi majav nedeljo. Ko je Poziv mestnega odbora ZAM tržaški mladini Le še dober mesec nas loči od praznika vsega delovnega ljudstva, od praznika mladosti — 1. maja. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos mladina aktivno sodelovala pri vseh prvomajskih proslavah, predvsem pa pri tradicionalnem telovadnem nastopu. Da bodo vse prvomajske proslave, predvsem pa telovadni nastop, dobro uspele, da bomo v tem času dvignili in razširili našo mladinsko organizacijo, je mestni odbor ZAM razpisal tekmovanje v okviru proslav 1. maja 1950. To tekmovanje se prične s prvim aprilom in se konča 1. maja po telovadnem nastopu. Tekmovali bodo med seboj vsi okraji, v okviru okrajev pa sektorji in aktivi. Poleg tega bo tudi individualno tekmovanje in v vsakem okraju bodo izbrali najboljšega mladinca ali mladinko. Tekmovanje obsega naslednje točke: 1. Kateri okraj oz. sektor bo pritegnil največ mladine k telovadnim vajam za prvomajski nastop in se bo z največjim številom mladine udeležil nastopa samega. 2. Kateri okraj oziroma sektor bo nabral največ živeža in denarnih prispevkov za čim boljšo izvedbo prvomajskih proslav. 3. Kateri okraj bo v tem času najbolj utrdil in razširil mladinsko organizacijo. 4. Kateri okraj oziroma sektor bo v tem času najbolj razširil mrežo naročnikov in čitaieljev lista »Glas mladih«. 5. Kateri okraj oz. sektor bo vodil najboljša statistiko o napredovanju dela v okviru tekmovanja in redno Vošiljal poročila na mestni oziroma okrajni odbor. V času tekmovanja bo krožila po okrajih prehodna zastavica. Dobil jo bo vsak teden okraj, ki se bo najbolj odlikoval. Po končanem tekmovanju bo najboljši okraj dobil prehodno zastavico v trajno last. Po istem načinu naj tudi sektorji organizirajo medsebojno tekmovanje v okviru okraja. Razen prehodne zastavice bo po končanem tekmovanju najboljši okraj dobil tudi zbirko knjig za knjižnico in nogometno žogo. Darilo najboljšemu sektorju v okrajih določijo okrajni odbori. Najboljši mladinec ali mladinka v vsakem okraju, ki se bo vsestransko odlikoval, pojde za nagrado tri dni na potovanje po Sloveniji. Mestni odbor ZAM poziva mladino, okrajne in sektorske odbore, da s pravilnim razumevanjem takoj pristopijo k delu in v plemenitem tekmovanju pomerijo svoje sile. Naj tekmovanje zajame najširše mladinske množice in naj ne bo mladinca, ki ne bi aktivno sodeloval v tekmovanju. Geslo 1, maja naj bo: Vsak mladinec — telovadec na prvomajskem nastopu! Vse sile za 1. maj! MESTNI ODBOR ZAM da obširnem prostoru kar mrgolelo prostovoljnih delavcev pri urejevanju prostora za nastop kakor tudi telovadcev od pionirjev, mladink in mladincev ter vrhunskih telovadcev, ki so se pod vodstvom vaditeljev pridno pripravljali na veliki tradicionalni nastop. Tak prizor se na stadionu posebno kar se tiče prostovoljnih delavcev ponavlja vsak dan in naj marljivejši so Pri delu že v zgodnjih jutranjih urah. Prva se je važnosti poziva «Odbora za proslavo 1. maja 1950» zavedala naša mladina, katere organizacija je na svojem sestanku izdelala poziv na vso mladino, na posameznike, okraje in vasi in jo pozvala na tekmovanje predvsem za telovadbo. Za najboljše je razpi-sala tudi nagrade. Kakšne so te nagrade lahko zve vsak, ki si pioziv mladinske organizacije ZAM prečita- Živahen je odziv tudi med delovnimi kolektivi, med katerim i si je nabral že lepio število prostovoljnih delovnih ur na stadionu delovni kolektiv «Ljudskega tednika« in ((Glasa mladihv. Ta dva kolektiva sta izdala poziv tudi ostalim delovnim kolektivom, od katerih se je že odzval kolektiv Primorskega dnevnika, delavci in osebje Zadružne tiskarne v Ul. Sv. Frančiška, uprave listov in Tiskarskega zavoda. Med seboj tekmujejo tudi že mestni okraji in tereni, izmed katerih nosi zastavo zaenkrat 3. okraj. Zdi se pa, da se bo moral trdo boriti, če jo bo hotel obdržati, kajti tudi drugi okraji ne marajo zaostajati. Najavljajo pa se. tekmovalne skupine za prostovoljno delo j z tržaških tovarn. Tovariši, mladinci, delavci, kmetje, študenti, gre za res, gre za čim mogočnejšo manifestacijo praznika delovnega ljudstva. Kdor se še ni odzval pozivu, kdor še m začel s telovadbo ali prostovoljnim delom naj ne odlaga na pozneje. Samo še dober mesec nas loči od velikega dneva. Veča se število brezposelnih iTZ DELAVSKA ZBORNICA IN ES TEKMUJEJO kdo bo bolj ustregel Italijanski zvezi dela ikupin« delavcev ACEGAT-a Trsta, ki jo je glavni odbor ndikr/tov Slovenije povabil, obišče nekatere tovarne v t Sloveniji, izraža svoje pre-ičanje, ki ga podkrepljujejo jstva, ki so jih videli ali znali v razgovoru z delavci, i koraka jugoslovansko demo ljudstvo pod vodstvom ), Tita odločno in kljub ovi-m k uresničenju socializma. Ugotavlja tudi, da odnosi tl delavci in inženirji, med idikalno organizacijo in vod-jom tovarne, ki imajo za tov no marksistično-leninistič-i prakso, krepijo pridobitve rod no osvobodilne borbe, ter dno bolj utrjujejo socialisfič-) revolucijo v Jugoslaviji, jub obrekovanju in lažem ominforma o Jugoslaviji. Poziva jugoslovanske delav-, naj nadaljujejo kljub teža-m izgradnjo socializma v od-vor odklonom Kominforma. Zahvaljuje se glavnemu odbo-i sindikatov Slovenije zg go-oljubnost, za bratski sprejem i za izkazano možnost za ugo-vitev resnice proti obrekova-ju in lažem, ki jih razširja Comin/orm in imperialisti o gcialistični Jugoslaviji. Smrt fašizmu Svobodg narodu! 15 delavcem, ki jih je pretekli teden odpustita tovarna Gaslir.i, se je ta teden priključilo drugih 18 jz podjetja Bles-si. Tudi ti so ostali brez zaslužka zaradi pomanjkanja dela v industriji. Podjetje Blessi se namreč ukvarja z izdelavo Strojnih delov jn popravil ladij. Toda kakor kaže, bodo pričeli na debelo odpuščati tu-di delavce, zaposlene v tržaški tvornici testenin, zaradi česar se obeta, da bomo to poletje morali beležiti najvišje število brezposelnih v povojnem času. Marsikatero podjetje bi lahko še nadalje vzdržalo v obratu odpuščene delavce in skušalo najti primerno rešitev z novimi naročili, odnosno z najetimi posojili. Toda čim nastane danes v tei ali or.i tovarni najmanjši zastoj, pričnejo takoj odpuščati delavce, računajoč s tem, da bo povečana armada brezposelnih pocenila delovno moč. Nič čudnega, ako so sp množičnega odpuščanja lotili ravno sedaj, ko sta sindikalni organizaciji s svojim početjem naklonjeni bolj koristim gospodarjev nego delavstvu. S takšnimi načini borno kmalu dosegli predvojne prilike, ko so z grožnjo odpustitve z dela izkoriščali tudi zaposlene delavce na delu in zaslužku. Spričo vseh teh žalostnih razmer in nerazveseljivih obetov za bodočnost nastane vprašanje, kaj so ukrenile sindikalne organizacije. Enotni sindikati očitajo Delavski zbornici, da ni ukrenila sploh ničesar, medtem ko so oni v prid brezposelnim začeli s ((solidarnostnim mesecem«. Kakšno pomoč naj si delavec obeta od takega meseca. nam pove že naslov, ki so ga kominformistični farizeji napisali v včerajšnji tržaški izdaji milanskega lista «Ur.ita..: »Medtem ko se razvija mestec solidarnosti, se veča številc brezposelnih«. Kakor smo poročali, so se kominformistični voditelji Enotnih sindikatov preko gospoda Tominza lotili agitacije za sindikalno združitev vseh grafičnih delavcev v Trstu, s čimer bi ti avtomatično posta li privesek italijanske sindikalne konfederacije. Pri tej priliki smo opozorili grafične delavce, naj ne nasedajo ponovnim oportunističnim kalkulacijam gospodov okrog ES, ki postajajo v zadnjem času še bolj papeški nego Delavska zbornica. S tem v zvezi je sklicala Delavska zbornica v soboto zborovanje, na katerem se je večina pripadnikov izrekla proti združitvi obeh grafičarskih sindikatov. Kajpada se to ni zgodilo zaradi tega, ker bi Delavska zbornica temu ne bila naklonjena, potem kes ima nalogo in namen privesti vse tržaško delavstvo v naročje italijanskih sindikalnih organizacij. Fuzijo grafičnih sindikatov odklanja trenutno v bojazni, da bi pri tem ne imeli glavne besede voditelji Enotnih sindikatov. Čeprav so danes nameni ene kakor druge tržaške sindikalne organizacije isti, se pravi, čim tesneje navezati Trst na ma-drepatrio tudi v tej smeri, je vendarle nastalo med Delavsko zbornico in Enotnimi sindikati mrzlično tekmovanje, kdo bo izdatneje in prej ustregel italijanski konfederaciji. Vsekakor pa je padlo na omenjenem zborovanju dokaj toplih na račun političnih spekulacij ES. Med drugim so morali požreti tudi očitek, da niso hoteli raztegniti delovne pogodbe na uslužbence Založništva tržaškega tiska zgolj zato, ker so tam »titovci« jn nočejo podpirati kominformističnega lista «11 Lavoratore«. Zopet lep dokaz prizadetemu delavstvu, koliko! so kominformističnim sindikatom mar delavske koristi. Slava borcem za svobodo! (^dalUce - 'dtinb-Ifiadio- Sreda 29. marca Ciril, Uma Sonce vzide ob 5.53, zatone ob 18.27. Dclžina dneva 12.34. vzide ob 12.56, zatone Jutri četrtek 30. marca Janez Klim,, Branivoj Luna ob 4.01. r. ret SPOMINSKI DNEVI 1874 je bil rojen v Kamniku pesnik general Rudolf Maister. 1900 je bil rojen češki pesnik Jiri Wolker. PRESKRBA IZREDNA DELITEV BELE MOKE. Sepral sporoča, fla bodo y kratkem pričeli z razdeljevanjem ameriške bele moke Po 2 kg na osebo. Cena 85 lir za kg. PROSVETNA DRUŠTVA Včeraj je bila peta obletnica junaške smrti štirih mladincev, ki so jih tik pred osvoboditvijo v času nemške okupacije Nemci obesili v Ul. M. D’Azeglio, ker so vrgli bombe v eno izmed največjih nemških garaž v Trstu in jo pognali y zrak. — Slava jim! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO SL. ŠKAMPERLE vabi na članski sestanek, ki bo jutri 30. t. m. ob 20.30 v dvorani stadiona «1- maj«. Predaval bo tov. prof. Jelinčič o naših planinah. Predavanih bodo spremljale krasne skioptič-ne slike. Odbor Teden ,,Za našega dijaka“ PODPRIMO NASE DIJAKE po svojih najboljših močeh naj ne unicu|ejo sadnega drevja Vzgoja novega razumništva, ki bo slovenskemu ljudstvu nadalje posredovalo kulturo in njene, pridobitve, jih gojilo in razširjalo, je bila že od nekdaj največja skrb vsega našega naroda. V mnogih primerih so si naši kmečki in delgvni ljudje naravnost od ust odtrgali, ker so se zavedali, kako daleko- Sindikalni akcijski odbor za obnovo razredDih sindikatov Tržaškega ozemlja vabi r,a plenarno zasedanje, ki bo v petek 31. t. m. ob 19. uri. Dnevni red: 1. Proslava 1. maja 1950; 2. Poziv glavnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije sindikalnim organizacijam in delavcem; 3. Slučajnosti. Članom odbora so bila poslana vabila. sežnega pomena je, tudi njihov mali dar za ves naš narod in za njegovo kulturno rast V svobodni domovini so,s socialistično družbeno ureditvijo tudi to vprašanje naravnost idealno uredili. Dijaki, pa naj bodo to srednješolci /ali viso-košolci, stanujejo po domovih, imajo življenje urejeno -tako, m j ih' 'rtič ešrir he 'odtejv'-' 'fš 'od študija. " Študij je delo, ' ofiroma čim bolj tenfejjita , in vestna priprava ia bodoče delo in zanj dobivajo plačo v Obliki štipendije. Ta je različna, v vseh primerih pa tako visoka, da'lahko plačajo z njo oskrbo v domu, sl nabavijo knjige in potrebna učila ter jim še za obleko nekaj ostane. Visokcšolci imajo seveda neprimerno več, ker jc njihov študij povezan v neki meri «• prakso, to je. z delom, ki se mu bodo posvetili v svojem poklicu. Nadarjenega in vedoželjnega študenta ne preganja skrb za vsakdanji kruh, kot je Preganjala svoje dni Cankarja in skoraj po vrsti vse velikane slovenske kulture. Le odločne volje je treba in vztrajnosti, pa so mu odprta vsa pota k poklicu, do katerega kaže nagnjenje in veselje. Pri nas v Trstu smo tudi v tepi daleč od tega, kar imajo študentje v novi Jugoslaviji. S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Pnsfikani les pripada občini deloma pa tudi dumačinam Z današnjo sejo občinskega I zamotana in torej ni mogoče sveta v Trstu se je sedar.je zasedanje, . ki je kljub pomladi še jesensko, močno približalo koncu. Ko je bil od 19 izčrpan dnevni red javne seje, je bil župan Bartoli kar radodaren, a nihče ni več prosil za besedo. Zato je bila jaVr.a seja zaključena: nato se je nadaljevala tajna seja. Pred prehodom na dnevni red se je govorilo o preziranju cestne discipline, ki jo kažejo pripadniki okupacijskih sil pri Sv- Ivanu, kjer vozijo s svo. jimi avtomobili kar po cestr.ih hodnikih. Občinski odbornik GEPPI je dejal, da se taki primeri lahko javijo kar naravnost na policijo. (Kjer bodo seveda skomignili z rameni, češ: oni so pač Amerikanci...) Na včerajšnji seji se je tudi gospod dr. AGNELETTO izrekel proti usfenovitvi centralne mlekarne in pozval župana, naj pove stališče občinskega odbo-ra v tem vprašanju. Zupan se je izognil, češ da je stvar bolj Samo za lienulek ie ni Modna Na glavno policijsko postajo je včeraj prišla Mitri France-sen iz Ul. Ugo Polonio 5 in službujočemu osebju prijavila tatvino, ki sc je na njeno škodo maio prej izvršila pri njei doma. Ko je namreč samo za. trenutek zapustila svoje stanovanje, se je v njega vtihotapil neznan tat in ukradel 7 platnenih rjuh v vrednosti 24 tisoč lir. kar tako zavzeti stališča. Govorilo pa se bo o tem na prihodnji seji; sklenjenega pa še ni ničesar. Zaradi solarija v Cedasu je podžupan odgovoril, da so ga opustili, ker je pač premalo kopališč za zdrave ljudi in pa ker današnja moda itak pomaga ženskemu spolu, da mu pridejo sončni žarki dovolj do živega. Sicer bo pa treba govoriti sploh o povečanju dosedanjih kopališč, ki zdaleka ne. zadostujejo, je dostavil župan. Občinski odbornik Invvickl je dal odgovor glede lesa, ki se je posekal na 10 metrskem pasu ob meji z Jugoslavijo. Vojaška uprava je dala ta les posekati na lastno pobudo. Dolinska občina je obvestila tržaško občino, naj ta les odpelje. Po zakonu pripada od tega lesa domačinom vejevje in tudi nekaj hlodov, drugo pa je lost občine; občina pa mora uporabiti ta les za javna dela v tistih krajih, odkoder je les. Toda če domačini niso dovolj skr-i beli za les in ga niso dovolj čuvali pred požari, pred borovim prelcem itd., tedaj jim prav za prav ne pripada nič. Vendar Je občina pustila tam vse vejevje in tudi del hlodov. Interpelant Malalan se ni popolnoma zadovoljil, ker se je odgovor nanašal v glavnem na dolinsko občino, ne pa na kraje kot Bazovica, Padriče itd. O tem pa je dejal lnsvickl, da še nima podatkov. Ng včerajšnji seji so tudi iz- volili 15 članov komisije za krajevne davščine. To komisijo sestavlja 45 članov, od katerih jih tretjino izvoli občinski svet. V imenu kominformovcev je sicer gospod Braun povedal tri imer.-a. za katera je prosil, da bi jih vstavili med tiste, ki jih bodo volili. Toda opazilo se je, da je njegov poziv naletel na gluha ušesa, kajti nihče od večine ni svoje že pripravljene liste z imeni popravljal. In tako so bili izvoljeni tisti, ki so jih demokristjani hoteli. Oblast nima nobenega razumevanja za kulturne potrebe slovenskega življa in torej tudi ne za potrebe slovenskega študenta. Navezan je izključno na pomoč, ki mu jo daje ljudstvo iz katerega izhaja in kateremu bo po dovršenih, študijah posvetil svoje delo. Pravijo, da kdor da v pravem času, dvakrat da. Temu bi mi še dodali, da kdor da za Dijaško matico, se mu denar stokrat obrestuje. Dijaška matica pa je vedno potrebna, ker dijaštvo ima svoje potrebe, treba ga je vzdrževati in to so stvari, ki se ne dajo odložiti na jutri in prenesti morda na poznejši čas. Teden «Za našega dijaka« je šel v letošnjem šolskem letu iz različnih tehničnih ovir preveč ■neopazno mimo nas. Zato ga obnavljamo in pozivamo naše ljudi, da bodisi z denarnimi prispevki, bodisi v blagu pod-pro našo učečo se mladino, naš up in našo nado za prihodnje dni. Naj ne ho med nami nikogar, ki bi se ne spomnil Dijaške ipatice ! V našo okolico prihajajo ljudje, ki bi radi veljali za ljubitelje cvetja, so pa najbolj nekulturna vrsta ljudi. Da v bližini Trsta že ni skoraj nikakega cvetja več, ker so ga ljudje iz mesta na brezobziren način uničili, je sicer žalostno, a škoda ni tako občutna. A da se izletniki spravijo na pokončevanje sadnega drevja s tem, da lomijo cvetoče veje mandeljnov, breskev, marelic, češenj itd., pa kaže popolno pomanjkanje kulture pa tudi čuta poštenosti. Tako uničevanje je namreč navaden zločin, je tatvina, ki je še bolj obsojanja vredna kakor tatvina, ko gre le za nekaj sadežev. Saj se z lomljenjem cvetočih vej uniči ne le letošnji zarod, temveč se drevo ohromi še za naslednja leta-Takemu divjaštvu je treba napraviti konec. Zati bi bilo prav, če bi tudi drugi listi pozvali ljudi, ki hodijo na izlete. naj puste cvetoče drevje pri miru. Ne bi škodilo, če bi tudi radio izpregovoril o tem dve besedi. V kolikor pa vsi prijazni pozivi ne bi pomagali, pa naj oblast poseže vmes in vse tiste, ki mislijo, da lahko našemu kmetu nekaznovano prizadevajo škodo, eksemplarično pouči, da temu ni tako. Slovensko narodno gledališče Ljubljana v Kopru n Nedelja, 2. aprila 1950 ob 15-®®- uri CALDERON DE LA BARCA : V DAHA ŠKRAT Vesela igra v 3 dejanjih (12 slikah). Prevedel Joža Režiser in scenograf: ing. arh. Viktor Molka PREDPRODAJA VSTOPNIC se vrši pri potovalnem ur*41 »ADRIA-EXPRESS« DO VKLJUČNO PETKA ZVEČER. Igra bo podana samo za tržaško krat. - Informacije in pojasnila dobite F. Severo 5-b. - Tel. 29-243. bčinstvo in samo «ADEX» pri Prispevki za II. kongres ASIŽZ LOG: Krmac Ida 100, Hrvatič Veronika 100, Kuret Ivana 100, Hrvatič Ana 150, Pregare Ivana 150 lir. RICMANJE: Vatovec Marčela 100, Žerjal Jcsipa 100, Berdon Marija 140, Kjuder Marija 50. Kuret Zeta 200, Kuret Alojzija 200, Kuret Antonija 200, Petaros Marija 100. Čibej Josip 100, Tur-ko Albin 100, Hrvatič Genoveffa 200 lir. Iz vasi Loga in Ricmanj smo dobili naknadno dve nabiralni poli prostovoljnih prispevkov v prid NOVOLETNE JELKE nista bili .še objavljeni. LOG: Pregare Ivana 300, Hrvatič Josip 100, Kuret Vida 100, Kuret Marija 100, Fabri; Marija 200, Kuret Milan 150. Vouk Elizabeta 100, Kuret Lidija 100, Hrvatič Silva 100. N. N. 100, Krmac Ida 150, Hrvatič Vera 150, Drganc Marija 100. družina Zuljan 100. RICMANJE: Komar Genovefa’ 100, N. N. 200, Mohorovič Valerija 50. Kjuder Marija 50, Kuret Elizabeta 120. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA Zelo mile kazni za liude prestopke Včeraj so na zatožni klopi porotnega sodišča v Trstu sedeli Giovanni Coloni iz Korza 29, Egidio Soppani iz Ul. Spor-cavilla 7 in Jelič Boris iz Ul. Teatro Romano 16. Vsem trem je očitala obtožnica, da so 9. februarja t. 1. v Drevoredu sv. Andreja oropal; za 30 tisoč lir. plašč in klobuk, ameriškega mornarja Pietra Mazzeja. Coloni pa je bil poleg tega še obtožen, da je bil v nedovoljeni 'pesesti revolverja. Člani letečega oddelka civilne policije so se takrat takoj vrgli na delo in pričeli poizvedovati za neznanimi osebami, ki so napadle in oropale Pietra Mazzeja. Prvi, ki. so ga policisti ujeli v dobro razpredene mreže, ie bil Boris Jelič, ki je na zaslišanju priznal, da je sodeloval pri ropu skupno s Co-lonijem in Soppanijem. Policija je nato pri preiskavi res našla v Colonijevem stanovanju ukradeni plašči in klobuk. Poleg tega je Jelič na policiji tudi povedal, kako so z avtomobilom, ki ga je šofiral obtoženi Giovanni Coloni. med Vidmom in Tricesimom do smrti povozili 17-letno Mirando Toneti. katero so pustili na kraju nesreče, sami pa se s povečano hitrostjo odpeljali v Tricesimo. Na ta dogodek je povezana druga točka obtožnice o revolverju, kajti Coloni je imel namreč takrat pri sebi revolver s 6 naboji. Po pripovedovanju zaslišanega Jeliča je bilo prav orožje krivo, da je prišlo do nesreče. Coloni se jp med vožmšo z revolverjem igral. Med igranjem pa se je orožje nenadoma sprožilo ter povzročilo, da je Coloni izgubil oblast nad vozilom ter sc tako zaletel v pokojno Mirando Toneti. Porotno sodišče o tei drugi epizodi včeraj ni razpravljalo, ker spada v kompetenco videmskega sodišča, kjer so bo moral Coloni zagovarjati zaradi nenaklepnega umora. Obtoženci so včeraj pred sodniki svoje prvotne izpovedi, ki so jih,dali na policiji, precej. menjali, predvsem pa so odločno zanikali, da bi tožnika Mazzeja orepali. Vsi trije trdijo, da so bili tisti večer precej okajeni, najbolj pijan pa je bil ameriški mornar, ki se tudi po pripovedovanju prič ni mogel niti držati na nogah Po govorih javnega tožilca in odvetnikov so se sodniki umaknili v posvetovalno dvorano ter po er.oinpolurnem zasedanju izrekli tole sodbo: Coloni je kriv tatvine in ne ropa ter se ga obsodi na 10 mesecev in 20 dni zapora ter 6 tisoč lir globe zaradi tatvine ter na dva meseca zapora zaradi nedovoljene posesti revolverja. Jelič Boris jc kriv prikrivanja in se ga obsodi na 3 mesece zapora in 1500 lir globe pogojno. Soppani Egi-dij pa se oprosti zaradi pomanjkanja dokazov. PLAČEVANJE NAJEMNINE ZA STOJNICE Občina sporoča, da bodo od 1. aprila dalje plačevali lastniki stojnic najemnino za prostor pri mestni policiji. Vse informacije daje urad v Mestni palači. II nadstropje, soba 96. SAMO SE TA TEDEN SLIKARSKA RAZSTAVA Franceta Pavlovca Vabimo vse ljubitelje umetnin, da si ogledajo slikarsko razstavo FRANCETA PAVLOVCA v galeriji iiScorpio-ne». 15 izbranih del, ki jih Pavlovec razstavlja, živo prikazujejo njegovo visoko umetniško vrednost. Razstava je odprta ob delavnikih od 9 do 13 in od 16 do 20, ob nedeljah pa od 10 do 13. OBVESTILO IZLETNIKOM V petek 31. t. m. poteče rok za vpisovanje za izlet v POSTOJNO, ki bo, 16. aprila, in za izlet na BLED. ki bo 15. in 16. aprila. Do ponedeljka 10. aprila' pa je’ čas za vpisovanje na dvodnevni izlet v CELJE in MARIBOR, ki bo 29. in 30 aprila. Vpisuje in daje vsa pojasnila glede raznih ugodnosti, ki jih bodo imeli izletniki, potu valni urad «Adria-Express», Ul. F. Severo 5. tel. 29.243. Obvezno cepljenje proti kozam in davici Vsi otroci, rojeni v letu 1948 prav v tako tudi vsi rojeni v letih od 1944 do 1947 jn ki še niso bili cepljeni, se morajo dati cepit v spomladanskem roku od 1. aprila do 31, maja. Cepljenje se vrši pri Higienskem zavodu v Ul. Cavana 18.1, vhod v Ul. Duca d’Aosta vse dneve od 16. do 17. ure. Otroke iz o-koliških vasj bo cepil občinski zdravnik v svoji ambulanti. Obvestilo o dnevu cepljenja bedo debili starši na dem. Kdor pa tega ne bo dobil, je kljub temu primoran prinesti otroka k cepljenju od 15. do 31. maja skupno z otrokovim krstnim listom. Ponovni pre gled vseh cepljenih otrok bo 15. do 20. dni po cepljenju. Kršitelji te odredbe kaznovani po zakonu. bodo Čistilci min na delu linisi u\ in v gledališču Verdi Gostovanje damačina Franca Gullija je pritegnilo včeraj zvečer p gledališče Verdi številno občinstvo ki je z navdušenjem pozdravilo mladega umetnika. Njegova izvedba Schumannovega koncerta za violino in orkester v d molu, ki smo ga tokrat prvič slišali v Trstu (objavljen je bil šele leta 1937), je pokazala, da mladi violinist tako tehnično kakor muzikalno dobro napreduje in ima vse pogoje za uspešen nadaljnji umetniški razvoj. Imenovani Schumannov koncert sicer ne dosega tistih stvaritev, ki so mojstra nemške romantike uvrstila tudi med skladatelje večjih simfoničnih del (klavirski koncert, čelo koncert, IV. simfonija), vendar IM t udi iz njega u polni meri odsev.a značilna Schumannova globina izraza, ki ga tako močno loči od njegouih sodobnikov in njihovih obrtniških salonskih proizvodov, ki še danes strašijo v arhivih sljubiteljev glasbe Koncert je dirigiral ravnatelj berlinske opere Ferenc Fricsap in tej okblnosti se moramo zahvaliti za odlično Izvedbo «Plesov iz Galantou, ki jih je napisal madžarski skladatelj Zoltan Kodalj/. Delo, ki je prežeto z madžarsko narodno melodiko in ga karakteriztra bogata Invencija, je pod dirigentovo taktirko zablestelo pred nami v vseh spojih, bogatih parvah, pestrih ritmih in lepih melodijah. Je prav za prav nizanje glasbenih slik madžarskega podeželja. Razen sveže in briljantne uverture k Rossinijevi operi ((Italijanka v Alžiru« nam je dirigent Fricsay pripravil še Cajkovskijevo V, simfonijo. Partitura tega dela je tako nasičena z značilno Cajkovskijevo liriko, pomešano s silnimi in strastnimi dramatskimi izbruhi, da ni čuda, če dirigentu Včeraj so čistilci min razstrelili ali drugače uničili sledeče iz vojne pozabljeno orožje: eno protitankovsko granato, 4 ročne bombe en 81 mm mežnar-ski izstrelek, 47 topniških izstrelkov 20 mm ter po en topniški izstrelek 105 mm Po stopnicah je padla Prejšnjo noč so člani civilne policije nailj na stopnicah prvega nadstropja v Ul. Industria 6 nezavestno žensko, ki ie imela več ran po glavi. 7, e. mergenco so jo takoj prepel ial v bonišnico, kjer so jo identificirali za 37-letno Misich Marijo, ki stanuje pri družini Novak v Ul. Industria 6. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da je ponesrečenka v pijanem stanju ter da se bo morala zaradi ran po glavi zdraviti okrog 15 dni, seveda če ni- bodo nastopile komplikacije. ROJSTVA SMRTI IN POROKE e zb. marca 1950 je.®'j Trstu rojenih 8 oienlc. “*B*- Dr.e 28, otrok, e 7 oseb, porok pa ni k*1”" heUmrli so: 76-letna Kajgj Kozlovič, vd. Petrettich. ■- -na Ida Velikonja, vd. 43-letna Amalija Dudihč Conter.to, 74-letna Ivana “L di. vd, Simonutti, 43-letna ^ ja Orsini. por. Sandri, star Edi Kolarič, VSdetna^ tenzija Venanzio. NOČNA SLUŽBA LEKAi,,f V MESECU MARCU ^ Cammello, Viale XX tel. 65-11; Codermate «$ Pietro, 2, tel. 80-68; sv. Jakoba 1, tel. 90-212; S. j,j)t Trg Valmaura 10, tel- j|jl Trg vaimaura Vielmetti. Borzni trg 12, t®‘W; Harabaglia v Barkovljah^" ^ v Skednju službo. imata stalno II RADIO N* JU60SL. CONE IBS' J na srednjih v* (Oddaja ------------------ . , 212.4 m ali 1412 kc) SREDA 29. 3. 195»- I 12 0: Schubert: Simfonij*^; h-molu;_ 12.30: Igra T"V. j1 akord«; 12.45: Poročila v Led [ objava sporeda; 13.00: N časa - poročila v slov. i® sporeda; 13.15: Iz rojn^rfl glasbene zakladnice; 13-45-,,-. jtfl darski pregled (slov,); Veseli kvintet; 14.30: PteSv fdj ska in poročila v ital.; 14-"Lf, I gled tiska in poročila v » ^1 17.00: Pester popoldan**-JI red: 17.30: Politične aKt-laJkl (ital.); 17.45: Ritmična M 18.00: Z našim ljudstvom 18.15: Violinski koncert. v r Prevorška: 18.45: Poročila^ veščini; 19.00: Glasbena "SvI! 19.15: Poročila v ital.; rečila v slovz 19.45: OP*J*gj(W m dueti; 20.15: Poje zboruj 4ilKni«mAni io' 20,3v* .-. 9 ske filharmonije; zu-’“„-45: obzornik 1950 (ital.): «u- $ venske samospeve poje P«’ lan Pertot; 21.00: SlUŠnL (slov.); 22.00: Iz života L. i venskih naroda (hrv.); čerrta orkestralna "Zadnje vesti v Ital.", 23.05LJ vesti v slov.: 23.10: JutripjJl red; 23.15: Plesna glas® Zaključek. LJUBLJANA. MAKIJI rel. postaja AJDOVS^fi (Oddaja na valih 327>* 212,4; 202,1 m-> SREDA 29. 3. 1,S*' -pora 6.00-7.00: Veder jutranJ^,; 6.15: Napoved časa, poroC-apO'j Jutranja telovadba; V.Ov časa, poročila in radijski g: 7.10: Igra Zabavni orkestj-tjJ Maribora p. v. Dušana (Prenos iz Maribora); . Slovenske narodne Pes „<;«(• J 12.00: Opoldanski iz.vu: czpuiuansM ji-J Franc Schubert: Simf°n;. ih v h-molu »Nedokončana*', Napoved časa Plesna glasba; i in P°r°fe a: 13.00: Saj >re: 13.20: T„. K venskih klavirskih sKla^.^ Igra Orkester mariborsk® postaje o. v. Draga Lorb'ezap»' nos iz Maribora); 14.0®.- ^inl1 spored izvaja »Veseli ^ 14.30: Kulturni pregled: L venske snubaške pesmi: ''jo-i poved časa in poročila: [|l 20 minut instrumentalne 5 glasbe. 18.00: Glasbena oddaja nirje: 18.20: Ljudska un klus); 18.40: Pesmi Jak°”U ca in Miloja Milojeviča.P * ka Odarjeva. pri klavnJ Sivic; 19.00: Napoved čas ročila; 19.15: Glasbena % 19.20: Lahek spored izvaJ?«il2# raški orkester KUD-a * «ij*V stik« . Vič p. v. Matka ’ ča; 19.30: Jezikovni^R<|{5j; Jezikovni lji 20.00: Koncert čelista bauerja, pri klavirju povšek; 20.20: (Literarna «F,c Jiri VVolker: Ob 501etnie'llM 21.00: Skladbe novejših e J) ,« torjev; 21.30: Pisan sp -ia Zabavni orkester Radia p^ del isfejja ne; 22.00: Prenos pore*pojo-trt postaje Beograd; 22.15: ,t 7hnri- -jn- 1, ,»„1 zbori; 22.30: Iz vinskega; 23.30- Najn®' ročila KINO 5(V Rossetti. 16.30: «K!ic H. Fonda, J. Benneh-Excelslor. 16.30: »Na J g Franciji«, C. Colbert-land. sf. Fenice 16.30: ((Bando!®' ptoR Filodrammatico. 16.00: gori«, Van Johnson. *~ «J0A#k Alabarda 16.00: da«, J. VVvman. L. jt Garibaldi 15.00: se«. L. Vlsconti. rt Ideale 15.30: «TrubadU / jeva opera. , jevli1* «Okorni c u prvem stavku še ni povsem , _ uspelo ustvariti med seboj in ZdStOIlj Std Dlld SdlTipdn|6C firlenof rnm nnfvnlinn I«n«i4nle4 I • Včeraj je direktor kavarne orkestrom potreben kontakt, vsled česar je bilo čutiti v orkestru tu in tam še delno pomanjkanje skupnosti. Toda že v II stavku in potem do konca je ta znamenita simfonija zablestela pred nami v vsej svoji lepoti. Trobila, ki jim je pri izvedbi te simfonije naložena precej zahtevna naloga, so se tokrat dobro odreiala: tudi pri rogovih ni bilo pogreškov. Kakor vedno naj tudi danes ponovno izrečemo priznanje odličnim člagom Tržaške filharmonije, ki že sami nudijo jamstvo za uspele simfonične koncerte. »Notturno« na Trgu Vcnczia Milanovič Ivan poklical člane civilne policije v svoj lokal Ko so se policisti zglasili pri njemu, jim jc prijavil Lorenzla Ornelia iz Ul. istria 204 in Franciolla Finimonda iz Ul Istria 268, ki sta med plesom in drugo zabavo spila dve steklenici šampanjca v vrednosti 7200 lir. Ko pa je prišel čas za plačilo, sta izjavila, da popitega plemenitega vina no name-ravata plačati. Ob pogledu na uniformirane može postave pa sta menjala svoje prvotno mnenje ter se z Milanovičem dogovorila za plačilo, Impero. 15.45 Nazzari, L Silvi- [n Italia. 16.00: »Jolanda Sambe«. „iroti»- Viale 16.00: »Dve siro ,1' ..... 141 (HJ. ,<. 0p so bile same«. Sheridan. W. Adua. „Tragedij**st 1 15.00: «‘ • ivnoi Armonla. 15.30: »Sk z »Cilj Je čev«. Azzurro 15.00; E Fl.vnn. Belvedere. 16 00: p raja», J. Mac: Cr ^pIn tOb morju« p ljubezen« _ ,„ka je Marconi. 15.30: na stvar«. L. ja%,K'1 Massimo. 16.00: »K*«A je ^ Novo Cine, 15.00: novo l-iue. , Odeon. 15.30: «V<-T nadio. 15.30: «ls*re srcema«. Savona 15.00: «Ha Vcnezia «Spet t® |K». «Srce—J*tn n» DUfe® po -------” Vittorla Sv. Vid. 16.00: romanu A ?2^yŽNlCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a ■ I. - TEL. 70 Okrožna konferenca ASIŽZ mil je sestamii del Ljudshe fronte realizacijo sklepov II. kongresa - Priprave za volitve . Istrskega 'mel« v nedeljo 26, Pir; anu • okrožno okrožja so marca v konferenco, se je udeležilo 400 žena. kat(_ £*«ea ie bila sklicana z ne-d*11’ ^a se Dot*° tuc*i ^e" hod ■ °^n° PriPravile za pričal Bj.e v°litve, da si začrtajo “ m naloge, ki so v zvezi s Jen Vn° kampanjo. Konfe-Vj,.Co so .ob otvoritvi pozdra-, Pre^stavniki množičnih or-SiJZaCik nakar je imela tova- ^•a Beltram Živa politično |k—'• ki ga y naslednjem J^amo y izvlečku. današnji okrožni konfeti ASlZz; moramo določitij loite *>orno uresničile sklepe H. irr^Sa’ ae posebej Pa' kako izboljšale naše delo med ksi®; ženskimi množicami ■ F‘Pravah na volitve. ]js kongres ASIZZ predstaviti Zak^iUoek dveh let trdega k 9 in vztrajne politične bor- Pr°U imperializmu in vsem im odkritim in skritim niegov; u „ .-kom. In ko smo polaga* e mcurte pred ; o tem delu in boribi into25lami Tržaškega ozemlja »Osr>6 VSem svetom, smo s po-ugotovile, da je ASIZZ tek , a, -?e trde preizkušnje in V *et> da ie ostal trden nc„n«‘iiv člen bpibe delov temi' tva na Tržaškem o 'Ked^' alie’ da je poglobila sko , 2enami slovensko-italijan-. vrO in na splošno viso n-' .• ‘gnila politično zavest že je uspešno celo je D'‘UHožičnih akcij, v katere vk.gnila ogromno število 1 žena. V tem skupnem ob- tem trenutku glavne naloge naše Ljudske fronte? Katere so naloge ASIZZ v tem trenutku? Poizkusimo odgovoriti na eno in drugo vprašanje: Preko svojih predstavnikov v Okrožnem ljudskem odboru se je ljudstvo Istrskega okrožja odločilo za upravne volitve v oba okrajna ljudska odbora. Pa ne zato, da bi imeli sedaj prost čas na razpolago za volitve, ker ni drugega važnega dela. Nasprotno - - prav to, ker imamo ogromno važnega dela, ki ga obsega naš prvi enoletni gospodarski plan, k; je šele uvod v dansko gospodarstvo, je treba organe naše ljudske oblasti utrditi in u- Ljudska univerza v Kopru Danes, v sredo 29. marca ob 20. uri bo v mali dvorani gledališča v Kopru predavanje. Predaval bo tov. prof. Miro Raubar o temi: »ŽIVLJENJE IN DELO PREŽIHOVEGA VORANCAm. 'lovih r:,šunn"'':-1 lj, ,u zena Tržaškega ozem-' .“&e našega okrožja niso ifto za cenami cone A. Ko tavna a§a'e račun o tem, kako H k”1- S svob°d° in pravica vatri.; 1* me v polni meri uži ^ i medtem ko Se morajo že V a*16 ^ boriti za vsak dro-1° o.^tbkraclje, se nam ni b> •tč j? sramovati. Naše delav tit'j adružnice, učiteljice, kme. tj ’jnatrieščenke — vse smo s" V M1 kongresu, morda boli |L i koli prej, zavedle veli-flSL^^ega dela. Ta zavest, da ^jj^uflekaj. velikega, da dvl- m kos naše zemlje iz za W^i in revščine v social*-*iV/a imamo pri tem delo V* uspehe, ter da je naše Nbia na5i uspehi zSled in i=-%VdJ?a. ženam cone A, nas 3° ^vs'la za nove naloge, c fl. ' "tva je nato govorila še ^1ijh,nal°Šah, kj jih je za- ^lie- kongres ASIZZ in na-vala: »Katere so torej v sposobiti za njegovo izvajanje. Razen tega hočemo povedati vsem tistim, katerim ni dovolj delovni elan cone B. da bi se prepričali o resničnem razpoloženju tega ljudstva ir. da bi napravili križ nad svojimi sanjami. da bi še kdaj tukaj gospodarili, da delovno ljudstvo v tem okrožju ni pozabilo težke preteklosti in da z-ato^ ljubi in brani svoje pravico in svoio svobodo?). Nato je govorila o klevetah in lažeh, ki jih pošiljajo iz nasprotnega tabora sovražniki ljudske oblasti . in poudarila: »Ker niihove laži ne morejo prenesti srečanja z našo resnico, . so začeli pisariti, da so stanovanjske hiše, ki jih gradimo, zadruge, kj jih ustanavljamo, da, celo kruh. ki ga jemo — samo predvolivni manevri. Ce je tako, potem se pripravljamo na te volitve že od leta 1945 in se bomo takoj po 16. aprilu t. 1. začeli zapet-’-pripravljati na prihodnje volitve m 'sicer še bolj naglo, ker bomo gradili in sejali, ribaiili in predelavah še več, kot do sedaj. Naši cilji niso v' oblakih, temveč tukaj na zemlji, kjer si z lastnim delom ustvarjamo socializem, trdo naslonjeni na Titovo Jugoslavijo, ki nam pri tem delu pomaga in na edino sc lahko zanesemo, da nas ne to prodala, temveč da bo zastavila vse svoje sile, da se nam v bodočnosti zagotovi razvoj na poti, ki smo si jo izbrali. Prva naloga ASIZZ v Istrskem okrožju v sedanjem trenutku je torej tolmačiti vsem ženam, prav vsem delovnim ženam, pomen in važnost naših volitev. Mi nismo še volile, zato bo za nas žene ta praznik še večji Zdramit; mora tudi tiste žene, ki se še vedno držijo starega nazadnjaškega predsodka, da bodo že možje naredili, da bo prav. Vsaka žena si mora prislužiti svoje pravice in to odgovornost nosi prav naša organizacija. Toda nj še vse v tem, da bedo šle vse žene volit. Posebno tistim ženam ,ki niso bile do sedaj aktivne v našt organizaciji, je treba dobro pojasniti volivni program Ljudske fronte, da ne bodo verjele obljubam socialistov in drugih skupin, ki lovijo na svoj linj ljudi, ki ne poznajo ne našega, še manj pa mednarodnega položaja. Za te žene smo odgovorne in moramo storiti vse, da preprečimo, da nas ne bodo po volitvah obsodile, da smo me krive, če so on® volile proti-Ijudske elemente. Organizacija, kj irna V svojih vrstah take zglede kot so naše požrtvovalne brigadirke, ki s0 se pretekli teden vrnile iz brigade «IL kongres)), to sposobna' častno izvršiti tudi svojo*- odgovorno nalogo pred volitvami v okrajne ljudske odbore, s tem, da bodo vse žene volile kandidate Ljudske fronte ‘n ^a bo med kandidati tudi primerno število žena. Ze po dosedanjih vesteh .n z zmago Ljudske fronte si bodo zagotovile tudi v naprej neprs-stano izboljšanje gospodarskih razmer in hitrejši kulturni dvi*. 3. Vsi odbori ASIZZ se morajo «-sposobiti za stvarno pomoč ljudski oblasti pri skrbi za mater la otroka, pri mobilizaciji ženske delovne sile in njeni pravilni uporabi ter pri vzgoji otrok in kulturnem dvigu žena. V ta namen je treba odločneje pristopiti k vključevanju večjega števila žena v aktive na vseh sektorjih dela. Konferenca obvezuje okrožni odbor ASIZZ, da temeljito pre-včl sedanjo organizacijsko strukturo in metode dela, ter da izdela podrobna navodila za njihovo izboljšanje. Naj živi ASIZZ! Za volitve po vaseh Množični predvolivni sestanki po vaseh koprskega okraja se nadaljujejo. Do sedaj so bili taki sestanki v sledečih vaseh: Boršt, Labor, Glem Sv. Tomaž, Dekani. Kampel, Salara, Manžar,, Bosamarin, Triban, Beržanj Burji, Bernetiči, Osp, Portorož, Sv. Peter, Nova vas, Krkavče, Sbmedela. Sečjole, Sv. Jernej, Sv.. Lucija, Šmarje, Sergaše, Gažon. Pomjan, Fie-roga, Valmarin, Ankaran, Škofije III, Tinjan Vanganel, Potok, Montinjan Centur, Bonini, Sv. Anton, Truške in Grintovec. Prinašamo v naslednjem nekaj podrobnosti s sestankov po posameznih vaseh. V Pučah je bilo navzočih ! nad 100 ljudi. Po političnem govoru so bilj sprejeti kandidati in namestniki. Napovedali so tekmovanje Koštaboni. Množičnemu predvolivnemu sestanku v Koštaboni je . prisostvovalo nad 150 ljudi.. Več ljudi je v diskusiji obravnavalo vprašanje volitev. Sklenili so, da bodo v nedelj® priredili tako množično zborovanje, kot je bilo v Novi vasi preteklo nedeljo. Na prostovoljnem delu je bilo 18 članov obdelovalne zadruge. Na množičnem sestanku so v Pomjanu napovedali tekmovanje Smarjam v dveh točkah: kdo bo napravil več prostovoljnih ur in kdo bo prej zaključil volitve. V' diskusiji so govorili o pomenu volitev in določili sedež za volitve. V majhnem zaselku Grintovcu je bila udeležba na predvo-livnem sestanku dobra. Predlagani so bili kandidati in člani volivnega odbora. Prav tako je bila velika u-deležba na sestankih v Fiero-gi in Sergaših. V Sergaših so napovedali tekmovanje Grintovcu, kdo bo prp-j zaključil volitve, kdo bo dal več delovne sile v produkcijo in da bodo 100 odst. . glasovali, na prihodnjih volitvah. vsem ustanovam y Kopru., posebno pa sindikalni podružnici VUJ A in Okrožnemu izVršilne-mu ljudskem odboru, s katerim smo bili vedno v ostrem tekmovanju. Povemo pa jim. da ne bomo za obveze vedeli . samo mi, temveč jim povemo, da se je sleherni član naše brigade obvezal, da bo do volitev napravil 50 ur udarniškega dela na raznih objektih. Pri tem seveda ne mislimo zanemarjati dela v pisarnah, šolah itd.. temveč tudi na tem polju tekmovati in se vsestransko strokovno izpopolnjevati. Ce nas bo kdo pri prostovoljnem delu prekašal, bomo napravili ob. vezo za še več ur kot prvotno sklenjeno. Citatelji bodo videli, da imamo bistre oči in da se znajdemo tudi v nočnih urah na delu s svetilkami. S pesmijo na udarniško delo ped vodstvom naše herojske Komunistične partije!" CENTUR Izbrali smo kandidata za volitve in sprejeli obveze za predvolivno tekmovanje Dvorana, kjer ima sedež krajevnega organizacijE SIAU je bila v torek natrpano polna ljudi, ki so. se zbrali na vcliv-nem sestanku. Sestanek sta vodila tov. Belič Ernesta in Babič Benjamin. Beličeva je v močnih besedah orisala pomen prihodnjih volitev, dolžnosti našega ljudstva, ki naj ravno ob tej priliki pokaže strnjenost svojih vrst in popolno soglasje s politično linijo, ki jo je zavzelo naše politično vodstvo. Prav tako je pojasnila volivne programe o pozicionalnih političnih skupin, zlasti ya tako imenovanih socialistov. Ko je poudarila, da hočejo ravno slednji predrugačiti zakon o agrarni reformi in da se po svojem strankarskem programu zavzemajo za veleposestnike. trgovce, gostilrjičar-je in podobne izkoriščevalce naše družbe, so vsi navzoči z lioper Tovariši iz notranje uprave nam pišejo Po Kopru kroži govorica: «Kaj pa notranja uprava ne bo nič prispevala z udarniškim delom — saj lansko leto je ven. dar dobila prehodno zastavico kot najboljša tekmovalka izmed vseh ustanov v Kopru«. Takrat je bilo tekmovanje «za Tita«, sedaj pa je tekmovanje za volitve — tekmovanje za zgraditev boljše bodočnosti V Istrskem okrožj i. «Napovedujemo tekmovanje IZ petek 31. marca ob 20. uri 0 IVAN CANKAR nubotiov ('lufjfi'/" 0 V soboto 1. aprila ob 15. uri 0 ART. MILLERJA ubiti moji ‘tiiiooi <* ob 20. uri CALDERON DE LA BARCA ♦»Slttmu - • V nedeljo 2. aprila ob 15. uri 0 za Trst CALDERON DE LA BARCA "Zlitmii - blVitit" Ob 20. uri IVAN CANKAR » na italijanskih ; Vržrf Podatkov objavljenih %iatineni sBollettino di sta-S« »Posnemamo, da se je v & . 1 januarja 1948 pa do rjnnvja ■*“ k'o* 1949 vselil° v Trst ml'v36ue^atVa se ■ ■ . . _ tega ie v letu in pol navij Prebivalcev Tr- S Prepevanjem za e°. Da so te vseljene ogromni večini janske narodnosti, je izven dvoma saj znašajo naivečje številke vseljenih iz Italije (2483 oseb), vseljenih optantov iz krajev priključenih k Jugoslaviji (3043 oseb) in tudi vseljene e prihajajoče ie cgne B (1564 oseb), smemo mirne duše skor0 vse. če že ne vse Pr‘j šteti k italijanski narodnosti. Iz vsega tega torej sledi povsem razumljiv zaključek, aa so šoloobvezni otroci med omm viškem 4062, ki je nastal s priseljevanjem. in mora biti len otrok aotovo nekaj sto.in ki so ojačilC številčno italijansko o-snevno šolo v Trstu. Taka fe torej osa zadeva številčnega padca slovenske in številčnega porasta italijanske 'šole v luči statistike. ^jievanie VERENOST EGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA S 1. strani) o da je btstve- lKia>nn™ vka Instrumenta Oh^em, režimu Svobodnega ! san, [nrenovan in na- i,, nlju jnnkcfjo na tem VNe,in,, e’ m guverner je V>« *■ meni. ne m nt ne velja in t,JIrdi jG uporabljati. Na-i ie učinkovita ozemi,Q tria’ N. °P au„. "n s tem misli Ni^nje P°goj za h ■ ter , , ll-anske suvere- deut Wtr"5"0 jn-elm-Dc,r% da mirovna *«. določa takega po- o ad n.J0č„, “ejstuo v* da Instr llqlrpike'ga Svobodne- vprašal komu služita in ju nato pričel nagovarjati naj ne bodo bedaki, naj se častnikom, katerim služijo, uprejo ,in naj med vojaštvom organizirajo revolucijo. Ko je to izrekel, je mlada vojaka pričel učiti, kako se izvede taka revolucija, ki ne zahteva prelivanja krvi. Ker sta se mu vojaka posmehovala, je pričel nad njima kričati in glasno vpiti, da je sramotno sluziti takim oficirjem. Njegovo vpitje je privabilo orožnika, ki sta prisluhnila pripovedovanju moža. Ker sta o-rožnika takoj razumela, da prigovarja vojakoma, naj se upreta vojaški disciplini, sta ga legitimirala in nato odvedla tudi v zapor ter prijavila sodnim oblastem. Bil je namreč 48-let-ni «Rus» Chinese Vit, rojen v Reziji in bivajoč v Marjanu v Furlaniji. V zaporu je nadaljeval svoje uporniške in navdu-ševalne govore in sodne oblasti so kmaly spoznale, da je mož slabotne pameti. Toda čeprav ni v njegovih možganih vse v redu, je vendar mbral na zagovor pred sodijče. Tudi tu so ga Izpred sodišča Ui/c Icli sodnijske utnubnlnicc navdušenemu „i*ci/racljiyi Vse sile za 1. maj! Alekaj uriiiomli h Gospodarskemu delu IX. poročila generala flirev-a OZIM LETOŠNJI 1. MAJ MOBA BiTI BOLJŠI OD LANSKEGA: VAJE MORAJO BITI BREZHIBNE IN TEKOČE. ZATOREJ r- TELOVADCI IN TELOVADKE TER VSI LJUBITELJI ŠPORTA IN TELOVADBE — PRIJAVITE SE IN UDELEŽITE SE TRENINGOV Gospodarski del poročilu je to pot v toliko drugačen, da govori o celoletni lanski dobi. P.a tudi izpopolnil se je nefco-liko. Shema je sicer običajna in trdo formalna, ne manjka jj praznin kakor bomo spotoma videli, vendar pa se ji malce le vidi, da so se je prijele nekatere kritike in da je poskušala biti pri statistikah popolnejša. Kakor pri osmem poročilu Pa ji je tudi to pot glede točnosti spodrsnilo. Vsaj ako človek primerja podatke, ki jih nudi poročilo s podatki poročil naše Trgovinske zbornice, se ne more načuditi lahkotnosti, s katero so nametani podatki v generalovem poročilu, ki naj bi bilo vendarle vazen dokument. V uvodu je poudarjena vloga ladjedelniške delavnosti, jeklarske in železarske industrije ter čistilnic mineralnih Olj. Omenja se »rekordni« pomorski promet, ki je prekosil bodisi višino iz 1948 bodisi iz 1913, kar treba priznati, čeprav Xemo, kako je nenaraven in Si za naprej ne delamo iluzij, Tudi umetni posegi se poznajo, pa le za časa injekcij in navadno je bolnikovo stanje potem slabše, če zdravljenje ni Organsko._ Glede tranzitnega prometa je najdragocenejše priznanje, ki je vendarle pri-Ho: namreč, »glavna ovir g ,za razvoj tega prometa je v denarnih in valutnih težavah pri plačevanju pristaniških pristojbina. Kolikokrat smo to dokazovali, Zdaj general ni mogel mimo nezadovoljnih glasov z Dunaja, pa tudi nazadovanje prometa s ČSR je bilo preočitno, Tako so zamesili pri «peki:i> poročila tudi tele besede: »Prepričan sem, da je obnova trgovine s podonavskim zaledjem najbolj živa potreba trža-ikega gospodarstva». V tej zvezi bi naši m odločujočim pekom navedli takšno le govorico, ki jo najdemo na str. 82 februar- ske «L« Marina Mercantilen v zvezi s češkoslovaškim tranzitom preko Trsta: «1 italijanskem interesu je, če le mogoče, stališče absolutne trdote nasproti češkoslovaškim državljanom na tem ozemlju (STO-A cont op. pis.j. Akcija našega zastopstva v Pragi bi imela od tega prednosti, ker bi češkoslovaškim zastopnikom v Trstu odvzeli že tiste drobne količine kisika, ki so jim na razpolago...» Sijajna razlaga tržaških interesov '— kaj? Težave, ki nastajajo okrog tega prometa in o katerih je govorila tudi konferenca g. Ilarold-sona, so prikazane z gornjimi besedami brezobzirno jasno. Isto velja seveda za stališče VU, vsaj doslej. Ali se bo iz-premenito? Sodeč po nadaljnjih slovesnih stavkih poročila pač ne; «... gospodarstvo področja se mora razvijati PO, poti, ki bo združljiuj s spreminjajočimi se svetovnimi raz-l merami... Prepričan sem nadalje, da katerikoli poizkus zal zgraditev separatnega gospodarstva ne bo koristil prebi-; valcem tega ozemlja ter bo oj nasprotju s težnjo Zahodne; Evrope k tesnejši gospodarski! integraciji ip politični edinosti1». S tem refrenom je konecl novosti in lahko se tudi čez' glavo potopimo v poglavja, člene, odstavke. priloge in številke, ki prav za prav tvori joj glavni del poročilo. Predno si' nekaj tega ogledamo treba re-j či, da nasproti prejšnjemu poročilu ni velikih izprememb in razlike, ki smo jih ugotovili tedaj (prim. P. D. 3. in 4. dec pr. 1.) zopet zasledimo. V lanskem letu je dobilo- ntfkarilo za II. ERP leto (1.7.49-30.6 50) v višinij 13.4 milijonov dolarjeot. f.~ 4,5 milijonov manj. Program uvoza, plačljivega v dolarjih obsega,- krušne žitarice, surovo olje, jeklo, neželezne kovine in tovomine. Ze slišimo nekoga, NOV USPEH DOMAČIH ROK PRED VOJNO 8. ZDAJ 46 gozdnih žičnic v Sloveniji ki ' ugovarja, češ; surovo olje bi se dobilo za funte in ker ga gre večidel v Italijo. naj bi ERP — za Italijo dal nakazilo, mi bi pa prihranili na valuti strica Sama. Drugi tak nergač 'godrnja, da bi jeklo lahko delali v «ILVI», češ, čemu pa jo sicer imamo. Tovomine pa bi bil lahko zaslužil Uloyd in njegovi pomorščaki, namesto raznih «Lykes Bros Steam-shipa, American Exporf Lines, \Vaterman Stearns hip Ltd. — itd. Seveda: če... Tisti «če» je zares velik! V zadnjem četrtletju 1949 so uvozili za okrog 1,5 milijona dolarjev ERP blaga In sicer 90 odst. industrijskega. in to «največji» del surovega petroleja, za 1 milijon. Uvoz živil se polagoma vendarle premika na nedolarsko področje, bodisi meso, mast, mleko ali olje. Seveda bi šlo to že davno, pač za lire iz Italije, Glede ERP-nabav za naprej je rečeno, da so izdali za 4 milijone dolarjev dovoljenj in da so podrobnosti v prilogi. Baš glede tega pa jih tam ni. »Tržaški investicijski- načrt za 1949-50», ki so y»tv zahodnih predelih Slovenil® do 40 dni skoro ni bilo niš**" padavin, tam pa kjer so * pojavljale, dnevna množin«J* presegla i milimetra Po®1*®" nio samo, kakšne prilike ^11 Jj stopile, če bi'bilo podnebje P nas prav tako muhavo <3 menljivo kakor vreme. En° e to bi samo pripekalo sonce ®j kor v pustinjah, naslednje J* to Pa bi lilo kakor za <osan^(0' delih Slovenije Se h01^0 Jjjb vili ugodni pogoji za nje posameznih specialnm^j) tur, kot so hmelj, sla' pesa, sončnica, soja to -no. Enako se morejo S tološklml proučitvami °JJJ2 ugodni predeli za p°'a TA gozdne kulture, za razde me živine itd. i V le svrhe pa je potrdi modernimi tehničnimi opazovali in proučevatiPJ^d v ozračju in vržiti s*s*elujtilfl dolgoročne klimatske jf Klijnatološkg služba P** še velik neposredni P0^ it Podatki, ki Jih izbira, 1 ristno uporabljajo pri tehničnih dejih, ki se vršijo v najrazličnejših ^ naše domovine. Znateh službe, katero vrši ški odsek odpade na iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii mm m iiiiiiniiiiiiiii Skopju. Za letošnja gradbena dela so odobrili 70 milijonov stanOMnjsko naselje bo MODERNA MOTORNA 2ICNI- del velike nove univerzitetne CA ZA PREVOZ HLODOVINE četrti. ....................................................................................................................... vremenskih podatkov '0 toloških karakteristik >'f . čene pokrajinske .sektor!^ men v kakšne svrhe slL2I s I podatki, moremo grup* ■ I dve vrsti; - p1* Prva zajem* I nirnna dela z znar.šj gC' i ti* tehničnega in SPISAL: Odgovoril sem, da nisem. »Torej si papist! Nimam hčere in tudi njen sin Je mrtev zame! Studenci čistega evangelija pojemajo v tej nesrečni deželi tn ljudstvo zajema iz luže, v kateri se nabira babilonska gnojnica! Cas Je, Gospod, da me pokličeš z zemlje, ker se mi Je trudna glava že globoko sklonila na prsi!« Šepetala Je: »Njen sin je tu, a prišel je k meni kot tujec. Tudi ta brid- verka, kakor je krivoverec go- i spodar Polikarp na Visokem. V hiši je postalo »ilno vroče ln nadležne so postajale tudi muhe. Pri vratih na klopi jč stal škaf, a vode ni bilo v njem, da bi si ugasil žejo. zatorej sem vzel korec s škafa ter stopil v vezo. Zdelo se mi je, kakor bi pri zadnjih vratih šumela voda. Ondi sem stopil na plan, kjer je res tekla voda po dolgem žlebu. Pri tem žlebu Je stalo dekle in je pralo cunje v čebrifu, Se obrnilo se ni, meneč, da prihaja kdo izmed domačih. Podstavil sem korec in takrat kost je morala mimo mene! Se-1 . . daj bodi konec! Trubarja po- Je deklica opazila, da sem tujec kličite!« j Nekoliko je odstopila in ne- Govoriia j* vertno bolj za- premakljivo Je zrla name, ka-spano, dokler ji ni omahnita kor da Je podoba v oltarju, glava, ln v resnici Je zaspala, Hipoma Ji je na belem vratu — da so ji smele muhe nemoteno pri pranju ni bila posebno vest-sedati na velo kožo, | no napravljena — **lila kri Tako sem prvič videl svojo i pod kožo, če tudi na licih, ne staro mater In grenkoba se mi vem, ker Ji Je bil obraz zaradi je pomnožila, ker Je bila krivo-, dela na soncu ožgan in teman. Pil sem iz korca ter za trenutek obrnil pogled proti nji. Se vedno Je njeno oko tičalo na mojem obrazu. Sedaj ,pa se ml je »pet zdelo, da ji je zginila z vrata vsa kri in da je nekaka plahost napolnila njen pogled. Ali svojega očesa še vedno ni premaknila z mojega obraza. Odloživši korec, izpregovo-rim: usedaj sl se me že lahko nagledala, Margareta!« Odstopila je za korak ter zamolklo odgovorila: »Ti veš, kako mi je ime?« »Oče Je govoril o tebi.« »Tedaj si Visoški? Tudi moj je govoril o tebi.« Iznova ji Je zažarelo okrog j vrata, da sera se spomnil jutra, kadar leži nad gorami. Pristopila Je k čebriču ter si dala opraviti pri perilu. Ce je le mogla, se je skrivoma ozrla na kraj, kjer sem stal. Bila Je dekle, ki je moškemu navadno všec: dobro rasla in za vsako delo pripravna. Ali cigankine besede, da hodim današnjo pot brez uspeha in da umrem, ker se mi bodo nrsi prestreli'<* mi niso pripuščale, da bi prišel do pravega dopudenja nad telesom device, katero sta očeta izbrala, da mi postane nevesta. Trpinčila me je tudi zavest, da Je luteranstvo v hiši in da zakoni iz takih hiš niso deležni božjega blagoslova, kakor ni bi) deležen tega blagoslova zakon v visoški hiši. Ker sem moral nekaj izpre-govoriti, sem vprašal, če Je težka in visoka desetina in kako da Jim teče življenje. Odgovorila Je: »V hribih smo in težko živimo! Nič ne rečem, oče Je dober in lepo počne z nami. Rrata pa sta osorna človeka in z materjo grdo ravnata, da se Ji slabše godi ko deklam po drugih hišah. Nič ne rečem, ali časih bi rajši živela v drugem kraju, med drugimi ljudmi!« To mi je povedala in videlo se ji je, da si želi proč iz domačega kraja in da ji je bilo morda všeč, da sem prišel. Dokončala je delo, obrisala si roke s predpasnikom ter me pozvala: »Sedaj Je pa menda oče že prišel!« In res sva dobila v hisi priletnega moža dolge, koščene postave in, kar se pri nas redko dogaja, prečudno modrih oči. Na mizo pred njega je bil razložil Lukež kolače z Visokega: dve gnjati in dve rumeni pogači. V tem ko sem se mudil zunaj pri studencu, Je bila starka že zlezla na peč in od tam opazovala dogodke pri mizi. Bržkone Je slutila, kaj pomenjajo darovi, in slabe volje »e Je zalogo; i la: »Ne dajaj Je papistu, Jeremija! Jezus, ne dajaj Je papistu Stopil je na klop ter z veliko roko gladil veli obrazek rekoč: »Tiho mati!« ko vendar veš, da Je moja kri tekla za sveti evangelij!« Takoj se Je pomirila. Ali pomirila se Je tudi moja duša in silno dobro mi je delo, da je modrooki ta mož izkazoval spoštovanje četrti božji zapovedi, in najsi je bila lutrovske vere ona, katera ga Je rodila! Sklenil sem, da hočem vsak čas dajati pokorščino staremu svojemu očetu, tn najsi ni zahajal k maši ne k svetemu obhajilu! Jeremija je nato pristopil k meni, mi napravil velik kriz po obrazu -ter izpregovorll: «Prišel si vendar enkrat k svojim sorodnikom!« Tedaj je pristopila še ženska, ki se je do tedaj tiščala na klopi pred zapečkom, tako da je nisem bil niti opazil. Tudi ona ml Je napravila križ po obrazu ter se nato molče vrnila k zapečku. Nadaljevanje sledi g 09 •področja. Tako so ... vodno oospodgrstvo ln tiko važni predvsem o^r lih po i podatki o padavinah. n ,o0L. i tf I višini snežne il žini, iptenzjteti, letn bi, o višini snežne ^ J, nem trajanju itd. 2“ ijj L letališč ko zopet važ” 5ti \ dutkl o smeri in trov. Kmetijce p« 1 zanima toplotna to'*niC*el*N,i in zemlje. Pri gradnJJ., j«l® vodov in elektrdika* jjsjl nic so prvenstveno 9 ^ jj podatki o debelini M. ncVj ledice na o ^ ledice, pa o i?ogo*f* itd. Z a vSe te in ie nujna izdelava mi; klima toloških kurs*«^ širša področja in Q'8lJ jf ha razdobja. »p*1**«! V drugo grupo P» dujanje krajilh poročil, ki se ^^ih d šajo iia vreme v m čenih dnevih. In" gpjtA pl tovrstne pociatke j ^eš* .) civilnega in kr^‘n de £>| arbitražnega PjjffT rovalnic itd Za v- ic ito, z-« y- zar»l,‘,al(| srečo nastoto ti. ■&! nu riasr deHce, slabe vi Y. pa za marsikatero jel«' biaa« nri prevoz^^gi d s„ potrebni » P t. *• more vreme razk> ali p* ki jc bodisi človek me samo. 3P K I j «tev. 93. »us —- ur»A»*: uluua sv. FRANČIŠKA št. 20 —Telefonska St. 73-38 UREDNIŠTVU: ULICA MONTEOCHI, 'OElssov; Za v5>k ‘mm višine v širini l stolpe«, trgovski «0, fintnčno-tipravnl 100, osmrtnice 90 lir. 93- 808. — UPRAVA: IJLICA SV. OGLASI: od 8.50-12 in od lt-lt - Tel. 29-477. Ceno oglasov: ža vsak r Odg. urednik STANISLAV RENKO. -UmM&U&SS S. š.-peuico-'i-Ii:; TeTh-33 - Koper, ul. B.ttlst! 30U-I, Tei. 70. ——_____—-—. . ------------ NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: Izvod 4.50, me ^ PoStnl tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst U.537«. — Za Jugoslavijo; Agencija . demokratičnega |no*em’K®^ tel. 4U-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603.7. — izdaja Založništvo tržaškegu tiska D.ii1 1 Ljubljana, Tyr5eva 34