Političui og-led. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar se te dni mudijo na Ogerskem in sicer pri velikih vojaških vajah blizu Balassa-Gyarmat. — Dopolnilne volitve za državni zbor v Šenthipolitskem okraju so razpisane na dan 22. oktobra. Pa je res že skrajni čas, kajti ta okraj je celo leto brez zastopnika v državnem zboru. Za poslanca bode gotovo izvoljen neumorni dr. Scheicher. Geško. Izjemno stanje v Pragi je deloma. odpravljeno, ker je porotno sodišče začelo redno poslovati. — Ono nedeljo je v Kraljevem Gradcu tamošnje raladočeško društvo imelo javen shod. Med Mladočehi je mnogo brezvercev, sicer se pa ne bi na tem shodu razgovarjali tudi o civilnem zakonu in zažiganju mrličev. Šlezijsko. Deželni predsednik dr. Jager je umirovljen in na njegovo mesto pride svetovalec pri Praškem namestništvu grof Codenhove. — Šlezijskim Poljakom se v šolskih zadevah godi kakor nam, ali gališki Poljaki se zanje malo zmenijo; bojijo se zamere pri levičarjih. Štajarsko. Cesarski namestnik, baron Kiibeck, stopi bojda kmalu v pokoj in za namestnika dobimo grofa Merveldta s Tirolskega. Mislimo, da še se to ne bode zgodilo jutri. — Državni poslanec liberalni grof Stiirgkh postane bržčas dvorni svetovalec in pride v naučno ministerstvo. Kakor se vidi, nemški prenapetneži dosežejo vse, mi štajarski Slovenci pa nič, za to nam v kratkem mora počiti struna potrpežljivosti! Koroško. Slovenci in katoliški Nemci pridno prirejajo volilne shode, ki so dobro obiskani. Dva shoda liberalnega «bauernbunda« pa sta bila res piškava. — Zadnjo nedeljo so se na shodu zaupnih mož v Beljaku zedinili nemški liberalci in nacijonalci, seveda le zoper verne Nemce in Slovence. Kranjsko. Narodno-napredna slranka skliče kmalu shod zaupnih mož v Ljubljano. — V Beli peči na Gorenjskem so otvorili 9. t. m. šulvereinsko šolo. Ondi zbrane šulvereinovce je brzojavno pozdravil tudi deželni glavar. Ta slovenski deželni glavar pač ne ve, kaj je nam Slovencem nemški šulverein! Primorsko. Te dni je po Goriškem potoval tržaški namestnik, baron Rinaldini, da "si je ogledal javne zavode ter poizvedoval o potrebah občin. — Društvo vEdinost« jo preteklo nedeljo imelo izredni občni zbor v Trstu. — Ker se je deželnega sodišča svetovalec Trnovec v Trstu pri neki obravnavi posluževal izključljivo slovenskega jezika, so Italijani sila razburjeni, kakor to ve povedati graška »Tage=post«. Ogersko. V Budapešti so dne 16. t. m. presvetli cesar ogovorili našo in ogersko delegacijo in izjavili, da je naše cesarstvo v prijateljstvu z vsemi državami in še se nadalje ohrani evropski mir. Proračun skupnih ministerstev znaša 149 milijonov, od lani za dobre 4 milijone več. — One dni se je začela pravda proti 18 Rumunom zaradi veleizdaje, seveda madjarske. Gališko. V Levovu bivajoči Čehi in češki razstavljalci so napravili 14. t. m. sijajen obed, katerega se je tudi udeležil knez Sapiecha, predsednik razstave. — Iz Sibirije povrnivši se Poljaki so hoteli prirediti v Levovu poseben kongres ali sestanek, toda policija jim je to prepovedala. Vunanje države. Rim. Oni teden so po noči na Vatikanskera vrtu papeževi žendarji zasledili dva potepuha, bržčas anarhista, ki pa sta brzo pete odnesla. — Sv. oče so 16. t. m. sprejeli 60 tirolskih romarjev. — Kakor že več let sem, so tudi letos papež Leon XIII. s posebnim pismom mesec oktober posvetili Kraljici sv. rožnega venca. Italijansko. Framasoni se jezijo nad ministrom Crispijem, da je v Neapolju očitno klical na pomoč Boga in cerkveno oblast. Crispi pa le dni zatrjuje, da se on vsled onih besed nikakor noče spraviti s papežem. Za Crispija se na Italijanskem tudi nikoli ne bodo te stvari prav uravnale. Francosko. Vlada bode na otok Madagaskar ob vshodni Afriki poslala 10.000 vojakov in več vojnih ladij, da utrdi gospodstvo. Da so na tem otoku Francozi prišli ob vso veljavo, krivi so sami. Protestantske angleške pridigarje so podpirali, francoske katoliške duhovnike pa zatirali. Nemško. Pred kratkim se je nekaj poznanjskih Nemcev prišlo pritoževat k Bismarcku, ker vlada več očito ne zatira Poljakov. Kaj Bismarcka to briga ? — V Berolinu je nedavno zborovala »vsenemška zveza«, ki tudi hoče podpirati »Siidmarko«. Da se naši nemčurji za »vsenemškb zvezo« toliko zanimajo, to nam jasno kaže, koliko jim je za Avstrijo mar! Bolgarsko. Te dni potuje po deželi knez Ferdinand s svojo soprogo. Povsod ju je ljudstvo zelo veselo. Vendar pa to potovanje ni menda v nobeni zvezi z volitvami v sobranje, ki se v nekaterih dneh pričnejo. Srbsko. Kralj Aleksander pride meseca oktobra v Budapešto, da obišče našega presvetlega cesarja. — Na večih krajih so začeli ropati in požigati hajduki, katerih jih kacih 600. Zaradi tega je ukazal vojni minister, da se žendarji pomnožijo od 450 na 1250 mož. Špansko. Volitve v parlament ali državni zbor so izpadle tako, da ima vlada trdno večino. — V Villifranki so bili precejšni nemiri, in so prišli trije batalijoni pešcev in eskadron konjikov reda napravljat. — Na mnogih krajih so bili gozdni požari. Sodi se, da zažigajo anarhisti. Afrika. Sullan v Maroku ima nevarno vratno bolezen in se je bati, da umrje. — V Egiptu je sodilo vojaško sodišče jednega paSo zaradi trgovine s sužnji. Ta paša je bil sicer oproščen, njegov tovariš, tudi paša, pa ne bo, ker ga bodeta sodila tudi dva angleška častnika, kakor je to zaukazal general Kičener. Azija. Na pololoku Koreja pri Ping-Jang so se zadnjo soboto Japonci resno spoprijeli s Kitajci. Kitajska vojska, broječa 20 tisoč mož, je bila popolnoma v nedeljo jutro premagana. Kitajcev je bilo 16 tisoč mrtvih, ranjenih in ujetih. Japonci pa so zgubili kakih 400 mož. Na Koreji so zdaj vsled te zmage Japonci gospodje, Kitajci pa so v silnera strahu, kajti japonska vojska utegne udariti proti glavnemu kitajskemu mestu, Pekingu.