4*5 milijona lir za reveže in begunce je lani razdelila škiBfska dobrodelna pisarna Ljubljana. 22. marca. V torkovi številki smo objavili kratek splo- šen pregled o ogromnem in koristnem, res na- rodnem delu, ki ga je v preteklem letu opra- vila škofijska dobrodelna pisarna v Ljubjani. V današnjem članku naj navedemo še nekaj podrobnosti z raznih panog njenega udejstvo- vanja. Najvažnejša podporna akcija, ki jo je Ško- fijska dobrodelna pisama izvajala že od za- četka svojega poslovanja, je bila preskrba ob- lačil in obutve revežem in internirancem Po 8. septembru lanskega leta je postala celo njeno glavno delo. Ljublanskim revežem se je pridružila ve'ika množica beguncev, ki so morali tako naglo zapustiti domove, da se niso mogl; niti obleči. Letno poročilo škofijske do- brodelne pisarne ugetavlja, da ni bilo malo takih, ki so prišli v pisarno prosit pomoči v tako s'abem stanju, da so dobesedno visele cane z njih in jih je b'lo treba kar v pisarni obleči Podobno je bilo s perilom. Begunci po večini niso imeli s seboj nobenega perila in se nekateri celo po dva meseca niso mogli preob'eci. saj so premnogi od njih mogli pred komunističnimi tolovaji rešiti le golo življenje. Škofijska dobrode'na pisarna je priredila pe Ljubljani nabiranje stare obleke, obenem pa ie nakupila večjo množino novega blaga in čevljev. V zadnjih štirih mesecih lanskega leta je izdala za nakup neve cb'eke in čev- ljev nad 700.000 lir. Pokrajinska uprava ji je pomagala s tem. da je bistveno skrajšala po- stopek za nabavnice, ki so jih zatirosile do- brodelne in socialne ustanove. Razen za na- bavn:ce je morala pisarna poskrbeti tudi ja ob'aè'lne točke, ker so begunci z dežele iz- gubili vse 5vo:e oblačilne karte. Od novem- bra 1943 do konca februarja letos je vložila do 2000 prc'enj za nabavnice in za 2700 oseb pre "nje za ob'ačiIne točke. Oblačilna akcija se je morala deliti v nakupova'ni. pisarniški in ob'acilni oddelek. Ob'ačilnica je organizi- rala Üub'janske gosne, da so breznačno izdelo- vale perilo Izdelak so ga okoli 2000 kosov. Večje število bal stare ob'eke so poslali na rodeželie pogorc'cem in v internacijska tabo- rišča. V L'ubl:ani je škofijska dobrodelna pisarna razde'i'a med begunce in ljubljanske reveže: mokm okrog 2500 kosov stare obl"ke in 1950 kosov nove. ženskam okoli 3300 kosov Mare in 500 kosov nove obleke, otrokom pa nad 4300 kosov stare in okoli 200 kosov nove obleke. Samo v mesec'h ianuarju in februarju leto'n'egä leta je razde'ila mo"kim 3334 ko- sen' oVačil. ženrkam 369 kosov. za otroke 106 in 806 kosov pre""'tih odej. kocev, fla- n»'a5tih rjuh in brisač. V šoli na Ledini je od srede decembra do srede januarja prejelo -er'!o 312 beguncev, zgornjo obleko 139 be- juncev, novih čevl;ev 23 parov, starih pa je ' . popravljenih 20 parov. Vzporedno je teklo nabiranje pribora in k urrnjske posode Begunci niso imeli svojega pribora, v javnih kuhinjah ga tudi ni bilo na razno'ago. Prošnje za pribor in kuhinjsko po- salo so prihajale tudi s podeželja. Zani So se j">n!male ljudske kuhinje v Novem mestu na h'a< ku v Logatcu in Borovnici Zbiranje pri- bora se je prav lepo obneslo Nabrali so 724 loncev, 324 kožic in kastrol. 256 krožnikov, 174 k*vnih skodeVc 18 pokrovk 30 zaiema'k. 4270 žlic, 450 nožev. 1945 vilic. 34 kozarcev m razno drugo posodo. Večino posode in pri- bora je pisarna že razdelila med potrebne. V Ljubljano se je zateklo tudi mnogo pre- možnih beguncev. Ti ne potrebujejo podpor, pač pa prosijo za pov?j'!a da bi se mogli po- življati in vzdrževati. Mnogim je pomagala škofijska dobrodelna pisarna, ki jim je iz last- nih sredstev dajala posojila, drugim pa je po- skrbela posojila pri denarnih zavodih Iz last- nih sredstev je dala škofijska dobrodelna pi- sarna beguncem 183.098.50 lir posojila, pri denarnih zavodih pa jim je poskrbela posojil za 400.000 lir. Zadnje čase se oglašajo v pi- sarni številni begunci, da bi dobili posojila za nabavo obleke, orodja in živine, da bi mogli za silo začeti na domu zopet s kmetovanjem. Potrebe pa &o tako ogromne, da pisarna sama ne more ustreči vsem prosilcem. Potrebna bo posebna javna akcija, da se vsem tem omo- goči z dolgoročnimi posojili vsaj zasilno kme- tovanje. ko se vrnejo na svoje domove. Odsek za intern i ranče je deloval le do kon- ca septembra. Pošiljal je v taborišča pakete z živili, obleko, zdravila in podpore v goto^ vini, podpiral njihove družine z blagom in gotovino. Po večmesečnem delu se je sesta- vila evidenca intemirancev, konfiniranih in vojnih ujetnikov Posebno skrbna pažnja je bila posvečena otrokom, katerih starši so odšli v internacijo, in zapuščenim sirotam. Po posredovanju 'kofa so mogi: ostati otroci in- terniranih staršev v Ljubljani, če so starši v to privolili končno pa je škof dosegel, da so se mogli vrniti iz taborišč vsi otroci in tiste ženske, ki niso zagrešile kaznivih dejanj Vsem tem je škofijska dobrodelna pisarna nudila pomoč v hrani in obleki, jih pošiljala na last- ne stroge domov, otroke pa je odda'a v raz- ne zavode Konec leta je vzdrževala v zavodih 43 otrok. O vseh podpirancih se je vodila posebna evidenca Ker je v Ljubljani več podpornih ustanov se je med glavnimi podponvmj za- vodi sklenil dogovor, da izstavi mestni pod- porni zavod vsem prosilcem posebno podpor- no knjižico, v katero vpisuje vsaka jrodporna ustanova vse prispevke prosilcu. Tako je pre- prečena možnost, da bi kdo pri raznih pod- pornih ustanovah prejema! preveč podpore na račun potrebnejših Pri vseh podpornih usta- novah je danes tako stroga kontrola, da je bilo mogoče ugotoviti le malo primerov, ko je prejemal jjodporo prosilec, ki je ni bil vre- den in ne potreben Podružnica škofijske dobrodelne pisarne v Novem mestu se je organizirala v decembru. Hoče nuditi jiomoč beguncem v Novem me- stu in drugim potrebnim v okraju Novega mesta m Kostanjevice. Vodstvo podružnice je v rokah župnika Jožefa Smolč ca Organi- zirali so že oblačilni, stanovanjski odsek in odsek za ljudsko kuhinjo Oblačilni odsek je priredil v Ncvem mestu zbirko obleke in obut- ve, iz Ljubljane j5a je prejel nekaj blaga in perila. Ljudsko kuhinjo so uredili v Kondri- čevi hiši. kjer je prenočišče za ženske. Moški so nastanjeni v Rokode'skem domu. V de- cembru je podružnica v Novem mestu prejela iz rrsame v Ljubljani 100 000 lir. Škofijska dobrodelna pisama podaja zaključ- no naslednji obračun svoiih dohodkov in iz- datkov v lanskem letu: Dohodkov je imela skupno okoli 5.111.000 lir. izdatkov pa okoli 4.474 000 lir. Dne 31. decembra je razpolagala s 636 000 lirami. Med dohodki imajo največji delež darovi škofa (okoli 2.545.000 lir), precej pa so nabrali po denarnih zavodih, župnih ura- dih. konferencah, darovih neimenovan;h itd (okoli 1 843 000 lir). Med izdatki se je največ potrošilo za splošno podporno akcijo v Ljub- ljani (okoli 1.099.000 lir), za begunce (okoli 933.000 lir) za oblačilno akcijo (okoli 706 000 lir), za podn'ranje intenrrancev in njihovih družin (702 745 lir) in drugo. Proračun za leto 1944, znaša po sedanjih skušnjah okroglo osem milijonov lir. Z lepim vresnemm se f e zaigcf© ©Mefwaiife zciElJe — Skrbi in teiave naših vrtnarjev Ljubljana, 22. marca. V ugodnih htih se začenjajo dela na vrto- vih že konec februarja. Čim je zemlja kopna in se osuši, je že čas za prve setve na pro- stem. Letos je bil februar premrzel, s7ana pre- močna, da bi bilo obdelovanje mogoče. Prva dva marčno dneva sta sicer kaza'a da se bo vreme naglo izboljšalo, nato pa je začelo snežiti in je bilo obdelovanje vrtov zopet od- kčeno tja do 10. marca, ko je sneg skonnel. Prejšnjo seboto so se pojavili na vrtov'h prvi de'avci in delavke, če ne štejemo tisfh, ki so skušali izrabiti lepa dneva ob začetku marca. Ta teden se dela že na vseh vrtovih v Trnovem. Krakovem, Mostah, na Brinju, v Š ški in drugod. Trnovčani m Krakcrvčani med tem pridno ogledujejo svoje tople grede ki že zelenijo. Nežne rastlinice najrazličnejših sejemo počez, druge pa navadno • vrste. Med korenje, ki zelo dolgo kali, lahko po6ejemo berivko, nekateri jo pose jej o tudi med peter- šilj, čebulo in grah. Tako je zemlja popolno- ma izrabljena. Berivka ne ovira razvijanja glavnega pridelka, ker je že po štirih petih tednih godna za nabiranje. Z delom na vrtovih so postale skrbi vrtnar- jev posebno pereče. Glavna potreba je sedaj nabava semena in gnoja. Večina zelenjavnih semen se dobi, večje je pomanjkanje semen- skega krompirja in fižo'a. Nekateri pridelo- valci so lani shranili potrebne količine semen- skega krompirja m fižola, morali so ga pa pozimi, ker ni bilo drugega izhoda, porabiti za hrano. Tudi tisti, ki še imajo kakšno zalogico, bi raje imeli za seme uvoženi krompir. Težave so letos velike tudi z gnojem Te- žko se ga dobi. razen tega pa je zelo drag. Gnoj sc tako naglo draži, da ga n'hče ne mo- re več kupiti preko najnujnejših potreb. Ker se prodajanje zelenjave pri prevelikih režijskih izdatkih ne izplača, obenem pa so domače po- trebe vedno večje, kupuje večina obdeloval- cev le toliko, da za silo izhaja. Nekateri že nekaj let zaporedoma niso več gnojili tako» kakor zemlja zahteva Sčasoma se bo zemlja j popolnoma izčrpala in jo bo kasneje težko ' spraviti zopet v redno stanje. Kljub vsem težavam in skrbem so obdelo- valci vrtov veseli, da je zme konec. Sedaj se bo zanje začelo redno življenje, ki jih bo sicer utrujalo, naužili pa se bodo vs-ij dovolj sve- žega zraka, ki ga marskod v zatohlih stanova- njih ni. Na vrtu. med razvijajočim rast! njem pozabijo na druge skrbi in se mimogrede od- počijejo živce. Letos bodo gojili sadike in , vrtnino še s posebno ljubeznijo, saj predobro ! čutijo, «la zahteva čas od nj h maksimalni na- por. Minua zima jim je bila v mars katerem oziru v pošteno svarilo, da ni dobro prehitro izprazniti zalog, čeprav se rwnuj.ajo še tako dobri kunci Kako letijo bombniki vrtnih sad'k krepko p^gan'ajo pod zabito steklenih oken. Ko bi bilo vreme toplejše. b: ble sadike že godne za zračenje. Utrjevanje mladih rast'in'c je važno, ker se bodo le dobro utrjene pravi'no in krepko razvijale. Sedaj sejemo na prosto korenje oeteršalj, berivko špinačo, grah in čebulo. Med temi je na;zahtevnejša špinača. Brez ob'nega in dobrega gnojenja ne bo pridelek spinace iz- daten. Nekoliko mani občutljiva je berivka ki zahteva dobro zemljo in tudi primerno gnoja. Peteršilj korenje in čebula ne marata svežega gnojenja, kvečjemu le gnojen :e s I kompostom. Grah tudi ni posebno delikaten, j Zanj vemo. da zahteva manj dušicnat h gno- jil kakor druge rastline, ker srka dušik iz zra- ka. Vse te rastlinice pa hočejo dobro obde- lano in preTahljano zemljo. Berivko in špinačo ' Na vprašanje, kako so form" rani anglo- ameriškl bombniki pri svojih dnevnih in nočnih napad.h, odgovarja v nekem članku nemški vojni poročevalec Heinz Ickhardt. že dolgo tega so se Angloamerčani zedi- niF, da bi naj britske bombniške jate na- padale ponoči, ameriške pa podnevi. Ta delitev se začenja že pri gradnj« letal, ki morajo v skladu s tem, da-li letajo v dnev- ni svetlob: ali v nočni temi, biti opremlje- na z različnimi !nstrumenti ter razpolaga- ti s posebnimi zmožnostmi. Običajno po- skušajo Amer čani izvajati svoje dnevne napade v skupinskem poletu. Del tev je pri tem sledeča: Najmanjša bojna enota ame- riške zračne sile sestoji iz treh letaL To enoto imenujejo »element«. Dve takšni eno- ti torej šest letal, sestavljata roj (flight), potem sledi eskadra s tremi roji ta 18 apa- rat', ki jo imenujejo tudi »skupino« (gro- up). števila letal je razumeti brez rezerv- nih aparatov, ki letijo s skupino vred 'n se v primeru, da kakšno letalo v njej iz- pade, uvrsti na njegovo mesto. Tri skupi- ne sestavljajo k:nčno brigado, a poed ne brigade se v zraku družijo v oddelke, Ki jih navajajo vojna poročila. Za način poleta obstoje posebna pravila, ki se jih ob njegovem začetku običajno tu- di drže, a j-h v pr meru spopadov seveda ne morejo vedno upoštevati. Nemški lovci in obrambno topništvo povzročajo tedaj pač zmedo v odielkih, ki se morajo razde- liti v neredne skupinice. Roje posamezne skup ne označujejo v skladu z nj hovim po- ložajem med poletom kot vodilni, visoki in nizki roj. Poedini roji letijo v medseboj- ni razdalj 50 do 90 m, 'n. sicer visoki roj desno in niže za vodilnim rojem, nižki roj pa na levi in nže za visokim rojem, tako da se drž' vod Ini roj središčnice. Višnrka razlika znaša kakšnih 300 m. Ta razpore- ditev se ponavlja v brigadi in p: tem v ce- lotnem oddelku» ki začobi na ta način močno strelno silo. Brzina, s katero se pre- mikajo ameršk! bombniki, znaša 300 do 400 km na uro. Znaini t p »Boeing 17« raz- polaga z brzino nekaj nad 300 km. Ker so četveromotorniki navzlic svoji veliki strelni sili izpostavljeni srditim na- padom nemških lovcev, vodijo Američani nekaj časa sem na svojih poletih tudi lov- ce s seboj, in sicer lovce, ki razpolagajo z rezervami kuriva in imajo daljši akcij- ski radij nego navadni lovci. Da se Ame- ričani tako krčevito držijo poletov v zgo- raj omenjenih zvezanih formacijah, je za- voljo tega, ker se na ta način še najbolje izravnava ranljivost njihovih bombnikov v tako zvanih »mrtvih kotih«. Nekaj časa so vlekli zato s seboj celo nenatovorjene četveromotorne bombnike kot »obrambne zračne križarke«. Ti se pa kot lovska za- ščita baje niso izkazali. Ker ponoči poleti v tako strnjenih for- macijah, kakršnim dajejo prednost Ame- ričani, niso mogoči, nastopajo britska bombniška krdela v tako zvanih »bomb- niških tokih«. Prav tako kakor nočne od- delke vodijo tudi te bombniške toke vo- dilna letala. Briti imenujejo te aparate »stezosledce« in so s tem prevzeli neko domislico nemškega letalskega orožja iz 1. 1940. Nemško letalstvo je govorilo tedaj o »prižigale h luči«. Tehnične naprave ste- zosledcev so posebno bogate in če izmi- slimo, da merejo izvidna letala tudi po- noči napravljati neoporečne fotografske posnetke iz zraka, si lahko predstavimo, s kakšnimi navigacijskimi instrumenti in ciljnimi pripravami razpolagajo vodilna letala. Bombniški tok torej ni strnjena formacija, temveč je v resnici nekakšen nepretrgano tekoči tok, ki se Txwnika v valih proti svojemu smotru. Da pa je nem- ška obramba sposobna tako jiodnevi ka- kor ponoči zadajati nasprotniku največje izgube ter ga ovirati pri strnjenem odme- tavanju bomb je med drugim razvidno iz pisma, ki so ga našli pri nekem ujetem ameriškem letalcu in ki pravi: »Focke Wulf 190 je nedvomno najboljši lovec na svetu, a protiletalsko topništvo strelja ta- ko prekleto gosto, da bi lahko ustavil aparat in pristal na tem.« Letala kzt povzročitelji oblakov Ljubljana. 20. marca Včasih moremo opazovati na nebu po- vsem svojevrsten vremenski pojav nastan- ka oblakov po letalih. Prav gotovo se je marsikdo vprašal o vzrokih po-tanka teh oblakov ki se razvijajo tik za le ali. toč- no po njihovih sledeh, spočetka kot nit tanki, nato pa vedno debelejši in kodra- stih oblik. Mikroskopsko drobni prašk: saj, ki jih na milijone in milijone izlofcsjo v zrak motorji letal, so izredno higroskcpski. To se pravi, da se okoli njih vodne pa^e (vo- da v plinastem stanju), če lih je le do- volj v zraku, zelo h'tro združujejo v drobne kapljice ali tudi v snežne kri-tal- čke, sestavne dele oblaka. Ob DO zanika- nju primernih praškov, tako zvarih kon- donzacijskih jeder v ozračju, se oblaki kljub nasičenim param ne morejo poja- viti. tako da je prah v zraku za naše vreme in s tem za naše življenje bistve- nega pomena. Ce lete letala v primerno vlažni plasti, se na izločene praške takoj »vsedajo« drobne kapljice in mord^ tudi kri Malčki. S prisotnostjo prahu dobijo tako vodne pare priliko pretvoriti se v tekoče, odnos- no trdno stanje, kar j m pa drug-d za- radi pomanjkanja kondenzacviskih jeder ne uspe Verje'no so oblaki sestavljam iz vodnih kapljic in ne iz krntalov. Tvorbo kaoljic ne ovirajo niti nizke temperature pod —20 stopinj Celz ja ki jih v vi.ì'nah nad 5000 metrov ledno opazujemo. Okoli higroskopskega prahu se namreč voda v splošnem rajši nretvaija v tekoče, tako zvano podhiajeno stanje ko- Da v trdno, v kristale. Za tvorbo Dravi ino izgrajenih snežnih kristalov ie namreč potrebno do- sti več eneifeije kot za tvorba enostavnih kaDÌjic. Pojav podhlajene vode se nam zdi ne- kam tuj in neverjeten, mogoče nerazum- ljiv. Vendar ga v vremenu vedno iznova opazujemo, in je tudi za vremenske poja- ve bistvenega pomena Fizik Tammann je celo razvil teorijo, da se lahko voda, kakor tudi vsaka druga tekočina, tako močno podhIad;, da se pologoma zgosti v trdno, popolnoma homogeno snov brez kristalnega ledu. Lahka tekoča tekočina postaja torej z nižanjem temperature vse težje tekoča in se polagoma popolnoma strdi. Podhiajeno vodo so oj>azovali naj- različnejši fiziki jn meteorologi. Tako je znani fizik Fahrencheit sjDOznal že leta 1724. da moremo popolnoma mimo vodo podh!ad;ti. Gay-Lussac je pokazal, da se moire čisto mirna voda nodhladdti celo na —12 stopinj Celzija, če je pokrita s plastjo olja. Ob zaključku naj bo omenjeno, da se človeku ne bo nikoli jx>srečil-) v poljub- nih vrrmensk h prilikah povzročiti večje množine umetnega dežja, pa čeprav bi se mu s podobnim prahom jx»srečilo narediti najgostejše oblake. Za pojav padavin so namreč jsotrebne volike množine vodnih par. kar j>a opazujemo le v nekaterih več ali manj izjemnih vremenskih s;tua"ijah Dr. M. C. Nova Turčija Novi vodja stolice za zemljepisje v Kel- morajnu, ki je bil, preden je zasedel svo- je sedanje mesto, 8 let profesor za zem- ljepis v Ankari, je v kelmorajnskem zem- ljepisnem društvu pred kratkim imel pre- de vanje, v katerem je svoje poslušalce seznanil z geografskimi razmerami na Turškem. Nova Turčija, je d:-jal predava- telj, je izšla z stare Tuié'je, čepiav obse- ga samo tretjino svojega nekdanjega ozemlja ter irna le štiri petine svojega nekdanjega prebivalstva. Čeprav je Turči- ja v balkanski in svetovni vojni izgub la znatna ozemlja in tudi del prebivalstva, si je vendarle opomogla s tem, da je postala narodna država, v kateri živi danes le še 10 odstotkov ljudi k: ne govore med se- boj turški. Večina Neturkov so Kurdi, ki spi h nimajo svoje kulture in se zavoljo tega vtapljajo v tuiški narodni skupnosti. V zemljepisnem pogledu je Turčija zelo zanimava dežela. Anatolija je visoka rav- nica, ki jo obdflja venec visokih gora Zna- čaj dežele je stepn. Čeprav leži ravnica zelo visoko, se vemiar odi kuje po tem, da ima top1 o poletje in razmeroma m lo zi- mo. Turčiia lež: približno na isti širinski stopnji kakor Neapeij. Zaradi tega je de- žela zelo prikladna za poljedelstvo, zlasti za pridelovanje žitaric. Pridelek zrnia je v Turčiji tako vel:k, da preostane nekaj žita za izvrz. Anatolija ni prikladna za litnico ter mera uvažati zrn-ie. že od nek- daj so v nižinskih predelih Turki sejal"' ži- to in ječmen, dočim so na višinskih ozem- ljih golili ovce in koze. Zelo dobro rode na turškem ozemlju lešniki, katere pride- luje Turčiia v tako ob Ini meri, da jih rahko izvaža. Več turških mest stoji na baz^ltni pod- lagi. Tudi Ankara je na takšnem temelju. V obmorskih kraj'h je prebiva'stvo go- stejše naseljeno kakor v notranjosti. Obrežna naselja kažejo prav intenzivne pr mere vrtne kulture, dočim uspeva v za- padnih predelih izvrsten turšk; tebak ter grozdje z nezraatimi jarodami. To grozdje daje sloveče sultan'ne. Ob severnih prede- lih Črnega merja uspeva koruza peleg mandljev in drugih južnih sadežev. V juž- nih kraj'h raste bombaž, ki prav izdatno krile domače potrebe. Ovce dajejo Turčiji potrebno volno. Tudi sladkorne pese pri- delajo v Turč ji dovolj za lastno potrebo. Ponekod gejijo tudi svToprejke, tako da Turčija glede uvoza svile ni popolnoma odv sna od Inozemstva. Vse naštete pano- ge gospodarskega življenja so po več:ni delo turških reformatorjev v novi repu- bl:ki. Turčiia razpolaga tudi z nekaterimi ru- dami. V severoz" padnih predel h kopljcrio črni in rjavi premog, na vzhodu pridobi- vajo železno rudo ter krom, ki je važen za proizvodnjo jekla. Kroma ima Turč:ja več nego za lastno potrebo ter ga lahko izvaža. Turška republika se ie v zadnj h 20 letih dobro opremila z železniškim m cestnim omrežJem. Tudi v pogledu ljudske izobrazbe so bHi dosežen' lep' uspehi. Po- leg stare univerze v Carigradu n-sta^a novo vseučilišče v Ankari, mnogo pa je tudi drugih visokih Srl, da ne omei^no srednjh uClišfi -in srednjih šol. Da so Turki napravili Ankaro za prestolnico, so bili meroda jni poetični nagibi, kajti Cari<- grad je zaradi oddaljenosti od drugih tur- ških dežel v nevarnost5, da ga lahko kdor koli odreže od Turčije, Veri K&rìtzkyfzvì v srunrüa Onemeli smo nad novico, da si pre- minila, draga Vera. Saj ni dolgo tega ko si b la še vsa nasmejana v naši bližini. Na Žalah, kjer smo Te krepili, sta objo- kcrvala Tvoio smrt dobri soprog in hčsr- kica Mi ja. Klicala in gladila Te je. a Ti nisi čutila, da Te božajo te male ročice. Vsa si bila odeta z rožami, ki si jih inHa toliko rada. In nato — stali smo in Te gledali kot bi Te hoteli prebuditi iz stri- nja. Bilo je tiho in mirno, le ptice pevke so se oglašale in oznanjale prve pomla- danske dni. Velika množica Te je spremljala na Tvoji poslednji poti. Srčno dobra si bila in plemenita. Čeprav Ti je usoda prekri- žala pot in Te postavila na drugo, težsv- nejšo, si bila močna in trdna. Vse si volj- no prenašala in pokazala, da znaš stati možu ob strani tudi v teh razmerah Kot mravlja or'dna si bila vedno p-r^ravl;ena pomagati, kdor koli Te je prosil u«lug. Izčrpala si se in klonila, morala si leči,. Bolezni pa nisi hotela priznati. Do zad- njega si bila s smehom na ustih, zato nas je vest, da si umrla, tako hudo pretresla. Komaj čakam poletja, da se bom zoret odpoč la in razvedrila pri Tebi. si dejala ge. Milici. Izpolnila se Ti je želja, toda našla si počitek tam. kjer jih spi večno spanje že toliko in toliko. Zapustila si nas. v naših srcih bo pa ortal snomin na Tebe, draga Vera, neizbrisen. — Kunejeva KULTURNI PREGLED Anton Erjavec Knjižica na 116 straneh z naslovom »M 1 a - d o s t n i plameni«, ki jo je pravkar iz- dala Družba sv. Mohoria kot 120. zvezek Mo- horjeve knjižnice, nam kliče v spomin enega ijrmed j>czabljenih epigonov naše Modeme, dominsvetovskega pesnika Antona Erjavca. Štiri in trideset let po njegovi zgodnji smrti je pesnikov ožji mladostni prijatelj dr. Ivo Čes- n i k izbral iz Angelčka. Doma in sve- ta in Zvončka nekaj čez osemdeset Er- javčevih pesmi, jim pridružil še primere nje- gove pripovedne, es-ejske, in recenzentske proze ti?r izpopolnil vse to z odlomki pisem ki mu j:h je Erjavec pisal v letih 1903 do 1908: prav za prav najosebnejši dokument o tem. v poe- ziji tako malo osebnem in življenjsko intimnem poetu. Uvod v »Mladostne p'amene« si delita dr. Ivo Česnik kot pisec kratkega življenje^ pisa in prof Janko Moder, ki ie v esejsko spisane m sestavku orisal in oceni' slovstveno delo Antona Erjavca. Leta 1887. rojem Anton Erjavec je umrl že februarja leta 1910 na Velikem Losnju. kamor je šel iskat zdravja Niti ne 231etnega duhov- nika, ki je nekaj mesecev pred tem pel novo mašo se je lotila sušica, in preden ga je mogla sama ugonobiti, mu je pljučnica naglo pretr- gala kratko spredeno nit mnogo obetajočega življenja. Anton Erjavec je imel za s'ovstveni razvoj na razpolago samo šest let. od šestnajstega do dvaindva setega leta. Premalo, da bi se ob svoji, nikakor ne izredni, vendar pesi.iško ne- dvomno znatni nadarjenosti razvii v pesnika prvovrstnega pomena, kakor sta bila takisto zgodaj umrla njegova vzornika Kette in Murn. (In če mislim na izredno pesniško nadanenost, se jwedvsem spominjam Arthura Rirobauda, ki je z 19. letom že dovršil svoje pesniško delo. čigar odločilni vpliv na franer^sko poezijo na- daljnjih 50 let je pojav evropskega pomena.) Anton Erjavec je eden tistih drugovrstnih pes- nikov, ki so umrli premladi da bi nt mogli upati v njihovo višjo rast. dasi nimamo zanjo nobenih drugih znakov, kakor nekatere obeta- joče nastavke v mladikah njihovega dela. Bil je eden izmed izrazitih epigonov, kakor jih je vse polno na pokopališč :h slehernega slovstva. Če nam delo resnično velikih pesnikov vzbuja zaupanje v zivl'enje in prepričanje o smislu umetniške tvornosti, nam delo epigonov, ki 60 umrli mladi, zapušča melanholičen vtis kakor nedozorelo sadje, ki ga je prezgodaj stresel jesenski veteT. Neki pesnik jih šteje med »bro- dolomce v slovstvu« in pravi: »Koliko je ne- srečnežev, ki so trudoma in z veliko ljubeznijo zgradili ali ponosno galijo ali vitko jadrnico, ali počasen čoln, toda — čeprav jim je uspelo, zajadrati z njimi srečno na morje, so brž za- deli ob skalo ali na plitvino, ali pa so splavali v daljavo in se za vedno zgubili v meglah ob- zorja « Teko je zajadral v slovstveno življenje tudi Anton Erjavec. Slovstveni zgodovinarji ga omenjajo samo med epigoni Moderne nje- govo pesniško delo bi ležalo še nadalje v po- zabljenih plasteh starih literarnih obzornikov, če bi ga zdaj ne obudila prijateljeva pozornost. V isti knjižnici, kjer so izšle jjesmi Leopolda Turšiča in Joža Cvelbarja »o se dvignil? kvi- šku »M'adcstni plameni« Antona Erjavca. Tu- di njegovo izbrano delo ni odkritje, kakor ni bilo delo omenjenih dveh in še drugih pesni- kov iz stranske linije, vendar je prav da do- bivamo v knjižnih izdajah tudi tako pozablje- no cvetie s pesni "k h njiv. Bio pa bi želeti, da bi se izkopala iz starih revij kvalitetno ce'o pomembnejša jroezija nesn'kov ki niso niü dir izda'i-Tričnih zbirk, na trtimer Vlad Levstika, Mi'ani Puglja Antona Novačana i. dr Slika nam kaže dokaj neizraziti, vidno bo- Ichasti obraz mladega duhovnika, ki sedi za mizo in bržčas piše kako svojo pesem Zasa- njane oči strme nekam v daljavo, preku papir- ja in mize. kakor bi iskale v nedoločnem pro- storu oblikujočega duha v stihe ubran.h misli in zgo'ceva'e v pesniške podobe temna kao- rična, vrveča čustva Ne življenjepisec n ne delo samo nam ne moreta novedati kaj več o pesnikovem notranjem ž;vljen;u. o duhovnih bojih in protislovjih, iz katerih napetosti raste vsaka pomembnejša slovstvena stvaritev Če se zopet spomnimo Rimbauda ali pa Baudelaire in Verlaina vidimo, da je silna umetni rka gor- kota njihovih pesmi odsev vel kega življenjske- ga ognja, ki jih je notranje ožarjal in presvet- ljeval. Nič t-kega ni opaziti pr- tem epigonu Žunanč;ča. Kette ;a. Muma Sardenka -n Can- karja. Mladost ob Savi blizu Ljubljane seme- nišče in bogoslovje, nekoliko načtanosti v do- mačem in v tujih slovstvih, posebne simpatije do kmečkih j>esnikov Burnsa Koljccva in Šev- čenka nadarjeno jiosnemanje Zupančičeve me. trično in metaforično vabljive poezije, toda brez njenega doživljaj kega in motivično pe- strega bogastva, posebej še br?z vzomikovega Erosa, po' Ketteju se ogledujoča refleksivnost in pri Alcksandrovu le površno dojeta mstikal- nost in domačijstvo — to jc nekai potez, ki tvorijo Erjavčev pesnišk: profil. S'ccr na najde bra'ec v MMrovi z znanstveno rredornostio 9pisani študiji domala vse kar je mogoče j30- vedati o Antonu Erjavcu. Pomemben je »predvsem kot ud duhovnega plemstva, ki ga je pobud ila moderna in zvesto ob njej Janez Evangelist Krek«, piše Moder. »Kot tak je bil tudi najvidnejša tedanji dominsvetov6ki pesnik. Premajhna izrazna izvirnost in nadarjenost mu niso dale da bi zrasel v zrelega pesnika, kajti v njegovi liriki je ves čas čutiti napredovanje in zdrav razvoj. Gotovo mu je bila odjjrta še lepa pot. Zato ga ne moremo postavljati ob stran Ketteja in Murna, ampak ga moremo ocenjevati le kot bežen utrinek, ki je ugasnil, ko bi se moral ravno razgoreti v najlepšo luč.« Pesmi so razdeljene v dva dela Prvi obsega Erjavčevo poezijo iz let 1904 do 1911. drugi pa otro ke pesmi Med obema deloma ni po- sebno očitnih razločkov, zakaj tudi v prvem delu so pesmi, ki bi se lahko po naivnosti ču- stev in preprostosti izraza uvrstile v dnigi del in narobe, vendar je ločitev zaradi pregledno- sti dobra in t*>trebna Med pesmimi v prvem delu so najznačilnejše nekatere razpoloženjske pesmi, opevi narave in duševnih stanj, vendar so vsi ti motivi brez osebnih poudarkov, sko- raj že brez osebne bane, tako da — posebej še spričo očitnih znakov modernističnega epi- gonstva — ni mogoče govoriti o Erjavčev pes- niški individua'nosti. Tako je takrat pela cela vrsta na "i h liričnih škrjančkov. Vzlic vsej ma- niri pa je v takih pesmih, kakor so na primer »Ekstaza«, senet »Drayctin Kette« »Vest« itd. nekaka osebna formulacija tiste mladostno ne- izkipcle romantike ki se ie pri Erjavcu dru- žila z zahtevo po »umetnosti zlatega pomlad- nega jutra, ko zakipi življenje v blesku in si- jaju . Mlada :n lepa. zdrava in resnična bodi naša umetnost« (iz recenzije Lahove »Vaške kron:ke«). Antor Eriavec ie bil nedvomno oeT!;rko nadarjen, dasi n: jjokazal nič takega da bi občutili v njegovi poeziji skrivnostni drget več- ne pcaiüc lepoti. .Razvoj talenta, kar ga je imel, je ovirala jroleg stanu in njegovih oz'rov ter mimo tega, da je življenje premalo doživ- ljal, tudi miselno-čustvena negotovost. Omaho- val je med romantiko in realizmom, ves zajet v teoloko-filozofski študij si ni umel izkrčiti poti v svobodno mistiko, ki bi mu nemara naj- bolj ustrezala in v kateri bi se naprej izčistil njegov premalo orig'nalni in premalo pretehta- ni pesniški izraz. Erjavčeva proza zaostaja za poezijo, primeri esejev in recenzij pa kažejo, da bi utegnil v tej smeri ustvariti kaj več. Pisma, ki so tudi objavljena v odlomkih, so zanimiv prispevek k duhovni biografij"' sloven- skega študenta v zadnjem desetletju pred prvo svetovno vojno. Franc KotniV P^esnec (Etnolg XVI-1943) Naš narodcslovec si je tokrat zad2l težko, a že nujno in zanemarjeno nalogo, dognati po- mensko vsebino velikonočnega kruha :n veliko- nočne butare. Avtor izhaja od dejstva, da ne- katere besede za velikonočni kruh rabijo tudi za velikonočno butaro; in to razlaga tako. da je velikonočni kruh dobil ime po drobnem pe- civu, ki je bilo privezano na velikonočno bu- taro, kakor razne preste, upcgnjenci. podob- njaki, medenjaki in popoprani kruhki Obeša- nja teh kruhkov na velikonočne butare ni mo- goče zanikati. Smela pa je domneva, da bi kdai naši očetje vezali na te butare kar veliki velikonočni kruh. imenovan presnec, presmec, presene, prasenc. began ca-gibanica, potica, povitica td Če v Innski četrti »obešajo veliko velikonočno preste (Osterbrezel) na butaro«, je ta izoliran primer zs nas malo važen Go- tovo p« je zelo važno, da jicnekod pravijo velikonočn butari kar na-avnost presne c. kar pomeni prav za prav ^ruh iz presnega testa Kvoniha * Poenostavljeni jedilnik v Bolgariji. Bol- garske restavracije so prejele navodila, da smejo cd 10 marca dalje oddajati samo po eno jed svojim gostom. * španske citrene za Slovaško. V Bra- tislavi pričakujejo v prihodnjih tednih več- ji dovoz citron iz Španije. Doklej je bila eitrona na slovaškem trgu reJek pojav. * Novi župan v Bratislavi. Bratislava dobi v najkrajšem času novega župana. Za to funkcijo je izbran dr. Oplustil, član Hlinkove stranke, županu bodo pomagali štirje svetniki slovašKe ter dva svetnika nemške narodnosti, tako da bo razmerje prebivalstva v Bratislavi ponazorjeno tudi v novi občinski upravi. * Švica zvišuje cene za živino, svrcarsire zvezne oblasti so sklenile zvišati ceno zi- vini za 10 do 25 stotnk švicarskega franKa pri kilogramu. Zaenkrat boöo razuko P-a- čevali iz posebnih blagajn za rzenacevanje cen, tako da povišek ne bo zadel direktno potrošnikov. Pač pa bodo morali nositi po- trošniki stroške za zvišanje svinjskega me- sa, ki se je podr ž: lo za 15 stotink švicar- skega franka pri kilogramu. * Angležem primanjkuje delovnih stl v poljedelski stroki. Angleški m:n;ster ^a kmetijstvo Hudson je govoril pred kratkim o angleški kmetijski prozvo-nji v seaanj. vojni ter je izjavil, da bi Anglija poireco- vala še nadaljnjih 280.000 ha njiv za pre- skrbo svojega prebivalstva. Vendar pa te- ga sveta ne more obdelati, ker že od lan- skega leta primanjkuje delovnih moči za obdelovanje zemlje. Angleški kmetje so prejeli poziv, naj napno vse sle, da Pedo domača polja čim več rodila. Poljska dela bo treba opraviti z n- biranjem prostovolj- nih delavcev tuoi med meščani. Iz LjsiMfane u— Nov grob. Druž.no Klopčarje- v o je za vedno zapustila njena nenado- mestljiva mati. Zemski ostanki pokojnice počivajo na Žalah v kapelici sv. Franči- ška, od koder bo pogreb v četrtek ob 14. na pokopališče k Sv. Križu. — Naj v mi- ra počiva! Svojcem izrekamo naše iskre- no sožalje! u— Poroka. V nedeljo popoldne sta se poročila g. Mare Berlot, nadporočnik, in gdč. Štefanija šime, poštna uradnica. Pri- či sta bila gg. Jože Derganc, stotnik, in Južina Franc, pol. poročnik. Poročni obred je bil v viški župnijski cerkvi. Bilo srečno! u— Osebna vest. V Imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani, Frančiškanska ul- ca 10, je bil vpisan g. Zore Rudolf. u— V Ljubljani so umrli od 10. do 16. marca 1S44.: Ob'ak Karolina roj, Artač, 75 let, gospodinja, Cesta na Brdo 4; Gro- har Ivana, 53 let, modislinja Mestni trg 9; Pievnik Matija, 77 let. sprevodnik dr- žavnih železnic, Vodmatska ul. 16; Čeč Marija, 32 let, postrežnica, Vidovdanska c. 9; Ojstriž Marija, 87 let, zasebnica, Streliška ul. 25; Žagar Frančiška roj. V.'ius. 76 let, vdova nadučitelja. Bleiwei- sova c. 9; Erman Helena roj. Brajda. 74 let, zasebnica, Aleševčeva ul. 38; Povše Zofija rej. Bervar, 56 let, vdova tiskarni- škega delavca. Ribniška ul. 4; Skok Je- ra, 32 let. služkinja, Japljeva ul. 2; Ri- felj Jožefa, 83 let, služkinja, Japljeva ul. 2; Sajtl Agata, sestra Rudolfina, 41 let, šolika sestra Vidovdanska c. .9; Wissiak Amalija roj. Grčar. 69 let, vdova železni- škega delavca, Poljanska c. 16; Kovačič Breda, 5 let, hčerka inženjerja Pokrajin- ske uprave, Cojzova c. 9; Pačnik Anto- nija, 71 let, služkinja, Vidovdanska c. 9; Žagar Alojzija, 81 let. vdova žel. delavca, Vidovdanska c. 9; Dimnik Angela roj, Skubec, 39 let, žena čevljarja. Litijska c. 39; Kos Marija roj. Korenčan, 69 let, za- sebnica Mencingerjeva ul. 75; Oblak Ja- kob, 80 let, delavec tobačne tov. v pok., Tržaška c. 109; Jerin Jernej. 61 let, mi- zarski pomočnik, Vidovdanska c. 9; Ko- ritcky Vers roj. F ur lan, 43 let. žena za- sebnika, Gosposka ul. 9; Meznarič Aloj- zij, 43 let bivši delavec, brez stalnega bivališča: Krcdar Frančiška roj. Japelj, 77 let, zasebnica. Sv. Petra c. 74; Rape Ljudmila, 47 let, učiteljica. Medvedova ,ul. 10. — V ljubljanski bolnici so umrli; 'Bayer Alojzija roj. Kcprivec, 90 let, vdo- va drž. uradnika. Medvedova 12; Lavrič Frančiiška. 70 let. bivališče neznano: Pire Franc, 28 let, posestnik, umobolnica na Selu; Skvarč Josip. 64 let, žandarmerijski narednik v p.—domobranec, Rožičeva ul. 31; Zorrnan Andrej, 54 let. trgovec, Ce- lovška c. 34; Gilly Katarina roj. Skerbi- nec, 78 let. vdova pošt. uradnika. Peru- škova ul 21; Lenarčič Franc, 20 let, Vna- nje gorice 21; Zmc Jožef, 34 let. železni- čar, Tacen; Rus Jožefa roj. Košišek. 62 let, preužitkarica, Žužemberk 120; Novak Franc. 69 let, posestnik, Želimlje; Oven Jožef, 18 let, sin posestnika. Žalna 33; Boh Jože, 14 let, sin posestnika, Ig 15 pri Ljubljani; Benčič Jože, 5 mesecev, sin bančnega uradnika. Vodovodna c. 40; Lov- še Anton, 6ü let. strojnik. Poljanski na- sip 40; Močnik Pavel, 1 leto. sin skla- diščnega delavca, Bohoričeva ul. 33; Ro- dič Frančiška roj. Zabjek 55 let dnina rica, Kapiteljska ul. 4; Verhovec Janez 82 let, kovaški pomočnik, Jenkova ul. 3, Grom Friderik, 86 let, zasebnik. Dolenj- ska c. 14; Svab Viktorija • roj. Lokar, 25 let, žena brivskega mojstra. Markonijeva ul. 18; Pucihar Franc, 64 let, posestnik, Ig pri Ljubljani; Ogrin Matija, 58 let, upok policijski stražnik. Bolgarska ul. 17. u — Zanimiv vremenski pojav. S svoje- vrstno munavostjo nas je presenetila letoš- nja pomlad takoj v svejem začetku Prvi pomlaaansk' dan je bil delno sončen, ven- dar proti večeru precej vetroven. Ozračje se je shiadilo in živo srebro je ponoči spet zdrknilo za 2 stopinji pod ničlo. Jutro je bilo sveže teda jasno in sončno, širna ra- van ljubljanske kotline se je kopala v sonči::h žarkih, da so se po njej ostro zari- savale mehke sence in svetlobe. Nekako ob 10. dopoldne so kljub jasnemu neba pričeli nenadoma naletavatj kakor ptičj: puh rahli, a kar precej veliki snežni kosmi- či. Padali so sprva pereoko, proti 11. uri pa so se zgostili in so snežinke padale že tako n agosto, da se je cestni tlak orosil Snežinke so naletavaie kar naprej, sonce pa je zlatilo njihovo pot, tako da se je očem nudil pester pr zor sinjega sveda pre- prežen z rahlimi puhastimi meglicami, v žoltih sočnih žarkih pa so snežinke padale, se tcpil: !n kopnele... Pomlad je tu! u— Preimenovane ulice. V skladu z no- vim položajem je mestna občina ljubljan- ska te dni preimenovala nekatere ulice. Cesta Viktorja Emanuela je prevzela zo- pet svoje staro ime in se znova imenuje Bleiweisova cesta. Nekdanja Tyrševa — sedanja Bleiweisova cesta se sedaj imenu- je od glavne pošte do železniškega prela- za Dunajska cesta, od prelaza naprej pa Ciril-Metodova cesta. Nekdanja Masary- kov cesta — sedanja Cesta Soške divizije — se po novem imenuje Cesta 800 let Ljubljane. u— živilske nakazn'ee so se zaradi dražjega tiska in papirja nekoliko podra- žile in sicer osnovne na 0.50 lir, za dodat- ke ročnim delavcem na 0.40 lir, za otroke do 3 let pa na 0.50 I T, na kar opozarja- mo upravičence, da pravilno pripravijo de- nar zanje, ker so te dni raznašalci pričeli z dostavo živilskih nakaznic po hišah. Izšel je asarčev roman Dobre knjige V dovršenem prevodu Vladimirja Lev- stika prinaša Dobra knjiga ta mesec za- nimivi roman znanega francoskega pisca Octava Aubryja. NAPOLEONOVA VELIKA LJUBEZEN (MARIJA WALEWSKA) Naročniki DK laliko dvignejo novi ro- man ob običajnih poslovnih urah v naši upravi v Narodni tiskarni, oni pa, ki se jim romani dostavljajo na dom, bodo tudi marčevega prejeli te dni, ako ga še niso. Kdor na Dobro knjigo ni naročen, lahko dobi Aubryjev roman v naši upra- vi ali v kateri koli knjigarni po ceni 13.— lir za broširano in 28.— lir za vezano knjigo. KOSOV SALON, PREHOD NEBOTIČNIKA UMETNOSTNA RAZSTAVA SLIKARJA LOJZETA PEKKA u— Ustanove Roberta Kollmanna so razpisane in sicer za revne slepce 20 mest v skupnem znesku letnih 16.800 lir in za ubožne ljubljanske trgovske uslužbence 14 mest v enakem znesku. Prošnje je treba vložiti do vštetega 1. maja t. 1. Vse po- drobnosti so razvidne iz razpisa, objavlje- nega v prihodnjem x Službenem lirtu« in iz razglasa, ki je nabit na občinski deski mestnega poglavarstva. u— Pomladanska dela na vrtu in sadov- njaku prinašajo popoln uspeh, ako se iz- vrže v pravem času. Zato vam služi »De- lavni koledar za vrt ;n sadovnjak«, ki ga dobite v knjigarni Tiskovne zadruge. u— Društvu »Dom slepih« v Ljubljani je darovalo učiteljstvo I. dekliške meščan- ske šole v Ljubljani v počastitev spomina pokojne gospe Marije Ojstrlš 250 lir. Naj- lepša zahvala! 7 Oh'F k s fronte. V torek popoldne se je pripeljalo v Celovec posebno odposlanstvo prostovoljcev div'zije »Velika Nemčija* na dvodnevni obisk koroške dežele. Na ko- lodvoru so odposlanstvo sprejele celovško organizacije z godbo nemške mladine s Hrvatskega, ki re pravkar mudi na Ko- roškem. Včeraj jih je sprejel nadomestni gauleiter, nakar so si orledali razstavo: Koroška 1200 let meina dežela Rajha. Smrt ugledne Tržičanke. Po kratki bo- lezni je v Bistrici pri Tržiču na svojem domu preminula na dan sv. Jožefa popol- dne ob 14^4 uri go>spa Ivanka Vrabiič, roj. Mrače, soproga všjega sodnega oficiala v pokoju, v starosti 71 let. K zadnjemu po- čitku so jo položili na tržiškem pokopa- lišču 21. marca ob 17. uri. Pokoin'ca, kl je bila v Tržiču splošno znana po svoj "m milem značaju, zapušča užaloščenega so- proga Gregorja Vrab ča, višjega sodnega oficiala v pokoju. Z možem ie s skromni- mi sredstvi lepo vzgojila in preskrbela svoje hčere Pavlo, ki je učiteljica v Mirni peči na Dolenjskem 1n poročena z ugled- ' nim trgovcem g. Adolfom Remčem, Ano, poročeno s kenj. majorjem g. Milošem Pavlovičem v Zagrebu, Marijo por. Juri- šič, Olgo, ženo profesorja g. Stanka Jane- ža v Ljubljani, hčerko Ljudmilo in sina Slavka, cand. tehnike. Naj počiva m rno, njenim dragim naše sožalje! premiera Gersterjeve opere »Enoch Ar- den« je bila včeraj, v sredo ob 18. uri v celovškem gledališču, ki spet redno na- daljuje svoj spored. Kuharski tečaj v koroških obratih. V mescu februarju so priredili v raznih in- dustrijskih obratih na Koroškem huharske tečaje, kater,h so se v prostih urah ude- leževale v obratih zaposlene žene in dekle- ta. Tako je bil n. pr. v Volšperku kuhar- ski tečaj, ki je imel 91 gojenk. Posebna zasluga teh tečajev je, da so se mlade kuharice seznanile s sodobnimi recepti. Obsojen nasilnik. Zaradi javne nasilnosti in nevarne grožnje se je moral v Celovcu zagovarjati 30-letni Franc Jelenko iz èt. Lovrenca na Pohorju. Bil je uslužben kot konjski hlapec pri nekem kmetu v Lavan- tinski dolini, kjer so bili zaposleni tudi vojni ujetniki. V decembru se je spri s paznikom in ga napadel. Obsojen je bil na 18 mesecev zapora. S štajerskega Zaprisega Spcdnještajerske mladine bo 26. t. m. Ta dan stopijo dečki in deklice letnika 1930 v novo obdobje. Prirejene bodo primerne svečanosti za mladino in starše. Na zborovanjih v Kamnici m Limbušu sta govorila mariborski okrožni vodja Girstmayer in okrajni načelnik Strobl. Prvi je opozarjal na potrebo, da se obdela vsa plodna zemlja in s tem zagotovi pre- hrana Drugi pa je orisal vojaško in po- litično stanje v petem letu vojne, nagla- šajoč. da tvorijo vojaki, delavci in kmet- je neomajljivo enoto in so jamči zmage. Zaključil je z besedami: »Naša naloga je, da v nezmotljivi veri v Führer ja izpolni- mo svojo dolžnost « V Zagorju je bil sklican običajni me- sečni zbor, pri katerem so p.edvajaii film o lepoti starih in novih nemških mest. Po obravnavi važnih krajevnih vprašanj je krajevni vodja Holzner govoril o sploš- nem položaju in o požrtvovainosti, ki jo mora vsakdo pokazati v sedanji orjaški borbi. Druga številka vojaškega časopisa »Steirerland«, namenjena Spodnještajer- cem. prinaša glavni prispevek izpod pe- resa prof. Baia pod naslovom * Sprehod po starih mariborskih ulicah«. Prof. Ras uvaja čitatelje v zgodovinski razvoj mesta ob Dravi. Šef voditeljskega urada II. časti zadržanje spodnješiajerskih vojakov. Vr- stijo se poročila, športni del. humor in zabavne zgodbice. Z viteškim križcem je bil odlikovan nadlovec Karel Riesle, sin rudarja iz Ko- walda na Štajerskem. Z železnim križcem I. in II. stopnje je bil odlikovan desetnik Franc Vollmeier iz Selnice ob Dravi. V Gradcu je umrl po dolgem trpljenju državni pravdnik dr. Ivan Trstenjak. Na lastno željo je b:l upepeljen. V Laškem je bila ob veliki udeležbi po- kopana 77-letna gospa Alojzija Masteno- va. Pogrebci so pršli tudi iz okolice, zla- sti iz Celja. Pred hišo žalosti je v imenu krajevne skuoine izpregovoril dr. Brau- chart. ob grobu pa v imenu rodbine zet dr. Suette, okrožni vodja. Pokojnica, ki Je dala življenje sedmim otrokom, je bila odlikovana s srebrnim častnim materin- skim križcem in je preživela več let v hši svoie hčerke v Deutschlandsbergu. Nezgode. 50 letna Florjana Saturjeva iz Ribnice na Pohorju je padla z lestve in si zlomila več reber. — 15 letni Jožef Jera- novič je bil v mariborski okolici napaden od hudega psa in ima nevarno rano na desnici. — 43 letni kovinar Štefan Mandl iz Razvanja si je pri padcu zlomil ključ- nico. Poškodovanci se zdravijo v maribor- ski bolnišnici. Iz Trsta TTžsSka zgodovinska ra®i»Kovanja. Te dni je izšel nov zvezek tržaškega »Arheo- grafa«- k: obsega skoro 500 stradi in ki vsebuje številne dragocene zgodovmsKe razprave. Med njim: je omeniti predvsem razpravo Atilia Tam ra o razn h zanimi- vostih s k'nea 18. stoletja v Trstu. Nje- gova razprava obsega okoli 450 strani. V njej so objavljena p sma P. A. Pittonia, znanega furlanskega funkcijonarja,- ki je vod'1 tržaško policijo v zadnjih česetletj h 18. stoletja. PoseHne spremebe v Trstu. V febiuarju je bilo v Trstu 43 posestnih spi emernb. Skupna vrednost nepremični je 1 832.720 L. Od tega pride 105.550 lir na nepremičnine v mestnem središču, 1,727.170 lir pa na 40 nepremičnin v predmestjih. 800.000 lir je b lo izplačanih za nepremičnine v Istrski ulici, 188.000 pa v Barkovljah. Bilo je tudi v februarju šest primerov hipotečnega kre- dita v skupnem iznosu 1,050 000 lir. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 56 letna Josipina Curina-Juriševič, 68 let- na Adela Simčič vd. Simoni, 68 letna Frančiška Furlan, 82 letna Joeipina Mer- vin. 70 letni Alojz Nanut, 57l2tni Josip Simčič in 64 letni Peter Kainero. Zaradi preuapolnjenosti avtobusa Trst- Gorica je ustavljen promet z vmesnimi po- stajami. Prostore si je treba že vnaprej za- gotoviti. Avtobus odhaja še nadalje iz Go- rice ob 7.50, iz Trsta pa ob 13. uri. Preimenovanje Korza. Nadaljevanje Car- duccijeve ulice, ki je predstavljalo zadnji del Garibaldijevega Korza, je bilo poime- novano po psatelju Alfredu Ori ani ju. Specialist »vežnih vrat« zajet. V Trstu se je pojavil v zadnjem času neki moški, ki se mu je posrečilo oslepariti več ljudi. Njegovi triki so sloneli na poznanju raz- nih poslopij z več vhodi, tako da je pri svojih goljufivih nakanah lahko izginil skozi druga ali tretja vežna vrata, dočim je oseba, s katero se je dogovoril glede domnevne kupčije, lahko brezuspešno ča- kala nanj ure in ure. Tržaška polcija je zajela sedaj 26 letnega Itala Filipia, po rodu iz Zadra, stanujočega v Trstu. Pri- zna! je, da je osleparil Maro Esina za pet litrov olja, Jolando de Pase in Mario Fer- rari za 1000 l:r, pa še polno drugih sličnih goljufivih zadevščin ima na vesti. Med drugim sta postala žrtev njegovega trika tudi dva ljubljanska študenta. Filipa so prepeljali v zapore v ulici Nizza. žrtev burje je postal 331etni Avrelij Me- deot, ko je bil na službeni poti na tovornem vlajku železniške proge Krm in—Sv. Iv n ob Nadiži. Zaradi močnega sunla burje sa se zaloputnila vrata uslužbenčeve utice na tovornem vlaku in je dobi] Mtdeot poškodbe na obeh rokah. Iz Gorice Nova avtobusna zveza Gorica—Romans. Te dni je uvei la prometna druiba Ribi v Gorici dnevno prevozno avtobusno službo iz Rcmansa v Gorico. Nova zveza je na- menjena predvsem delavcem podjetja T e chino, ki dela na račun Todtove orga.izi- cije. Avtobus odhaja iz Roman a ob 7 zjutraj, se ustavi v Gradiski ob S či ter v Fari! Iz Gorice pa odhaja ptpcldne ob 16.30. Spremembe v avtobusnem prometu Trst— Gorica, Zaradi tehtnih razlogov je vzpostav- ljeno iirektno obratovanje na avtobusi' progi Cc. 'ca—Trst br.z vmes vili p.s.aj Iz Oorice odhaja avtobus ob 7 30 m odhai •. iz Trsta ob 13. Ukinjen je lokalni pr:met ter vstopanje na doseJanjih vr.ie^n.h po- stajah. Smrtna k°sa. V svojem stanovanju v Go- rici v ulici Cascino št. 8, je umrl dr. Iv-n Grusovin, star 54 let. Prikojnik je bil v Co- rtei zelo znan. Bil je čian goriškega zdru- žen ja vojnih ranjencev in poha-cljencev. štandreški delavec je izgnii. 37'etri de- lavec Aldo Gubana, ki stanuje v S'am irežu št. 271, se je odpeljal zjutraj s kolesom k nokl svoji teti, ki stanuje v Po gori. Pri teti je bi! eno uro, na kar se je odp-lj^l nazaj. Odtlej nj za njim nobenega sledu. Tatovi odnesli 41.000 lir. 4file:na Anto- nija Gebet iz Manzcnijeve ulice 16 je odšli od doma. Ko se je zvečer vrnila domov, je opazila, ('a so bili v njenem stanovanju nepovabl eni tuji gostje. V temni slutnji je šla pogiedut svojo ročno torbico, v kateri je imela shranjenih 41.000 i ir. R-čnn tea-frea je bila prazna. Vlomilci so se prikradli v njeno stanovanje s ponarejenim^ ključi. Obvestila je o tem varnostne organe, ki poizvedujejo za drznimi zlikovCi. Beiež met* KOLEDAR četrtek, 23. marca: Jožef Oriol, Felagi- ja, Oton. DANAŠNJE PRIREDITVE K'no Matica: Zadeva dr. Crippen. Kino Sioga: Noč brez slovesa Kino Union: Ne govori mi o ljubezni. DEŽURNE LEKARNE Danes; Dr. Kmet, Ciril-Metodova 43, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ubtar, Se- lenburgova ulica 7. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 19. ure do 5. ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 23. marca ob 18.: Lepa Vida. pre- miera. Red I. Petek, 24. marca: Zaprto. * Danes v četrtek ob 18. uri bo v Drami premiera Canicarjeve »Lepe Vide«. To je njegovo najbolj poetično odrsko delo. V njem odkriva pisatelj svet domišljije, sanjsk; svet hrepenenja. Naša Drama se bo oddolžila spominu 25 obietnice smrti velikega pisatelja, ki je dal naši drama- tiki vrsto odrskih del, z uprizoritvijo te njegove 1-rične igre. Osebe: Lepa Vida — šaričeva, njena mati — Kraljeva, Polja- nec — Jan, Mrva — Debevee, Dioniz — Bitenc, Damjan — M. Skrbinšek, Dohnar — Gregorin, Milena — TJkmar-Boltarjeva, zdravnik — Cesar, študent — Starič. Re- žiser: C. Debevee. Scena: A. Gerlcv čeva. Kostumi: Dagmar Kačerjeva (prvič). OPEKA Četrtek, 23. marca ob 18.: Melodije srca. Opereta. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Petek, 24. marca: Zaprto. * J. Gregore: »Melodija srca«. Opereta v treh dejanjih. Napisal H. Stepančič. Ose- be: Arnič — Zupan, Silva — Mlejnikova, Vera — Barbičeva, Anda — Sancinova, Katja — Japljeva. Gizela — Slavčeva, Vik- tor — P. Kovič. Amalija Mirtičeva — Go- rinškova, Mari ja Bari liceva — Bučarjeva, Zvonko Okretič — M. Sancin Ala Bari- ličeva — Poličeva. Milavski — Milčinski, Marjana — Koširjeva. Marjsn — Bajde. radionapovedovaiec — Pianecki, radiotenor — M. Brajnik i. dr. — Opozarjamo, da bo v partiji tenorista Marjana Bariliča nasto- pil prvič Boštjančič Aleksander, ki je znan občinstvu kot radiotenor v isti opereti. — Dirigent J. Gregore, režiser Frelih. koreo- graf inž. Golovin, scenograf inž. Frar.z. Premiera Mozartove opere »D'n Juan« bo v kratkem. Delo je popolnoma na novo naštudirano. Zasedba je tale: Leporello — Betetto. Komtur — Lupša. Donna Ana — Heybalova. Donna Elvira — Mlejnikova. Zerlina — Patikova in Baukartova, Don juari — Popov. Masetto — Dolničar. Don Octavio — Lipušček. Dirigent A. N:ffat; režiser in koreograf P. Golovin; kostumi J. Vilfanova. Oddajnika skupina Jadransko Pr&orje RADIO LJUBLJANA ČETETEK, 23. MARCA 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10—9.00: Jutranji pozdrav, vmes od 7.30 dc 7.40 poro- čila v nemščini; 9.00—9.10: Poročila v nem- ščini; 9.10—9.20: Koračnica napoved sporeda (nem:ko in slovensko), koračnica; 12.00 do 12.30: Opoldanski koncert; 12.30—12 45: Po- ročila v nemščini in slovenščini; 12 45—14 OO: Ve'eli zveki za premor; 14.OO_i4.i0: Poročila v nemščini; 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. Saj tak je dandana-nji dan; 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini: 17.15—18.00: Dobra volja v duru in molu; 18.45—19.00: Narodo- pisna ura: dr. Franc Kotnik: Presncc; 19 00 do 19.30: Koncert čelista čende šedlbauerja; 19.30—19.45: Poročilo v slovenščini, napoved sporeda; 19.45—20.00: Glasbena medigra; 20.00—20.10: Poročila v nemščini; 20.10 do 21.15: Vsakemu svoje radio zapoje; 21 15 do 22.00: Slovenska g'asha: igra Radijrfci orkester, vodi dirgent D. M Šijanec; 22.00—22.10: Po- ročila v nemščini; 22.10—23.00: Vse pleše ;n poje; sodelujejo orkester solistov pod vod- stvom Dušana Prevorika in sopranistka Bau- kart-Strletova. ali pràjtelj, ki je kruh, nem bi3;tling ali po- tica- ali begarrca. alj ga imenujejo s katero drugo besedo, ki pomeni prvotno veliki veliko- nočni presni kruh in ne butam, ki jo nosijo na cvetno nedeljo k blagoslovu Ker pisec m smatral za važno vprašanje prvotne oblike ve- likonočnega kruha, je sklepal prenaglo, da "Ker je piajtelj visel na butari, je dobila cela butara po nìem ime«. S tem vprašanjem se je bavil že Štrekelj. ki se je zadovoljil z do- mnevo. da »je povod za to bila beseda žegen (blagoslovljeno vobče). ki da se je lahko na- naVa na butaro in velikonočne jedi«. Na to piše Kotnik: -»štrefcelj ni računal v razlagi s tem, da so vsi t: kruhki viseli nekoč tudi na butari, kar se je v radimentih ohranilo dc da- našnjega dne«. (33.) Ne kruh torej, ampak kruhki so viseli na butari. Ali je po tem ta- kem nemogoče da b. dobila butara ime po velikem ve!:kcnočnem kruhu, če ta kruh ni vif.cj na njej? Pač. ker s to »butaro« je bil ali je moral biti ta kruh v najtesnejši zvezi, vendar ne privezan nanj. še manj viseč od njega, ampak je verjetneje velikonočni kruh bil blagoslovljen &kupaj z »butaro«, ker je ta stala viaknjena v nJem Velikonočni kruh je namreč prvotno kultni, simbolični kruh na velikonočni mizi; v njem tiči kakor da bi ra- stet iz njega, šop prvega zelenja in pomlad- nega cvetja. Ta kruh so torej prinašali k b'a- goälovu že na cvetno nedeljo, ali, kot njegov del. sam šop cvetja in zelenja na cvetno ne- deljo. in na velikonočno nedeljo še sam kruh. Če je bilo tako je popolnoma umljivo. da ie sop zelenja kot del presneca bil 'menovsn nt. kratko — presnec. kakor pravi Kotnik: pars pro toto. Ta šep zelenja prvotno ni bil cela »butara«, ampak majhen šopek, snopek vejic trepetlike, vrbe. gloga in drugih velikonočnih simboličnih rastlin. V Beli Krajirr se imenuje drenek, ker je dren v njem m »ker je čisto majhen« (32). Majhni so velikonočni šopi povsod, kjer jih ni povečalo fantovsko po- stavljanje in tekmovanje Za to govore izrazi kot cvetnik, pušelj. rep. tudi snop. Jkop. V slovenskem primorju. kjer imajo oljko nosijo k blagoslovu le majhne vejice. :n Gregorčič v svoji znani odi omenja »ol'ko«. e Snopfč?, če ne mladike oljčne vsai«. Velike in visoke, težke butare so torej novejša uvedba. Poglej- mo zdaj še kruh sam. presrec! »Posamezne mhnee katerih je vsak nasled- nji nekoliko manjši, na'oze vznasad v kopico in to vkup s peko ; to je presnec« (Pleterinifc). Če si predstavljamo te mlince nizke in široke, z odprtino v sredini, ki je značilna za »mlin- ce« (mlinski kamen!«, postavljene enega vrh drugega, imamo podobo stopn iič£ste piramide, vrh katere raste »drevesce«. To je pc mojem praoblika velikonočnega kruha ki simbol zira pred krščanstvom Srob nekega božanstva kri- stjanu pa Jezusov grob, mogoče tudi 0';-ko goro. Posamezni mlinci pomenijo ploščate kamne na grobu, cela kopica pa nagrobno pi- ramido. Potemtakem se velikonočni presnec prav v ničemer ni razlikoval cd ženitovanfike pogače ali od nemške božične piramide ali od Martinovega nasada Gutsmann ima v svoiem slGvarju presnec za »velikonočno butaro«. Valvasorju pa je presene. Pressen? »ženito vanjska pogRČa« V ckolici Skoplja je p resnica »ženito\'anjska pogača* Tnka pogača :ma ve- dno »drevesce«, šop zelenja na vrhu T-°ko po- gačo v oblik: piramide z drevescem na vrhu noznajo tudi Nemci m jo omenia že RuodVeb kot » Pi ram 19« Božično »piTamido« ki io po nekod imenujejo Perjcminte. kar je ljudska etimologija tujke piramide, ki se nas'anja na »perje«, pojasnjuje značilen ostanek božične- ga drevesca pri Huculih To drevesce je iz lef>a umetno narejeno, ima tr: *rbe in stoj? na treh stopnicah, t j. na trostopnjičasti »pira- midi« (Plassmann: Die Stufenpyramide. Ger- manien 1940. str. 91—102). Verjetno je da so cerkveni obredi ločili prvotno velkcnočno piramido v snop, ki ga cerkev b'aßoslavlja na Cvetno nedelio in v piramido. ki se blani- slavlja na Vel'ko nedelio. ki ie pa chrani'a svojo 6topnj:č"sto obliko le. dck'er je rs+a'i velikon .čna »butara« njen setavrr del Ko se je ta simbol podrl, je tud: presnec i/Ten^eni! 'bI;ko. ki je danes že zelo različna Ob?s'as nam že sama pove. da je kvas neka i kislega, vlažnega, torej kislo testo Razen tega so Slovani poznali med in medico m so pekli medene knihe Pri kultnih pojedinah torej ne smemo misliti, da so jedi trde nekvašene kru- he. amnak ba^ nasprotno Kar je človek sproti noTab'l je kvasil in neke' nekvašeno samo tist kruh. ki je moral ostati dalje časa užiten Tako n pr v Alpah napečejo za celo zimo dovolj kruha in ta je seveda presen Tu je torej pravi vzrok premosti nahe?.a velikonočnega kruha. Ta kruh je nrvotne moral ostati kot bi agro nosna svetinja v hiši. nekak slovenski bahač. Velikonočni presnec je torej velike važnosti za razumevanje našega starega poganskega kulta, in ni nobenega dvoma, da je. kakor bahač m »ženitovaniski presnec. povzroča/ ro- dovitnost« (42.). Kotnik pravi, da za to trdi- tev nimamo direktnih dokazov. Direktni do- kaz je oblika presneca. ki je poganja Fv:- denco tega doknza pa mora seveda podati znanstvo, ki pa je s pričujoče študijo šcie na začetku raziskovanja. Velikonočni kruh je imel na severu vtaknje- no svečo, ki jc zopet krščansko nadomestilo za pogansko drevesce Zanimivo je še dejstvo, da ima.io Iluculi posebno trojno velikonočno svečo, ki posnema trivršnato drevesce, nam- reč njih božično drevesce na tristopnjičasti pirarnidi. Zato mirno tvegam trditev da je tudi naš velikonočni presnec imel prvotno tri mlince in da je tudi šop rastlinja na njem bil trodelen. je imel tri vršiče ali tri »nadstropja« na enem vrhu. Seveda je to le domneva, ki pa. upam. jo kmalu potrdijo e'ement- kultne- ga kruha, raztreseni po slovenskem svetu. Zato bodi razprava našega narodoslovca dobrodo-la vsem, ki ljubijo naše narodne starine. Znajmo jo ceniti posebno v teh časih! A. M. Ravnatelj tržaškega radij^keira orkestra na Dunaju. Dunajska radijska oddajna postaja je povabila ravnatelja tržaškega radijskega orkestra Jakoba Cipcia na Du- naj. kjer bo vodil veliki orkester dunaj- ske radijske oddajne postaje. Nadomeščal ga bo ta čas znani internret -dunajske glasbe dirieent Make Sohönherr Simfonična sezona v Vf-di&vero «rleda- l!8tu. Tudi letos bo ob sklepu se- zone v tržaškem Verdijevem gledališču poseben simfoničen eiklul ki bo obsegal šest s:mfoničnfh koncertov Dirigirali bo- do znani jn sloveči dirigenti Prvi koncert bo 26. marca.