‘^NA lir 80

Poštnina
Spad. »bbou. poet. - II. gr.
GOSPODARSTVO
RGOVINA ♦ FINANCA ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO
K! fTO XI ŠT. 264
trisssajjjjj
PETEK, 18. OKTOBRA 1957
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL J8-9M
l ondonski sporazum ie treba izvršiti!
retia obletnica londonskega spora-. 'a> s katerim je bilo rešeno tržaško Vflte an^e’ j® šla mimo nas skoraj ne-.1 *n°- Kakor da bi nas nujne vsak-^ . le Potrebe, povezane z bojem za ob-gnale naprej, da nismo mogli » k' za hip obstati in se ozreti nazaj ;vof r®zuitate novega življenja ob meji obema državama, ki ga je pri-jSIjO ta sIxll'azum.
.etl u8odnem razvoju italijansko-jugo-:;ranskiii gospodarskih odnosov, ki ' ji'	politična sprava v Londonu od-
l5.Ja Pot, smo v zadnjem času pogosto r°®ali, Qanes naj mimogrede pouda-'0 t 0’, c*a jo bilo možno ohraniti kori-pl’ ki jih je prinesel tržaškemu gospo-■	tako imenovani tržaški regio-
«^T1'i trgovski sporazum, sklenjen na LUclo Jugoslavije med Zavezniško vo-»•kp? upravo in Jugoslavijo, tudi pod le v novem ozračju med obema ravanta, ki ga je ustvaril londonski l f^um. Po treh letih življenja pod aj bansko upravo, ko so vsa prizade-ga^ia Tržačanov šla za tem, da bi Tr-ubranili vsaj nekaj lastne avtono-r? in zavarovali svoje gospodarske pU-P8 * * * * * * **! — v pomorstvu, v tranzitni tr-Li’i .lr|i in v trgovini sploh — toliko la-XI , ahko presodimo, kako važno je bilo , Razvoj tržaškega gospodarstva, da P lT Vsaj ta sporazum o trgovini med 8t°m jn jugoslovanskim obmejnim r°®jem ohranil in končno uveljavil. (ukg tega ne bomo ne v Trstu ne v !!ci Podcenjevali koristi, ki jih pri-» domačemu gospodarstvu mali ob-\ 'lui promet. Tudi ta sporazum, ki je i za določen pas (10 kilometrov na " strani) in za nekatere vrste blaga rl ntejo obmejnemu prebivalstvu, je •Požen le po sklenitvi londonskega Razuma. Neštevilni trgovci v Trstu j« °rici radi praznajo, da bi bili za-!' nepremagljive finančne težave, a-“i videmski sporazum o obmejnem ne bil odprl vrat množicam ^slovanskih klientov. Zaradi carin-k ‘Uuje, ki je bila postavljena nekaj ■Petrov od njihovih trgovin, bi si-življenje v teh obratih v doglednem
‘u usahnilo.
I r®Pričani smo, da bo zasedanje stal-^ušane italijansko-jugoslovanske ko-jS|ie v obmejnem prometu v Ljublja-Prineslo nove olajšave obmejni tr-'ini. Vemo, da je Slovensko gosposko združenje v Trstu predložilo ko-s‘ii, naj bi se obmejni pas poglobil, (,bi tako obmejni promet zajel še ozemeljske predele na obeh stra-■ ■ Poleg tega je bil na okrajni seji ubniejni promet v Kopru, katere so Udeležili tudi predstavniki Nove Go-| in Buj, soglasno sprejet predlog, 1 bi v bodoče podeljevali propustni-
■'PkniniinfuiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiHitmiiuiitii
Ob 10-letnici »Gospodarstva«
rr®dništvo pripravlja posebno števil-k ** bo posvečena 10-letnici »Gospo-!stVa«. Opozarjamo na to priložnost fkodarska podjetja na Tržaškem, Go-L eUi, drugod po Italiji in v tujini, j 08o podjetij nam je že poslalo oglas-^"sročiio ter si s tem zagotovilo pri-i,.'"0 ‘neslo v tej številki. Ostala pod-1 ^ Uaj se zglasijo pravočasno!
»GOSPODARSTVO«
F '''"''''"iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
s fotografijo koristnika, ki bi velja-v.61’0 leto; tako bi ob prehodu čez L0 J16 bil potreben pregled osebnih k 2 * * 5 * *uic. Obmejni promet bo tudi olaj-, sklep na ljubljanskem zasedanju, s® odpre za promet vrsta novih pre-0V' Pojačen bo tudi avtomobilski
%>et,
===::>K
/L zasedanju italijansko - jugoslovan-'2H 'Uešane komisije, ki se sestaneta L eUibra v Beogradu in ki ima na-L Uadzirati izvrševanje določb lon-Kh 683 sP°razuma ° manjšinah na ŽA:[ (|Jtraneh meje, naj pripomnimo, da
, gansko izvrševanje teh določb za agOL z‘vljenjskega pomena, ako se hočejo E0 biovenci na Tržaškem ohraniti. ° fcni 1Cil1 in beneških Slovencev ne o-e	ker niso bile njihove pravi-
v ujantčene v londonskem sporazu-L' bai pa v mirovni pogodbi in ita-[jf ski ustavi). Ob tej priložnosti vno-, U|j|'0udarjam°, da se tržaški Slovenci IIJlLj,0 utorda bolj prizadete na gospo-L K®ln področju kakor na kulturnem.
* nam pomagalo priznanje naj-j ^. Pravic v kulturi in politiki, ako I Prikrajšani v svojih gospodar-i ne 'n soctalnih pravicah in ako bi lj;i-, Utogli zagotoviti telesnega življe-v ' Svilno je naglasil dr. J. Dekle-]Cu sv°j 1 izjavi »Slovenskemu poroče-rinv da je treba odpraviti vsako di-'Pačijo gospodarske narave še poliv,,,, Pri nastavitvah v državnih in tv siužbah. Naj dodamo, da ne gre C| Sarno za javne službe. Razvoj je L zadnjih letih že tako daleč, da se H0 1 ljudem odrekajo službe ne sa-iltjj, državnih, samoupravnih in občin-Lsf?djetjlh, temveč tudi v velikih Sl,, rijskih obratih, ki so pod držav-lelnj'Pdzorstvom (IRI) kakor v ladje-Dij, C,b in v železarni, pa tudi v tak-i /d so vstali po vojni na zemlji, a Po ‘ia s'ovenskim kmetom razlašče-kvf,. skl'ajno nizkih cenah (v industrij-Ob PristaP*šču) v žavljah.
;ini;.'eb italijansko-jugoslovanskih se-’ ki so odraz iskrenega priza-|(l .lu obeh vlad, da bi gospodarske-Na ienju °b meji, ki ga tare gole „ fka kriza bolj kakor kje dru-°dprli
e nove možnosti za nadaljnji moramo na žalost ugotoviti, da
8onja
ega zavoda pokazala, da ibll^ ,vcdno močne politične struje,
t]a'" Proti ustanovitvi slovenskega naga zavoda pokazala, da so v
. ar0(j' P* Pri srcu plodno sožitje obeh ičneT' kakor jim niso pri srcu res-°ristl tržaškega gospodarstva.
Vrednost denarja brani rsak po sroje
Inflacija bi bila za Anglijo največja nesreča
Eno izmed vprašanj, ki najbolj vznemirjajo današnje državnike po svetu, je vprašanje, kako zagotoviti čim stal-nejšo vrednost valutam ter preprečiti inflacijo, to je občutno zgubo te vrednosti. Predsednik angleške vlade Mac Millan je na zborovanju pred 5.000 poslušalci dejal v Brightonu, da Vel. Britaniji ne bo prenehala groziti največja nesreča, dokler ne bo premagala inflacijo. Angleški državnik, ki je danes na enem izmed najbolj odgovornih mest, se je branil pred obtožbo, da grozi Vel. Britaniji brezposelnost zaradi najnovejših ukrepov kakor izredno zvišanje o-brestne mere, skrčenje investicij in drugih izdatkov. Vlada bi lahko dopustila, da natiskajo več papirnatega denarja in zvišajo plače; toda s tem bi vprašanje ne bilo rešeno. Na dolgi rok bi zgubili prav tisti, to je delavci in uradniki, ki mislijo, da se da vprašanje rešiti s povišanjem plač. Cene bi šle navzgor in vrednost plač bi se avtomatično zmanjšala. Prav po takšni poti bi prišli do brezposelnosti. Inflacija, to je razvrednotenje denarja bi zadelo upokojence in vse tiste, katerih dohodki so ustaljeni. Vlada hoče zavarovati te ljudi.
Funt šterling se je v zadnjem času zopet opomogel. V Curihu je lunt šterling 4. oktobra veljal 11,125 švicarskega franka, teden nato, to je 11. oktobra že 11,20. V Parizu se je njegova vrednost v istem času dvignila od 1160 na 1165 frankov, v Bruslju od 131 na 132 belgijskih frankov. Nasproti dolarju je funt šterling v New Yorku trenutno celo presegel pariteto (2,80) dolarja za 1 funt ter notiral 2,8025 dolarja; nato je zopet nazadoval na 2,7994 dolarja. V Rimu se je vrednost funta šterlinga v enem tednu dvignila od 1600 na 1620 lir.
Nevarnosti okoli zahodne nemške marke
Zahodnonemška marka je danes gotovo ena izmed najbolj utrjenih valut v Evropi. Kljub temu opozarjajo posamezni francoski gospodarski izvedenci na nekatere nevarnosti, ki pretijo za-hodnonemški marki. Tako n. pr. so u-prave premogovnikov v Porurju sklenile povišati ceno premoga za 8%. Ce pomislimo, da je premog važna pogonska sila, pridemo do zaključka, da utegne to povišanje povzročiti precejšnjo škodo nemški industriji. Gotovo je, da se bo cena jeklu zaradi tega povišala. Zvišanje proizvodnih stroškov v industriji ima za posledico skok cen končnih izdelkov.
V enem letu so se življenjski stroški v Zah. Nemčiji povišali za 3%. V Parizu ne izključujejo, da bodo nemški delavci v kratkem na splošno postavili zahtevo po zvišanju plač. Metalurški delavci že zahtevajo 10% zvišanja plač. V Zah. Nemčiji se. pri cenah zopet opaža težnja, da silijo navzgor. Takšni pojavi imajo navadno za posledico zvišanje plač, ki seveda vpliva na proizvodne stroške v industriji. Sedanje povprečne plače nemških delavcev ne o-bremenjujejo domače industrije tako močno kakor v drugih zahodnih državah. Prav ta okolnost je tudi omogočila takšen vzpon zahodnonemške indu-strije. Novo zvišanje plač bi seveda predstavljalo novo oviro v razvoju zahodnonemške industrije. V pariških gospodarskih krogih so prepričani, da bo sedanji minister za gospodarstvo dr. Er-hard pravočasno odstranil nevarnosti, ki bi utegnile spraviti v nevarnost marko. Vsekakor bo nemško gospodarstvo poslej obremenjeno z velikimi izdatki, ki jih zahteva oboroževanje, zlasti zaradi nabav orožja v tujini.
Nov denar v Vzhodni Nemčiji
Ne samo Nemce, temveč ves zunanji svet, je vzhodnonemška vlada presenetila z najnovejšim ukrepom, ki ima namen zavarovati vzhodnonemško marko pred razvrednotenjem. Nenadoma je odredila zamenjavo vsega starega denarja razen kovancev in papirnatih bankovcev po eno marko in pol marke. Novi denar, za katerega so zamenjali starega, nosi letnico 1955. V resnici so bili bankovci že tiskani leta 1955, toda vlada je odlašala s tem ukrepom, kei se je po gospodarski krizi v tem letu celoten gospodarski položaj v Vzhodni Nemčiji precej izboljšal. Ce so poročila iz vzhodnega Berlina točna, je tedaj vzhodnonemška vlada zahtevala od Sovjetske zveze velik kredit za utrditev vzhodnonemškega denarja, toda Rusi so tedaj postavili pogoj za takšno jamstvo. Zahtevali so, da se denar zamenja, in sicer naj bi dve novi vzhodni marki veljali 3 stare. V takšnem razmerju naj bi zamenjali denar tistim, ki bi v zamenjavo predložili več kakor 1500 mark.
Vrednost novega denarja ni bila iz-premenjena. Državljani bodo prejeli toliko novih mark, kolikor so izročili starih, vendar morajo zato izpolniti nekatere pogoje. Ze zdaj so prejeli za izročeni denar 300 mark; ostali denar pa bodo prejeli, ako pred posebnimi komisijami dokažejo, da ga niso morda zaslužili s špekulacijo ali kakor koli na nedovoljen način. Ta omejitev ustreza stari določbi, ki pravi, da ne smejo državljani imeti doma več kakor 300 mark, temveč da morajo ostali denar naložiti v banko ali v poštno hranilnico. Po žepih in zasebnih blagajnah je ostalo ogromno denarja. Denarni obtok v Vzhodni Nemčiji je znašal 5 milijard vzhodnih mark; od tega računajo, da je ostalo pri zasebnikih, torej nenaloženega po bankah, okoli 2 milijardi mark. Z zamenjavo bi vlada hotela prisiliti državljane, da pridejo s tem denarjem na dan, sicer ga bodo zgubili. Mnogo denarja je šlo zlasti v Zahodno Nemčijo, kjer so Nemci iz Vzhodne Nemčije kupovali razno blago, saj je prestop iz vzhodnega v zahodni Berlin popolnoma prost. Za zamenjavo so o-blasti določile samo 10 ur časa ter so medtem popolnoma preprečile prehod iz Zahodne Nemčije v Vzhodno. Tako bo ves denar, ki je ostal izven Vzhodne Nemčije ostal brez vrednosti.
Vrednost vzhodne marke je počela v zadnjem času močno popuščati. Po u-radnem tečaju je 1 ameriški dolar veljal 2,22 vzhodnonemške marke, v resnici pa je vzhodnonemška marka že lanskega novembra v prostem prometu padla na tečaj 19,35 vzhodne marke za 1 dolar, v zadnjem času pa je v prostem prometu veljala okoli 20 mark. Za zahodnonemško marko so plačevali okoli 4,5 vzhodne marke. Novi bankovci imajo različno vrednost, in sicer od 5 do 100 mark.
Belgijska narodna banka se je uprla vladi
Veliko pozornost je zbudil v svetu nastop Belgijske narodne banke, ki se je uprla vladi, ko je ta zahtevala od nje nova posojila. Država se je pri banki že zadolžila za 11 .milijard in pol frankov, medtem ko ji zakon iz leta 1948 dopušča najvišjo zadolžitev 10 milijard frankov. Narodna banka se je uprla zahtevi po novih posojilih ter zahteva od vlade, da ji vrne denar, za katerega je prekosila določeni okvir (plafond) 10 milijard frankov.
Ko se je Narodna banka postavila po robu, je predsednik vlade lakoj sklical sejo vlade, na kateri so začrtali nov
gospodarski program. Vlada je sklenila razpisati novo posojilo in poiskati denarna sredstva z razpisanjem novih davkov. Z ravnateljstvom Narodne banke se je dogovorila, da bo svoj dolg vračala v mesečnih obrokih. Banka se je tudi uprla prvotnemu namenu vlade, da bi z novim zakonom zvišali plafond dolga, ki-ga država lahko napravi pri njej.
Iz Belgije poročajo, da je nastop banke, s katerim hoče predvsem zavarovati vrednost belgijske valute, žel odobravanje v belgijski javnosti. V gospodarskih krogih so se pričeli vznemirjati zaradi razvoja belgijskih financ. Državni dolg znaša celotno okoli 325 milijard frankov. Državni proračun je stalno v primanjkljaju za okoli 100 milijard.
Naraščanje cen je postalo že nevarno valuti. Življenjski stroški so se od začetka lanskega leta dvignili za 70%. Delavstvo je zaradi tega zahtevalo zvišanje plač. Narodna banka se je uprla nadaljnjemu izdajanju denarja, ker je hotela zaščititi njegovo vrednost. Belgijska valuta je ohranila po letu 1945 razmeroma visoko vrednost. En belgijski frank stane danes okoli 12,4 lire ali okoli 11 francoskih frankov.
,	i r~."ir1 i «'■■■■.in .i
Tudi Avstrija gradi pomorshe ladje
Avstrijska družba za plovbo po Donavi »Erste Donau-Dampfschiffahrts-gesellschaft« ima v Kronenburgu na Donavi ladjedelnico, ki je že v dobi ruske zasedbe tega predela avstrijskega ozemlja pričela izdelovati male plovne objekte za Črno morje. Zdaj so zgradili tam že večjo motorno tovorno ladjo, ki je namenjena plovbi iz pristanišč ob Nemškem severnem morju v španska pristanišča in na Kanarske otoke. Ladjo je naročila nemška paroplovna družba »Neptun« iz Bremena. Razen te motorne ladje gradi ladjedelnica tudi več manjših ladij za zapadnoafriško obalo.
Da se ladje za pomorsko plovbo 'gradijo v Avstriji na Donavi, je značilno za sedanjo zaposlitev obmorskih ladjedelnic. Možnosti za gradnjo takih ladij so pa seveda omejene, ne samo po napravah same ladjedelnice, marveč tudi po globini Donave in po mostovih, ki so speljani preko reke na njenem nadaljnjem toku proti morju. Motorna ladja, ki so jo zgradili za družbo »Neptun« ima 1.300 ton nosilnosti, toda ladjedelnica, bi lahko zgradila tudi nekoliko večje ladje, do 80 ali celo 100 metrov dolžine. Zaposlenih je v ladjedelnici nad tisoč delavcev.
Ob.
POMORSKORECNE LADJE V JUGOSLAVIJI
V Novi Sad je priplula prva pomor-sko-rečna ladja Jugoslovanske rečne plovbe »Kolubara«, ki je pripeljala 900 ton pšenice z Bližnjega vzhoda. Poleg »Kolubare« ima podjetje še dve po-morsko-rečni ladji iste serije, in sicer »Mlavo« in. »Tamnavo«, ki vzdržujeta stalno zvezo med pristanišči na Donavi v Jugoslaviji in lukami na Bližnjem vzhodu. Vse tri ladje so zgradili v ladjedelnici v Kraljeviči.
NAJVECJE LADJE PETROLEJKE NA SVETU
Družba National Bulk Carriers na Japonskem ima v načrtu izgradnjo treh ladij petrolejk po 100.000 brutoregistr-skih ton. Načrt za izgradnjo teh ladij mora odobriti še japonsko ministrstvo za prevoz. Izgradnja prve ladje naj bi se pričela v drugi polovici leta 1958, zadnjo pa bi končali leta 1960. Ladje bodo dolge 283,8 metra, široke 41 metrov in bodo dosegle brzino 14,9 milje na uro. National Bulk je že zgradila v zadnjem času tri ladje petrolejke po 85.000 ton.
Pomen umetne lune za človeštvo
Človek je posegel v vesoljstvo * Osnovna razlaga ruskega uspeha
Od 4. oktobra kroži okrog naše zemlje umetna luna. Rusi jo imenujejo »sputnik« (sopotnik), ostali svet pa »satelit«. Beseda izvira iz latinskega satel-les, satellitis, ki pomeni: oproda, spremljevalec, telesni stražnik. Najbolj znani satelit je Luna, ki spremlja našo zemljo, a tudi ostali planeti našega sončnega sistema imajo skoraj brez izjeme spremljevalce. Tako imajo Neptun 1, Mars 2 spremljevalca, Uran 4, Saturn pa kar 10 in Jupiter celo 11 spremljevalcev.
ZAKAJ TAKŠNO ZANIMANJE PO VSEM SVETU?
V primeri z naravnimi spremljevalci je novi satelit kajpada prava malenkost, kajti s premerom 58 cm in s težo 83,5 kg zaostaja daleč tudi za najmanjšim znanim »spremljevalcem« in ga s prostim očesom sploh ni mogoče opaziti. Cernu torej toliko zanimanja in pozornosti na vsem svetu? Velikanski pomen nove »lune« ne leži v njeni velikosti, temveč v dejstvu, da je človek prvič v svoji zgodovini najprej s svojim umom, sedaj pa tudi s svojo roko posegel v vesoljstvo, da bi odkril tajnosti, po katerih se ono upravlja.
Pripovedka o Dedalu in Ikaru nam dokazuje, da teži človeštvo že od svojega postanka za tem, da odkrije pravila stvarstva. V svojem nenehnem napredovanju je danes prispelo do točke, kjer ne zadostujejo več niti najboljši daljnogledi. Želja za spoznanjem ga sili k vedno drznejšim poskusom. Človek je dognal in vsestransko preučil zakon težnosti, kateremu je podvržena Luna na svoji poti okoli Zemlje. Ugotovil je pravila ravnotežja, ki jo drže v primerni razdalji od Zemlje, a ji istočasno branijo, da bi odletela v vesoljstvo.
Kaj, ko bi ustvaril s svojimi rokami luno, ki bi se ravnala po istih pravilih?
V CEM JE GLAVNA TEŽAVA
Glavno težavo pri izvedbi te zamisli predstavlja slejkoprej vprašanje, kako ' spraviti še tako majhno in lahko luno do višine, v kateri bo lahko krožila okoli Zemlje, ne da bi se oddaljila v vesoljstvo. Rešitve tega vprašanja so se lotili najprej Nemci, katerim so takoj sledili malone vsi večja narodi, od Angležev in Francozov do Japoncev. V zadnjem času so na tem posebno vneto delali Američani. Minulega septembra smo v tednikih lahko videli slike, ki nam prikazujejo izdelovanje, zunanjost in notranjost »satelita« po ameriškem načrtu »Vanguard«. Ta umetni spremljevalec naše Zemlje ima premer 51 cm, je desetkrat lažji od »sputnika« in bo po predvidevanjih krožil okoli zemlje v višini 480 km s hitrostjo 28.000 km na uro. Zdelo se je, da je izstrelitev tega »spremljevalca« samo še vprašanje dni in da iščejo samo še najbolj ustrezajočo obliko izstrelka in sredstvo, ki bi izstrelek pognalo do zaželene višine. Kot električni tok je medtem ves svet presunila povsem nepričakovana vest, da so Rusi 4. oktobra z uspehom izstrelili svojo »luno«, ki je doslej že nekaj stokrat obletala Zemljo.
»Sputnik« ima dva radijska oddajnika, je za kakih 7 cm večjega premera in skoraj 10-krat težji od projektiranega ameriškega ter kroži v višini 900 km; zemljo obkroži v 96 minutah s hitrostjo 28.800 km na uro. Podatki o njegovi hitrosti se v celoti ujemajo s podatki ameriškega načrta »Vanguard«. Večja teža krogle in večja višina, v kateri kroži ruski »sputnik«, nam dajo slutiti, da so ruski učenjaki uspešno
rešili vprašanje izstrelitve rakete, ki mora odnesti kroglo v odmerjeno višino, in prav tako vprašanje pogonskega sredstva, ki naj v treh postopnili fazah požene težki izstrelek do višine 900 km.
RAKETA, KI JE ODNESLA »SPUTNIKA«
Natančnih podatkov o izstrelku, ki je »luno« odnesel v višino 900 km, niso objavili, domnevajo pa, da je to bila trofazna raketa, ki je v svojem tretjem, končnem prekatu imela umetno »luno«, katero je ščitila stožčasta kapica. Plini, ki so se pri vnetju kemičnih pogonskih snovi zgostili v prvem, spodnjem prekatu izstrelka, so pognali raketo kvišku do določene, nam neznane višine s hitrostjo kakih 6000 km na uro. Nalo se je vžgala gonilna snov v drugem prekatu, zadnji del izstrelka se je odpel od rakete, ki je odletela s povečano hitrostjo navzgor. Ko je prenehal učinek te eksplozije, je počil tudi naboj tretjega prekata; krogla (»satelit«), je bila pognana v takorekoč brezzračni prostor, zaščitna kapica je odpadla in nova luna je nastopila svojo krožno pot okoli Zemlje. V zadnji fazi ni šlo vse po načrtu, vemo namreč, da razen u-metne »lune« obletavajo Zemljo tudi kapica in ovitek tretjega prekata rakete, ki bi morala pasti na Zemljo, tako, da imamo pravzaprav tri nove umetne »spremljevalce«.
KAKO DOLGO BO »SPUTNIK« OBLETAVAL ZEMLJO?
To odvisi od odpora, na katerega bo naletel na svoji poti. V višini, v kateri leti, je prostor skoraj popolnoma brez zraka, v brezzračnem prostoru pa ni
Iz Jadranskega v Severno morje po prekopu
V povojnem času posvečajo evropske vlade zlasti veliko pozornost izgraditvi boljših prometnih zvez. Med najcenejše prevozne poti sodijo reke in prekopi. Zalo je bilo izdelanih prav za izpopolnitev prometa po rekah in prekopih toliko načrtov. Med te sodi tudi že starejši francoski načrt, da bi spojili reki Rono in Ren čez Ženevsko jezero s tako imenovanim čezšvicarskim pre-
'sutvsuo lek-
kopom. Zaradi povojnega gospodarskega zbliževanja med zahodnimi državami računajo francoski tehniki, da bi bilo danes laže izvesti ta načrt kakor kdaj poprej.
Z novo plovno zvezo bi spojili pravzaprav Sredozemsko morje s Severnim morjem po najkrajši vodni poti. Graditev te nove prometne evropske zveze, ki so ji zdaj vzdeli ime »Evropski prekop«, je seveda povezana z mnogimi tehničnimi in finančnimi težavami. Morda še večje kot tehnične so finančne težave.
Po francoskih načrtih naj bi razni proizvodi iz francoske Afrike našli novo pot po Evropskem prekopu od Marseilla po Roni in Renu v srce Evrope, tako da bi se izognili dosedanjemu o-vinku skozi Gibraltar čez Atlantsko morje in pristanišča ob Severnem morju. Tako bi se pot skrajšala za najmanj 1000 km.
Ob Roni je danes največje francosko pristanišče, to je Marseille (Marsej). Od Marseilla proti severu je Rona že plovna na precejšnji razdalji (okoli 350 km). Treba bi bilo poglobiti in regulirati strugo Rone do Ženevskega jezera, odkoder izvira reka. Od Ženevskega jezera bi zgradili tako imenovani čezšvicarski prekop, in sicer do Neuen-burškega in Bielskega jezera, dalje do VValdshuta, kjer bi se prekop spojil z Gornjim Renom. Po mnenju pobudnikov Evropskega prekopa je njegova u-soda odvisna od Švicarjev.
Vprašanje je, ali se bodo Švicarji odločili za izvedbo tega načrta. Ako bi oni bili proti njemu, potem ostane Francozom še druga možnost. Za povezavo Sredozemskega morja s Severnim morjem bi izkoristili sedanji prekop med
Najnovejše obvestilo sovjetske vlade, da bo sedanji petletni gospodarski na-
črt (1956-1960) prekinjen in da bo vlada izdelala nov — sedemletni načrt, sodi gotovo med drzne gospodarske preobrazbe, ki so jih pričeli izvajati v Sov-
jetski zvezi na pobudo Hmščeva in nje-
govih somišljenikov. Sovjetski gospodarski načrti so trajali doslej samo po
5 let, bodoči bo trajal sedem. Njihovo
izvajanje so doslej prekinjali lahko iz-
redni dogodki, kakor je bila zadnja svetovna vojna.
Na vprašanje, zakaj se je sovjetska
vlada odločila za ta korak, odgovarja njeno poročilo približno takole; Zaradi ugodnejšega gospodarskega razvoja
naj gospodarski načrti zajamejo daljšo dobo, torej ne samo 5 let. Treba je bolje izkoristiti gospodarske vire in neizmerno bogastvo 'dežele, in sicer z novimi metodami. Odkriti so bili novi rudniki in viri nove pogonske sile. Tako se odpirajo nove možnosti za industrijo; za izvedbo vseh teh načrtov je potreben daljši oddih, so potrebni gospodarski načrti za daljšo dobo. Glavni vzrok, ki ga poročilo tudi navaja, je gotovo nov položaj, ki je nastal v sovjetskem gospodarstvu, ko je bila maja meseca izvršena decentralizacija v njegovem vodstvu; odpravljena je bila »vrsta gospodarskih ministrstev, ki jih je nadomestilo 105 »sovnarhov«, razdeljenih po vsej državi.
Poročilo podaja v glavnih obrisih smeri, po katerih naj se razvija sovjetsko gospodarstvo v bodoče: Prednost naj ima težka industrija, toda treba je še nadalje dvigati življenjsko raven sovjetskega ljudstva. Kmetijska proizvodnja, kakor pridobivanje masla, mleka in mesa naj v najkrajšem času doseže raven kmetijske proizvodnje v Združenih ameriških državah, tako da bo na prebivalca v Sovjetski zvezi prav toliko tega blaga kakor na prebivalca v Ameriki. Zgradili bo treba več stanovanj. V Sovjetski zvezi v zadnjem času čedalje bolj poudarjajo potrebo, da
odpora. Nekaj malenkostnega odpora srečuje satelij, ko se na svoji eliptični poti spušča niže k Zemlji. Pot satelita utegnejo torej ovirati v glavnem samo »vesoljni prah« ali meteoriti; ni izključeno, da tudi kozmični žarki utegnejo vplivati na rednost njegovega potovanja okoli Zemlje. Verjetno ima satelit kot končni namen ugotovitev prav teh okolnosti:	gostote zraka, vesoljnega
prahu, meteoritov in vpliva kozmičnih žarkov v določenih višinah. Kot rečeno, je pot satelita podobna elipsi, ki se približuje zemlji na 200 km, nato pa zopet oddaljuje do 900 km, zatem ponovno približuje Zemlji in tako naprej. Radijski znaki, ki jih oddaja satelit, so brez dvoma podatki o stanju, ki ga znanstveni instrumenti v satelitu zabe-ležujejo in sporočajo. Prejeti podatki bodo služili za pripravo nadaljnjih, še drznejših poskusov.
SATELIT — ČLOVEŠKA POSTAJA
Amerika namerava izstreliti v jono-sfero celo trumo umetnih majhnih satelitov. V Ameriki in v Rusiji vežbajo in trenirajo že sedaj prikladne ljudi, ki naj bi v bližnji bodočnosti vodili raketne ladje najprej okoli Lune in na Luno samo, nato pa tudi na druge planete našega sončnega sistema in morda celo v druga galatična osvetja. Med najbližjimi načrti je izgraditev umetne postaje-satelita, na katerem bi bivali tudi ljudje. Ta stalni umetni satelit utegne prinesti človeštvu ogromne koristi, v kolikor bo služil edino v znanstvene in potemtakem miroljubne namene. Bil bi od neprecenljive važnosti na primer v meteorološki službi, kajti na njem bi mogli z gotovostjo določiti vnaprej pojave dežja in vetrov, viharjev in orkanov itd. Toda to se lahko zgodi le pod pogojem, da ostane satelit natančno le to, kar beseda pomeni v prvotnem, neprenesenem smislu; spremlje-valec-sluga in pomagač, nikakor pa »o-boroženi spremljevalec« ali »stražnik«.
S. F.
se blaginja prebivalstva čimbolj dvigne.
Značilen je tudi poudarek v omenjenem poročilu, da je treba čedalje bolj razviti dežele v vzhodnih predelih Sovjetske zveze, v Sibiriji. Zdi se, da posveča sovjetska vlada čedaljo večjo skrb skrajnim vzhodnim pokrajinam, odkar je bila v glavnem izvršena gospodarska organizacija srednjih azijskih republik.
Na podlagi najnovejših komentarjev sovjetskega tiska o razvoju sovjetskega gospodarstva sodijo v zahodnih gospodarskih krogih, da so po decentralizaciji vodstva sovjetskega gospodarstva nastale nove težave. Tako velikih gospodarskih preobrazb, kakor je ta de^ centralizacija, ni mogoče izvesti brez določenih pretresov; takšne reforme zahtevajo (udi določen čas, da se jim gospodarstvo postopoma prilagodi. Sov-narhozi, ki delujejo na posameznih področjih po vsej državi, se bodo lahko le polagoma vživeli v nove vloge, ki jih je odredila preobrazba.
Nekateri tudi menijo, da je bil rok za začetek novega sedemletnega načrta, ki se začne z letom 1959, namenoma postavljen tako na dolgo, da bi se med lem časom lahko izvedla posvetovanja med vsemi vzhodnimi državami in še bolj vskladilo njihovo gospodarsko sodelovanje. Smernice za bodoči gospodarski načrt bodo postavljene do srede prihodnjega leta. Vse kaže, da bo prevladalo mnenje, naj novi načrt o-mogoči večjo prožnost glede bodočih gospodarskih smotrov, ki naj bi ne bili tako podrobno določeni; sedemletni gospodarski načrt naj bi samo v glavnih obrisih določil te cilje, medtem ko bi se o podrobnostih, ki so potrebne za njih dosego posvetovali od leta do leta.
IVIontgoinei'!/ je napovedal že pred dvemi leti
Kar vznemirja zahodne vojaške kroge je najbolj to, da so Rusi s spu-stitvijo »sputnika« (umetne lune) dokazali, da imajo naprave, s katerimi so lahko pognali raketo s sputnikom v silne višine ,to je dvakrat tako visoko, kakor so hoteli pognati Američani svoj satelit. ,S temi napravami, kakršnih v zahodnih državah še nimajo, bodo lahko pognali raketne izstrelke v poljubne daljave.
Angleški maršal Montgomery je V nekem svojem predavanju že pred dvemi leti napovedal, da bodo vojske v petih letih razpolagale z usmerjeva-nimi raketami. Rekel je, da še ni bilo v zgodovini tako nujno potrebno sodelovanje med znanstveniki in vojaštvom. Povedal je, da se bo usmerje-vanim raketam pridružil neoborožen satelit, ki bo s posebnimi fotografskimi in televizijskimi napravami lahko z ogromnih razdalj fotografiral vojaške priprave vseh vrst v drugih državah. Z raznimi napravami bo tudi zabeležil vremenske spremembe na vseh področjih okoli zemlje ter bo tako sovražniku omogočil, da izbere pravi trenutek za napad, iz katerekoli smeri. Satelit bo večkrat v 24 urah lahko pregledal položaj v sovražni zemlji. Kakor poroča i»Sunday Times« je sovjetski vojaški ataše takoj po tem predavanju izrazil željo, da bi rad imel njegov prepis. Angleži so mu tudi ustregli. Angleški izvedenci domnevajo, da bo v bodoče mogoče povleči satelit nazaj na zemljo in tako na aparatih razbrati vse, kar je zabeležil med svojim kroženjem. Rusom se bo to menda v kratkem posrečilo. Montgo-meryjevo napovedanje se je torej uresničilo 3 leta poprej, ne po petih, temveč po dveh letih.
VELIKE ITALIJANSKE DOBAVE ČILSKIM ŽELEZNICAM
Najpomembnejša pogodba, ki so jo sklenili italijanski izvozniki v zadnjih letih, je bila podpisana te dni v Čilu. Gre za dobavo železniškega materiala čilski železnici, in sicer lokomotiv, nadomestnih delov itd. Dobave bodo dosegle vrednost 21 milijonov dolarjev, to je okoli 13 milijard 125 milijonov lir.
Rono in Renom, ki ni dostopen za večje ladje ter bi ga dogradili tako, da bi se Evropski prekop spojil z Renom pri Strasbourgu.
Evropski prekop so Francozi zamislili kot sodobno vodno pot, ki bi bila dostopna tudi večjim ladjam. Graditev takšnega prekopa bo zahtevala seveda mnogo denarja, in sicer po francoskih računih kar 675 milijard lir. S tem denarjem bi v Franciji ob prekopu zgradili tudi okoli 12 novih elektrarn. Za graditev prekopa naj bi prispevale Francija, Švica in Zahodna Nemčija v enaki meri.
Francoska vlada ni glede tega načrta zavzela še jasnega gledišča. Francozi namreč računajo, da bo graditev prekopa naletela na odpor na Nizozemskem in v Belgiji, ker je jasno, da bo prekop prizadel nizozemska in belgijska pristanišča (Amsterdam, Rotterdam in Antwerpen), ki sprejemajo zdaj ogromne količine blaga, ki prihaja po morju in je namenjeno osrčju Evrope ter ga z ladjami prevažajo skozi ta pristanišča po Renu v Zah. Nemčijo in Švico. Računajo tudi, da bo protestirala uprava švicarskih železnic, ki se je oglasila že pred nekaj leti, ko je švicarska družba za graditev čezšvicarske-ga prekopa, ki bi vezal Rono in Ren, prvič predložila švicai*ski vladi ta na-črt.
Računajo, da bi se po izpeljavi tega načrta promet med mnogimi pristanišči na Renu in pristanišči ob pritokih Rena izredno razvil; toda nedvomno bi velika nemška plovna podjetja, ki vzdržujejo zvezo med Sredozemskim in Severnim morjem, pa tudi sama nemška pristanišča v Severnem morju imela občutno škodo.
Pojavila se ■ je tudi velika tehnična ovira. Da bi bilo v novem prekopu dovolj vode, bi morali iz Rena pri Baslu odvajati velike količine vode proti jugu, to je v Rono. Bojijo se, da bi v tem primeru nastala škoda za švicarsko kmetijstvo ob Gornjem Renu. Pred leti so se iz podobnega razloga spoprijeli Francozi in Nemci, ko je šlo za to, da se izvedejo francoski načrti za graditev francoskega prekopa vzporedno z Renom, ki jemlje Gornjemu Renu že velike količine vode. Pobudniki Evropskega prekopa računajo, da se bodo dali odstraniti končno tudi ti ugovori, ker bodo gospodarske koristi, ki bi jih prinesel novi pi'ekop evropskemu gospodarstvu, odtehtale škodo, ki jo povzroči izvedba vsake velike podobne gospodarske zamisli.	K. R.
Glas iz občinstva
»Sputnik«
je vendarle stvarnost
Kmalu bo Štirinajst dni, odkar po vsem svetu govorijo in pišejo o umetni luni. Kdo se ne bi zanimal za ta nelik človeški uspeti:' z,anj se zanimajo posebno znanstveniki, državniki in vojaki. Zgodovinarji primerjajo novo dobo preporodu ob nastopu novega veka. Vsak gleda nanj s posebnega gledišča. Nekaj skupnega pa imajo vsi: V tej tekmi bi bili vsi radi prvi, znanstveniki zaradi znanosti, državniki zaradi ugleda države in vojaki zaradi državne obramibe. Državnike skrbi še, da ne bi drugi, ki bi njihove znanstvenike prehiteli, izkoristili svojih izumov in odkritij za politično propagando.
V propagandi so seveda precej enaki mojstri Amertčani in Kusi; težko je reči, kdo je spretnejši in kdo potroši več denarja v ta namen. Sicer v zahodnih državah sami naglašajo, da je najnovejši sovjetski uspeh mnogo več kakor propaganda. Nevaren se jim zdi. zaradi vojaškega pomena, ker pač ni nikomur prijetno, da kdo drugi s satelita — človek ali fotografski aparat — opazuje, kaj kdo dela v domači hiši.
O vsem tem so listi pisali še preveč. Jaz se ne bi oglasil, ko ne bi pred nekaj dnevi zagledal v večernem »Pic-colm pravo čudo: Raketo, ki je nesla satelit v vsemirje in poleg nje izvirno razlago v ruščini. Torej v »Piccolu« ruščina in cirilica! Ob pogledu na to čudo mi je šinila v glavo tale misel: koliko Tržačanov bo znalo prebrati rusko razlago? Pravzaprav koliko Slovencev, koliko slovenskih dijakov bi to znalo? Naši dijaki se ne uče niti srbske cirilice, ne uče se niti srbohrvaščine, ki je jezik naših nafbližjih sosedov, s katerimi smo v stalnih poslovnih zvezah.
Bogve koliko znanstvenikov, državnikov in vojakov bi radi prečitali v ruščini tisto razlago v »Piccolu«. Koliko ljudi se bo pričelo zanimati za ruski jezik morda prav zaradi ruskega satelita, ki je posvetil v ozkosrčnost naših šolskih programov. Pogosto či-tam v tujih listih, kako pridno študirajo ruščino v Zahodni Nemčiji pa tudi na Angleškem. Danes je tudi na Zahodu prav malo ljudi, ki mislijo, da bi se dala Rusija izriniti iz Evrope. Z njenim gospodarskim, političnim in vojaškim vplivom raste tudi pomen ruščine. Zakaj bi prav mi na Tržaškem ne računali s tem dejstvom in temu primerno prikrojili šolskega programa?
Ko sem ugledal v »Piccolu« raketo z rusko razlago, sem se s pomilovanjem spomnil tudi tistih slovenskih staršev, ki svoje otroke vpišejo v italijansko šolo in jim s tem za vedno zaprejo pogled v svoj lastni domači svet in na širne predele, koder bivajo Slovani. Pri tem pa še naglašajo, da hočejo svojim otrokom zagotoviti lepšo bodočnost.
Gospod urednik, oprostite, da sem tako iskreno zapisal svoje misli. Bojim se, da mi porečete, da pišem, kakor so pisali naši dedi v čitalniški dobi, ko so se navduševali za »slavjanstvo«.. »Sputnik« ostane le stvarnost, čeprav boste vi morda tako sodili.
Star šolnik
PO svcru
GRONCHI O MIRNEM PRODIRANJU ITALIJE. Proslave Krištofa Kolumba v Genovi se je udeležil tudi predsednik italijanske republike G. Gronchi. V svojem govoru je poudaril, da niso v razvoju narodov igrala odločujočo vlogo osvajanja ozemelj, temveč da so bolj pomembne za njihov razvoj duhovne vrednote. Italijanski narod hoče mirno razširiti svoj vpliv, to je z duhovnimi vrednotami in z delom. Italijo naj ne presojajo po tem, kar je bila, temveč po tem, kar je danes: narod, ki zaupa vase in svoje delo ter zahteva, da mu omogočijo, da to svoje delo lahko mimo izvaža. To blago je najdragocenejše, ki ga lahko izvaža po vsem svetu.
SMER ITALIJANSKE ZUNANJE POLITIKE NEIZPREMENJENA. Razprava o proračunu zunanjega ministrstva je pokazala, da se zunanja politika Italije v bistvu ne bo izpremenila. Mnogo je bilo govora o tako imenovanem neoatlantizmu, ki naj bi omogočil Italiji bolj prožno zunanjo politiko v okviru Atlantske pogodbe. Italija naj bi vodila zlasti nasproti arabskim narodom bolj neodvisno politiko. Vodja italijanskih komunistov Togliatti je zahteval, naj bi bila nevtralna med Sovjetsko zvezo in Ameriko. Iz izjave ministra Pelle se da zaključiti, da bo Italija ostala zvesta Atlantski pogodbi.
ŽUKOV V JUGOSLAVIJI. Na povabilo jugoslovanske vlade je sovjetski vojni minister maršal Žukov obiskal Jugoslavijo. Mudil se je v Beogradu pa tudi na Hrvatskem in v Sloveniji. Nekateri listi na Zahodu spravljajo ta obisk v zvezo z vestjo, da se Jugoslavija približuje Sovjetski zvezi.
JUGOSLAVIJA V OEEC. Jugoslovanska vlada je bila uradno obveščena', da je Organizacija za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) v Parizu vzela na znanje njen vstop v to pomembno mednarodno gospodarsko organizacijo. Tako bo Jugoslavija imela pravico glasovanja že na bodočem sestanku OEEC, ki bo te dni. V OEEC je organiziranih 18 evropskih držav, med temi tudi Anglija. Področje svobodne evropske trgovine, o katerem v zadnjem času mnogo razpravljajo, naj bi zajelo vse te države.
ZOPET NAPETOST NA BLIŽNJEM VZHODU. Ozračje okoli Sirije je zopet napeto. Naser je poslal v Sirijo 15.000 svojih vojakov. Američani oborožujejo Jordanijo. Turki zbirajo čete ob sirski meji. Glavni tajnik sovjetske komunistične stranke Hruščev je socialističnim strankam po svetu poslal pismo, v katerem obdolžuje Združene države, da rovarijo proti Siriji. Sirska vlada se je obrnila na Organizacijo združenih narodov ter zahtevala, naj na svojem zasedanju postavi na dnevni red vprašanje varnosti Sirije. Ameriški zunanji minister Dulles je obtožil Sovjetsko zvezo, da podpira Sirijo proti Turčiji. Vendar je izjavil, da ne verjame, da prišlo do vojne. Ameriški listi pišejo, da bo morda tudi arabski kralj Saud .poslal čete na pomoč Siriji.

me na nan
MILAN. V zadnjem času imajo trdne . cene predvsem vitamin C, amidopira-zolin, nekateri sulfamidi in antibiotiki, alkohol druge kategorije, loj in mnoge maščobe. Šibko kvotirajo inositol, fenolftalein, piperazin, modra galica ter gumi manila. Kazeini, škrob, šelak, bu-tilni alkohol in njegovi derivati, bencol, toluol, ksilol ter kokosovo olje se pa te dni predstavljajo s precej nestalnimi cenami.
Posli so precej živahni predvsem na področju zdravil. Mnogokrat je celo nemogoče takoj zadostiti željam kupcev. Močno se je dvignila cena vitamina C. Dočim je pretekli mesec stal 1 kg vitamina C 8000 lir, je sedaj cena skočila na 10.000 lir. Vsekakor je k večji prodaji zdravil pripomogla influenca, a poleg tega tudi bližajoči se mraz.
Tudi na področju topil je precej dela. Toda kljub povpraševanju je padla cena butilnega alkohola. V avgustu je ta proizvod kemijske industrije kvoti-rai 300 lir za kg, v septembru je cena narastla na 325 lir, a v prvih dneh tega meseca je padla na 300 do 310 lir. Temu je pač pripomogel uvoz butilnega alkohola iz inozemstva.
Pocenil se je tudi bencol. Bencol trgov. 90%, ki je v preteklem tednu dosegel ceno 100 lir za kg, stane sedaj 90 do 95 lir. Isto velja tudi za tebn. čisti bencol 99,9%. Od najvišje cene 120 lir je njega vrednost zdrknila na 110 do 115 lir.
Razne vrste loja stalno pridobivajo na ceni. Ameriški loj Fancy, ki je poleti kvotiral 145 do 147 lir, se je v drugi polovici septembra podražil na 147 do 149 lir, sedaj se pa cena suče med 158 in 160 lirami. Tudi domači loj je dosegel ceno 150 lir.
Na področju alkohola se obetajo do bri' posli. Sadnega alkohola primanjkuje, poleg tega pa ni na razpolago do volj surovin.
Od blaga s kemijskega sektorja, ki je pridobilo na vrednosti, naj omenimo še terpentin (od 180 na 185 lir), tragant gumi trgov, (od 1050 na 1150 lir), ekstrakcijsko kostno mast (od 122 na 128 lir), mešane rafinac, rastlinske oleine (od 150 na 160 lir), mastno mleko v prahu 24% (od 480 na 510 lir), toluol (od 105 na 110 lir) ter ksilol (od 110 na 120 lir). Podražil se je tudi glicerin. Dvakrat destilirani glicerin 30° Be F. U. stane sedaj 360 do 380 lir (konec septembra 360 do 370 lir), cena dvakrat destiliranega glicerina 28° Be pa se je od 320 lir dvignila na 330 lir za kilogram.
Amonijeve, kalcijeve in magnezijeve spojine:
Cene veljajo za 1 kg blaga f.co skladišče prodajalca, a kot najmanjša količina je mišljena vreča, sod in podobno. Amonijak anhidr. 200 do 230 lir. Salmijakovec (amonijev hidroksid) trgov. 28° Be 38 do 40 lir. Amonijev bromid 750 do 800 lir. Amonijev karbonat v prahu 65-68 lir. Amonijev klorid v prahu 82-85 lir. Amonijev klorid v kvadrih 165-175 lir. Kalcijev klorid, čist. kristal. 120-130 lir. Kalcijev klorid taljen 70-75% 45-55 lir. Kalcijev klorid v luskah do 68 lir. Magnezijev klorid, taljen 38 do 40 lir. Magnezijev sulfat trgov, kristal. 23-25 lir. Magnezijev sulfat F. U. 65-70 lir. Kalcijev hipoklorit 35-37% 63 27-29 lir.
Zilja ne bo gnala Italijanskib elektrarn?
Na dnevnem redu konference mešane avstrijsko-jugoslovanske dravske komisije, ki je te dni zasedala v Portorožu, je med drugimi važnimi vprašanji, ki zanimajo obe državi, bila v razpravi tudi zamisel italijanskih pro-jekatntov, ki bi bili hoteli izkoriščati vodo reke Zilje za proizvodnjo električne energije na italijanskem ozemlju in za namakanje ravninskega področja med Adižo in Sočo.
Zilja je na avstrijskem ozemlju najpomembnejši pritok reke Drave z južne strani. Njena dolina je vzporedna z italijansko-avstrijsko mejo na Karn-skih Alpah; od področja italijanskih hidrocentral na južni strani gorovja jo loči razmeroma mala razdalja. Ce bi se voda reke Zilje speljala skozi poseben predor na italijansko stran, bi zaradi višinske razlike med obema področjema bila podana tehnična možnost pridobivanja zelo velikih količin električne energije. Po načrtih italijanskih družb, ki prihajajo v poštev, bi izgradnja novih hidrocentral na južni strani Karnskih Alp omogočila proizvodnjo letnih 12 milijard kilovatnih ur in pa izpopolnitev obstoječega namakalnega sistema.
O takih načrtih razpravljajo že več let, toda njih izvedba je odvisna od avstrijske privolitve in ta zopet od jugoslovanskega soglasja. Koroški politični in gospodarski krogi nasprotujejo tem načrtom zaradi škode, ki bi nastala koroškemu gospodarstvu in zlasti kmetijstvu v Ziljski dolini, Jugoslavija bi pa bila prizadeta zaradi zmanjšanega dotoka vode po dravski strugi in s tem zmanjšane proizvodnje energije . v vseh hidrocentralah
dravskega sistema, Ce bi izvedba načrtov odvzela Dravi deset kubičnih metrov vode na sekundo, bi to zmanjšalo proizvodnjo sedanjih jugoslovanskih hidrocentral ob Dravi za 138 milijonov kilovatnih ur na leto. Zato je jugoslovanska delegacija v mešani av-strijsko-jugoslovanski komisiji, ki po sporazumu med obema državama na svojih sestankih obravnava skupna vprašanja, ki zadevajo reko Dravo, že pred dvema letoma sprožila razpravo o italijanskih načrtih, s tem vprašanjem se je bavila tudi na konferenci v Portorožu.
Kolikor je bilo mogoča izvedeti, ni prišlo na konferenci do nikakih določnih sklepov o označenem vprašanju, ker ni bil komisiji predložen določen načrt, vendar je izven dvoma, da je gledišče jugoslovanske delegacije tudi pri razgovorih v Portorožu bilo načelno odklonilno. Avstrijska delegacija je menda izjavila, da avstrijska vlada ni dala privolitve za izvedbo takih načrtov; če bi pa bil avstrijskim oblastem predložen konkreten načrt, bi avstrijska vlada ravnala v smislu sporazuma iz leta 1954, po katerem bi v takem primeru bilo potrebno skupno obravnavanje z Jugoslavijo.
Jugoslovanski delegaciji je na zasedanju v Portorožu načeloval predstavnik Zvezne uprave za vodno gospodarstvo ing. Božidar Neškovič, avstrijski delegaciji pa načelnik dunajskega ministrstva za kmetijstvo in gospodarstvo Edmund Hartig, konference se je udeležilo tudi več predstavnikov Elektrogospodarske skupnosti Slovenije.
Dr. O.
Vtisi jugoslovanskega potnika o Avstriji
Mednarodna trgovina
IZVOZ AVSTRIJSKEGA LESA NAZADUJE
V septembru je Avstrija izvozila za okoli 10.000 kub. metrov več lesa kakor meseca avgusta, vendar je bil izvoz za 21.500 kub. metrov manjši kakor septembra lanskega leta. V prvih devetih mesecih tega leta je bil izvoz za 109.000 kub. metrov manjši kakor lansko leto, to je za 7,4%. V septembru je kupila Italija 21.000 kub. metrov več lesa kakor lani v istem mesecu; izvoz v Zahodno Nemčijo je nazadoval za 10.000 kub. metrov, izvoz čez Trst pa za 2.000 kub. riietrov. Nazadoval je tudi izvoz v Grčijo, Nizozemsko in Švico. V prvih devetih mesecih je izvoz v Italijo znašal 1,153.803 kub. metrov, v Zahodno Nemčijo 711.448, na Nizozemsko 167 tisoč 867, na Madžarsko 19.517, v Trst 71.930, Grčijo 54.185, Švico 53.925, Francijo 117.452, Maroko 11.038, Belgijo 13 tisoč 330, Izrael 1.493, Anglijo 6.743, Jugoslavijo 866, itd. Izvoz gradbenega lesa v Italijo je znašal 73.168 kub. m.
NIŽJE CENE ŠVEDSKEGA LESA.
Na državni dražbi v Umei na švedskem so bile osne povprečno za 15% nižje kakor lansko leto. Gibale so se okoli 23,91 krone za kub. meter (lani 28,1). Lansko leto so bile cene za okoli 21% nižje kakor predlanskim.
milijonov DM (lansko leto v istem mesecu 234, letošnjega avgusta pa 499 milijonov. V prvih devetih mesecih je prekašal izvoz za 3,1 milijarde uvoz.
NOVE CENE ANGLEŠKEGA IN RUSKEGA PREMOGA V ITALIJI
Medministrski svet za cene (CIP) je določil nove cene ruskemu in agleške-mu premogu za mesec oktober. Angleški premog: antracit (v kosih do 30-80 mm) 22.250 lir za tono; droben opran (od 0-10 mm) 13.400 in debelejši 15.750. Ruski antracit cif. Jadransko ali Firenško morje, v kosih nad 25 mm pomešan s 25% antracita v kosih manjših od 25 mm stane 21.550 lir, droben pa 13.800 lir tona.
RAZVOJ ITALIJANSKE ZUNANJE TRGOVINE
V prvih osmih mesecih tega leta je uvoz v Italijo znašal 1.495,7 milijarde lir, in se tako povečal za 14,3% v primerjavi z istim razdobjem v lanskem letu. Izvoz iz Italije je dosegel 1.036,6 milijarde lir ter je bil za 21,3% večji kakor v istem času lanskega leta. Primanjkljaj italijanske trgovinske bilance znaša torej 459,1 milijarde lir; za 1,2% je večji kot leta 1956 v istem razdobju.
NA GRAŠKEM VELESEJMU
Velesejma v Gradcu (od 28. septembra do 6. oktobra) se je udeležilo posebno tržaško odposlanstvo, ki ga je vodil prof. P. Luzzatto Fegiz, predsednik Tržaške trgovinske zbornice. Na graškem velesejmu je bil Trst zastopan s propagandno razstavo.
Tudi Jugoslavija se je udeležila jesenskega sejma v Gradcu. Udeležbo organizira vsakokrat Trgovinska zbornica za LR Slovenijo ob sodelovanju Trgovinske zbornice LR Hrvatske. V Jugoslovanski delegaciji so bili predsednica Trgovinske zbornice Mara Dermastja, podpredsednik Fr. Novak in svetnik dr. I. Ples. Razstavljala so podjetja iz Slovenije in Hrvatske. Sejemski-kontingent 7 milijonov avstrijskih šilingov pri uvozu in 7 milijonov pri izvozu je bil takoj izčrpan. Lista blaga je ostala neizpremenjena. Tudi na spomladanskem velesejmu je bil velese-jemski kontingent izčrpan za 100%.
NEMŠKI IZVOZ je bil septembra meseca za 217 milijonov zahodnonemških mark manjši kakor lansko leto. Kljub temu je znašal prebitek v bilanci 281
PADEC CENE ŽIVEGA SREBRA V LONDONU
Na londonskem trgu je cena živega srebra vnovič padla, in sicer kar za 5 funtov šterlingov ter dosegla raven 75 funtov šterlingov za steklenico. V mesecu juniju je živo srebro stalo še 80 funtov šterlingov. Do znižanja cene je prišlo zaradi stalne razpoložljivosti mehiškega in turškega blaga in zaradi tega, ker kupci kupujejo le najnujnejše količine te kovine v upanju, da bo cena še padla. Italijanski in španski proizvajalci so vendar še ohranili ceno svojemu proizvodu pri 84-85 funtih šter-lingih na mestu proizvodnje fob.
Ljubljana, oktobra (Izvirno za »Gospodarstvo«)
Ne nameravam pisati potopisa, ker ne gre za kako daljno ali nepoznano deželo, temveč hočem zabeležiti le nekaj splošnih vtisov, ki sem jih prinesel s krajšega potovanja po Avstriji. Moram pa takoj reči, da sem se podal na pot v to državo s popolnoma določenimi predstavami. Te so bile v glavnem v tem, da je tam vse kolikor moči popolno, na vsak način pa mnogo bolj kot je pri nas. Take predstave so mi nujno ustvarili njihovi potniki, ki prihajajo k nam in ki imajo vedno dovolj kritičnih pripomb na to in ono pri nas. Brez dvoma sem zato gledal kjerkoli sem se vozil po Avstriji vse bolj kritično in ostro primerjal njihove pomanjkljivosti z našimi.
Pot me je peljala čez Maribor v Radgono, dalje v Gradec, na Dunaj, Linz, Liezen, Celovec in čez Ljubelj nazaj v Ljubljano. Vsekakor dolga in zanimiva tura, kjer lahko vidiš marsikaj, kar ti je ali pa ti ni všeč. Posebno še, ker mi je bila dana priložnost, da sem lahko vso pot samo opazoval, saj sem sedel v avtu le kot potnik, dočim sta o-stala dva sopotnika imela polne roke poslovnih opravil.
Povedati moram že takoj v začetku, da na meji na nobeni strani ni bilo skoro nobenih formalnosti. Skoro neopazno je bil opravljen pregled potnih dovoljenj in prtljage in že smo drveli po ozki asfaltirani cesti proti Radgoni. Bili smo torej onstran Mure, ki loči obe državi, se ozirali na slovenske vinske gorice, kjer so peli klopotci svojo pesem zorečemu grozdju. Na tej strani takih gričev ni, toda vse polje je bilo skrbno obdelano.
Že v začetku vožnje sem opazil prvo, kar moram povedati. Mislim na ceste. Pričakoval sem namreč, da se bom po Avstriji vozil po najboljših cestah, kar si jih lahko zamislimo. Toda tega ni bilo. Res je, da so skoro vse ceste polite in da na njih ni prahu, vendar so povečini ozke. Glavne ceste so sicer širše, vendar precej nesodobne za tak promet kot je v Avstriji. Podobne so cesti kot je iz Sežane do Postojne, ki je celo za današnje razmere že zastarela. Res je, da Avstrijci sedaj grade nekaj novih »zveznih« cest, kot je tako imenovana tržaška v smeri Dunaj - Maribor in tista iz Dunaja proti zapadu na Linz. Slednja bo dvosmerna. Vendar pa kot so sami dejali dela ne napredujejo dovolj hitro in se iz leta v leto večajo. To vidimo na cesti čez Semmering, kjer napreduje delo komaj opazno.
Kot rečeno, je promet v Avstriji zelo velik. Tako bo samo Dunaj kmalu do-
segel skoro 200.000 motornih vozil. Motorni promet seveda stalno narašča in vse kaže na to, da so Avstrijci s cestami v zaostanku.
Drugo, kar je motilo naše oko, je tudi v zvezi s prometom in to je reklama ob cestah. Ponekod velike reklamne deske, ki se vrtse druga za drugo ob cestah, zakrivajo naravo, ki se skriva za njimi. Tako ni nič neobičajnega, da že majhna vaška gostilna postavi ob cesti, ki peljejo v vas, veliko reklamno desko in vabi goste na obisk. Nekaj tega bi morali posnemati tudi mi tako, da bi tujec n. pr. pri nas brez težave našel škocijanske jame, Rakovo jamo pri Rakeku, pa še toliko in toliko znamenitosti, ki jih skrivamo pred samimi seboj in pred tujci. Toda vsega ne.
V avstrijski Radgoni smo prvič prenočili. Vsekakor nam je bilo prijetno, ko nas je dekle v gostilni kmalu, ko je opazilo, kdo smo, ogovorilo v lepi slovenščini. Saj ni nič čudnega, kajti na-, šo in avstrijsko Radgono loči le reka Mura. Mestece samo je lepo in čisto, na glavni ulici ima vrsto velikih in lepih lokalov, zlasti trgovin z modernimi električnimi aparati. Sredi mesta stoji velik spomenik osvoboditeljem mesta z velikim ruskim napisom.
Gradec je v primerjavi z Dunajem precej provincialno mesto. Včasih nam očitajo, da se čudimo, če pride k nam kak tujec, zlasti pa da zijamo v tuja vozila. Zato sem se tem bolj začudil Gračanom, ki so se ustavljali in zijali v naš voz, ki je nosil značko YU. Gradec kot mesto ni napravilo name posebnega vtisa in predstavlja vedno bolj mešanico starega z novim. Nove stavbe naipreč grade v novem slogu in se ne ozirajo mnogo na značaj mesta, ki bo zanimivo le toliko, kolikor bo ohranilo svoj prvotni značaj.
V Gradcu smo najprej doživeli neprijetno presenečenje. Ugotovili smo, da so njihovi gostinski lokali sicer čisti, toda stranski prostori so nas razočarali. Podobno se nam je ponovilo tudi kasneje zlasti v podeželskih krajih in mestih. Lahko smo ugotovili, da v gostinske lokale zelo malo vlagajo. Tako gostinski in podobni lokali vsaj od časov Franca Jožefa niso doživeli nikakih sprememb in tudi ne kaž»e, da bi jih v bodoče. Ponekod je vsekakor to posebnost, ki privablja tujce, čeprav je čudno videti v starinsko opaženi in obokani gostinski sobi moderne avtomate za kavo, glasbo in podobno. Ko govorim o avtomatih, moram še omeniti, da je Avstrija polna »Espresso«, »Moc-ca« in podobnih italijanskih aparatov. Le sempatja zlasti na Dunaju kuha kdo turško kavo.
Nekaj o hrani. Vsakdo, ki kaj več potuje ve, da sta hrana in postelja najboljša doma, pa če je vse še tako skromno. Slišal sem večkrat ostre kritike tujcev nad našo hrano in postrežbo. Za prvo seveda lahko trdim, da to ne drži, čeprav je pravzaprav vse stvar okusa; saj vemo, da Kitajci jedo menda kobilice in kače. Vendar pa moram reči, da še nikjer nisem jedel tako slabega »dunajskega zrezka« kot prav na Dunaju, in to večkrat, in da sem na Dunaju v velikem lokalu nasproti državne opere čakal skoro polno uro na postrežbo. Naj bo s tem vsaj malo vrnjena kritika na naš račun. Res je, da se glede postrežbe ne moremo vedno in povsod pohvaliti. Toda kaj takega, kot se nam je pripetilo v gostilni v Strengber-gu, kjer nas je na poti v Linz zalotila noč, se pri nas ne more pripetiti. Ko smo plačevali račun za večerjo in prenočišče, nam je lastnik, ki nam je ves čas stregel, zaračunal tudi prazno posteljo, ki je bila v naši sobi in k vsemu prištel še 10% napitnine zase. Poudarjam, da je bil lastnik sam in ne morda kak natakar.
Dunajčani radi popeljejo svoje goste Grinzing. To je predmestje Dunaja,
tako, kot bi nam rad kdo prikazal. V sta čez prelaz Pym preko Tur ni ^ . boljša kot naša čez Trojane. Sicer r ima vsaka dežela svoje posebnosti, s' je dobre in slabe ljudi, pa še to ifi Moramo pa se spoznavati in razum6 ^ruštv potem si bomo lahko marsikaj oPrt!v sob. stili.
Od lepe slovenske Koroške in Cel°', J ca smo se poslovili proti večeru. M1;,, je ta dežela in težko je razumeti rl1 no usodo. Ko smo se vzpenjali pr6,. vrhu Ljubelja, smo se večkrat ozrli P1*
:ru r .
ko koroških gričev in jezerc, do^1
nam jih niso zaprle stene Karavank
—b-'
kjer je v vsaki hiši neke vrste »osmi-ca«, ki traja sicer vse leto. Oni pravijo da gredo »zum heurigen«, to je k »letošnjemu« vincu seveda. Tu točijo res dobro pripravljena zlasti bela vina. Kot mojstri kletarjenja znajo namreč s sladkorjem in z rezanjem domačih vin z močnejšimi zlasti jugoslovanskimi vini, ustvariti neko posebno in značilno vino, ki ogreje dnevno na tisoče Dunajčanov. Cesto je tako, da moraš kilometer in več iskati prostor za parkiranje z avtom; tako, je vse zatrpano z vozili takih, ki so prišli »zum heurigen«. Pri tem jih nič ne moti, da je cena vinu 700 do 800 lir liter. Da bi se jim zdelo cenejše, ga pijejo po »firkelč-kih« ah »kvartinčkih«; seveda pa teh več, da so na istem kot mi, ki naročimo takoj liter.
Dunaj je sicer napravil na nas globok vtis, saj je velemesto z velikanskim prometom in lepimi stavbami, ki so jih pomagali graditi tudi naši predniki. Toda zapustil nam je tudi prazne žepe, saj glede Dunaja drži še vedno stara preskušena prislovica, ki jo vsi poznate. Mesto je drago, kot je za naše razmere draga vsa Avstrija. Ko smo ga zapuščali in se vračali mimo Mauthau-sena, kraja zloglasnega modernega hitlerjevskega uničevalnega taborišča in Judenburga, kraja, kjer so se uprli v prvi svetovni vojni naši vojaki črno-žol-ti monarhiji, smo razmišljali, da ni vse
Med Italijo in tujino
UVOZ IZ JUGOSLAVIJE IN EGIPTA
NEMŠKA MORNARICA SE NAGLO DVIGA
Združenje nemških brodarjev je objavilo, da obsega danes zahodnonem-ška trgovinska mornarica 1.073 ladij s skupno tonažo 3,300.000 ton. Pred drugo svetovno vojno je nemška mornarica imela 4,400.000 ton ladjevja in je bila na petem mestu med mornariškimi državami. Po vojni ji je ostalo od tega ladjevja še 90.000 ton.
Uvoz blaga iz Jugoslavije in Egipta »čez carinarnico« (liberaliziran uvoz) je po veljavnih določbah mogoč samo pod pogojem:
a) da je plačilo blaga predvideno s priznanjem upnika (koristnika) na inc» zemskem računu multilateralnih lir ali deviznem računu valut EPU; b) da izvira uvoženo blago in tudi prihaja iz ustrezne omenjene države, in c) da ima upnik, v čigar korist se opravi plačilo, stalno bivališče ali sedež v državi, od koder blago izvira.
Ce uvoz teh pogojev ne izpolnjuje, je mogoč samo z uvoznim dovoljenjem ministrstva, najsi je sicer blago na seznamu liberaliziranega blaga.
Sedaj je pa ministrstvo za finance v sporazumu z ministrstvom za trgovino s tujino z okrožnico prot. št. 2144 z dne 30. 9. 1957 pogoj pod točko c) delno spremenilo in odredilo, da gre uvoz o-menjenega blaga lahko »čez carinarnico« tudi v primerih, ko ima upnik (prejemnik plačila) stalno bivališče ali sedež v eni izmed naslednjih držav, ki so članice EPU ali konvencije o multilateralnih poslih: Avstriji, Belgiji ali Luksemburgu, Vel. Britaniji' s Sev. Irsko, Danski, Franciji, Nizozemski, Zah. Nemčiji, Norveški, švedski, Švici ah Liechtensteinu.
BANČNI KREDITI V ODNOSU S TUJINO
Italijanski devizni Ukad je dovolil Banki dTtalia in pooblaščenim bankam (»banche agenti« in »banche aggrega-te«) odpiranje in sprejemanje nekaterih kreditov v odnosu do inozemskih korespondentov v kateri koli državi, in sicer: a) korespondenčnih kreditov, b) kreditov za eskompt trgovskega portfe-Ija z žirom, avalom ali posebnim jamstvom banke, ki vrednostno listino ce-dira, c) kreditov za otvarjanje dokumentnih akreditivov, izrabnih na vpogled ali proti akoeptu, d) kreditov za izdajanje poroštev.
Veljavnost kredita ne sme znašati več ko leto dni, se pa lahko podaljša od primera do primera. Kritje izrabljenih zneskov se mora izvršiti najdelj v 180 dneh. Zahteva se tudi, da so u-stvarjeni odnos sam in posli, ki se odvijejo na podlagi kreditnega odnosa, v skladu z deviznimi predpisi ustrezne tuje države. Sprejemanje in dovoljevanje kreditov, ki ni v skladu z omenjenimi pogoji, je dovoljeno samo z dovoljenjem ministrstva za zunanjo trgovino.
Banca dTtalia sme za ustvarjanje zgoraj opisanih kreditnih odnosov pooblastiti tudi manjše banke, ki niso »agenti« ali »aggregate«.
3.	če carinarnica ne more dovoliti zakasnele izrabe omenjenih dovoljenj, jo sme dovoliti centralna oblast v normalnem postopku.
4.	Točen dan, ko je bilo blago odposlano, morajo carinarnice ugotoviti na padlagi konosmana ozir. suhozemskega tovornega lista.
Ugodnejša konjunktura za Italijo?
SPROSTITEV UVOZA DO VREDNOSTI 50.000 LIR
Jz Tiblt! u Zzfihcfliit' IIvniciff
m.
BENCIN JE V AVSTRIJI MNOGO CENEJŠI
Takoj po prehodu na avstrijsko stran sva se založila z gorivom, katerega cena je v Avstriji za polovico nižja. Liter 5% mešanice za motoskuterje stane 3,30 šilinga. Ce računamo šiling po 24,15 lire, da to 79,70 lire, v Italiji pa stane 165 lir. V Nemčiji stane 118.50 lire (0,80 DM).
Brennerski vzpon nas ni mnogo utrudil. Kot bi se podala v domače kraje, sva se spustila navzdol po gladki, asfaltirani cesti proti Innsbrucku. Ura je 17.15,v sončnih krajih je še beli dan tu pa nama iz temnih gozdov grozi že mrak. V spuščanju sva se oddahnila; saj so bile lepe, a vendar nevarne dolomitske ceste že za nama. Sicer pa navzdol pomagajo vsi svetniki — če bi se najini kobilici ne zljubilo več naprej. Ta skrivna misel je vedno kvarila duševni mir in blaženo zadovoljstvo, ki ga občuti popotnik ob motrenju novih ljudi in krajev. Strastna in zapeljiva je ta sila, ki te žene naprej v nova mesta! Kaj maraš, če se bliža noč in še ne veš, kje boš prenočil! Naprej, naprej v neznano in novo! Niti lačna nisva. V Brunecku sva vzela kosilo iz popotne torbe, na Brennerju pa zadnjo dobro italijansko kavo. Sončna Italija je za nama. Odhajava v hladne alpske in za-alpske, nemške dežele. Krmarila sva izmenoma. Za enega bi bila vožnja na vespi preutrudljiva. Prevoziti čez sto kilometrov gorske ceste z neštetimi o-vinki in živahnim avtomobilskim prometom in neprestano bdeti pred skrito nevarnostjo, je tudi za izvežbane športnike trud, ki zahteva vsaj polurni počitek. Kako se ta po takšni vožnji prileže.
PO ROMANTIČNI DOLINI INNA
Spust ž Brennerja v dolino Inna do Innsbrucka po ozki dolini je romantičen Vožnja je prijetna in zabavna, ker pelje cesta skozi mesteca in vasi, ki vzbujajo zanimanje zaradi tipičnih tirolskih hiš in narodnih noš. Mesteca, kakor Steinach, Matrei in Mauters so tudi
letoviščarski kraji. V njih je bilo vse polno domačih turistov Tirolcev'. Obcestni napisi naju neprestano opozarjajo na preteče nevarnosti, ki prežijo na potnika na številnih ovinkih; nemška natančnost nam tudi pove, koliko metrov daleč sega nevarnost. Cesta je vklesana na mnogih mestih v skalo, a na drugi strani zija strašen prepad. Tam doli nizko v globeli je videti ne ko vas' z belim zvonikom. V bližini- se vije iz predora železnica, ki se v kačji črti zopet skrije v drugem predoru.
Zdaj pa bi že moral biti Innsbruck blizu! Saj tudi vožnja navzdol utrudi, ko moraš neprestano pritiskati za voro in opazovati promet. Nemški avtomobili še vedno hitijo v Italijo in na ovinkih bi se kateri kljub znani disciplinirane sli le mogel spozabiti ter ovinek rezati. Tedaj bi bilo konec našega potovanja! Vozi torej previdno in čimbolj na desni strani, da ne boš vihravim, nestrpnim in malovestnim voznikom na poti. Kaj pa pomeni za takšne ljudi vespa na osamljeni cesti? Kar odpihne te lahko v cestni jarek! In kdo je potem kriv? Pred nama je že Innsbruck ob temno-sivem Innu kakor Ljubljana ob Ljubljanici.
neravnih cestah in vzpetinah in zaradi prtljage. Vespa se je torej obnesla, le na večjih vzponih se je zdela nekoliko prešibka; takšne vzpone z lahkoto premagajo 150 cilindrske vespe, ki so seveda dražje.
Zvečerilo se je. Pred nama je že Innsbruck. Spuščava se po zadnjih ovinkih in že sva blizu glavne postaje. Peljeva se v smeri, ki nama jo kažejo tračnice mestnega tramvaja. Ta je seveda manjši kakor tržaški; po velikosti tramvaja kaj radi presojamo tudi velikost mesta. Puščice na obcestnih znamenjih kažejo, da se bližava mestnemu središču. (Na ta način je bilo moč priti brez načrta tudi v drugih nemških mestih do mestnega središča — Stadtmitte; podobne signalizacije ni videti v Trstu. Ta skrb odgovornih prometnikov je hvalevredna, saj turistom omogoči hitro orientacijo.
Predpisom, ki veljajo za izvoz manjših količin blaga, je ministrstvo za trgovino s tujino z okrožnico št. 2146 z dne 30. 9. 1957 odredilo, da smejo carinarnice dovoliti tudi uvoz blaga brez slehernih deviznih formalnosti, če gre za blago, ki zanj ni potrebno uvozno dovoljenje, in če njegova vrednost ne presega 50.000 lir. To velja ne samo za blago, ki ga uvozijo potniki, ampak tudi za pošiljke na podlagi trgovskih transakcij. Če gre za trgovinski uvoz, morajo carinarnice vidirati ustrezno fakturo, ki jo potem uvoznik obenem s carinsko bolelo predloži banki zaradi plačila blaga.
IZRABA ŽE ZAPADLIH UVOZNIH LICENC
KJER SO SE USTAVLJALI AVSTRIJSKI CESARJI IN GOETHE
PO ZADNJIH OVINKIH PROTI INNSBRUCKU
Kljub včasih trmastemu vztrajanju pri natančnem izvajanju potnega načrta nisva mogla še ta večer dospeti do Seefelda, Mittemvalda na avstrijsko-nemški meji ali celo do Miinchena. Ali sva bila v zamudi? Nikakor ne! Mar nisva prevozila pot iz Trsta do Innsbrucka v enem dnevu (v 13 urah) z vsemi vmesnimi počitki, ki so nama v celoti vzeli 3 ure in pol. S prvim dnevom vožnje sva bila torej zadovoljna. Prevozila sva izmenoma 360 km, za kar je vespa porabila 12 litrov 5% mešanega bencina. To stane 2040 lir in sicer za dva potnika; vožnja v avtobusu bi stala po osebi 3280 lir. Na vsakih sto kilometrov je vozilo porabilo dobre tri litre mešanice, kar je sicer nekaj več kot običajno, to pa zaradi vožnje po
Neposredno v ozadju starega dela me« sta se dvigajo grebeni in pobočja Kar-wendelskih Alp s snežnimi vhrovi. Pozimi je vse to mogočna snežena masa, ki leži nad mestom kakor klobuk na glavi. Večji del mesta je na desnem bregu reke Inn, čez katero je več lepih mostov. Ob Innu je park s sprehajališčem. Središče mesta je zelo staro in v marsičem spominja na Stari in Mestni trg v Ljubljani. Pravo turistično privlačnost nudi tu zelo stara stavba, v kateri je vzidana kamenita plošča s pozlačenimi imeni vseh tistih znamenitih oseb, ki so v zadnjih 300 in več letih stanovale v tej hiši. Med temi se vrste imena avstrijskih cesarjev, vojvod, nemških kraljev, učenjakov, glasbenikov in pesnikov (Beethoven, Goethe). Goetheju na čast je imenovana soba (»Goethe Stube«), v kateri je sloviti nemški pesnik pil pivo. Prav tedaj so Tirolci tam veselo rajali in pili pivo iz pollitrskih vrčev — kakor takrat, ko je še Goethe zahajal v to sobo.
I. L.
(Se nadaljuje)
Ministrstvo' za finance je z okrožnico št.' 1893 z dne 5. 10. 1957 za primere zakasnele uporabe uvoznih licence in overil Mod. UIC - Import odredilo naslednje :
1.	Carinarnice smejo dovoliti, da se smejo take licence in overila izrabiti v roku 60 dni od dne zapadlosti, ako je blago dospelo na italijansko carinarnico sicer po zapadlosti licenoe oziroma overila, a je bilo odposlano v Italijo nedvomno še pred dnem zapadlosti. Izraba se dovoli tudi v primeru, če je blago prispelo pred dnem zapadlosti, vendar ne delj ko 30 dni pred zapadlostjo.
2.	Zakasnela izraba se ne sme dovoliti, če je bilo blago na poti ali če je ležalo v carinarnici že pred dnem, ko je bila licenca ali je bilo overilo UIC-Import izdano.
»GOSPOD ARSTV 0“
i
?: k( Cjš«ji
i°n
«0]
A. dmag,fyio>
TRIESTE
Ubtamulima leta 1912
V italijanskih gospodarskih krogih računajo, da bi morebitne ovire, ki bi' nastale v trgovinski izmenjavi med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo zaradi priznanja Vzhodne Nemčije s strani Jugoslavije, ugodno vplivale na razvoj trgovine med Jugoslavijo in Italijo. Italijanski gospodarski listi so te dni tako zabeležili ugodnejši razvoj za Italijo v italijansko - jugoslovanski izmenjavi. Že prejšnji zastoji v trgovini med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo, ki jih je povzročilo zavlačevanje pogajanj, so omogočili večji izvoz italijanskih industrijskih izdelkov v Jugoslavijo. Zdaj računajo italijanski izvozniki tudi z možnostjo, da nastopijo na jugoslovanskem trgu močneje konkurenti iz drugih vzhodnih držav. Tako je že prispela v Ljubljano iz Vzhodne Nemčije večja pošiljka pisalnih strojev »Rheinme-tall«.
IMPORT-EXPORT
°o0
2alo$a Maga na ienike
in moShe Meke
in podlogi
Hnjij
Vi*
,hot b:
ko t
'Srafi
Hepi Kia. ..Na! Na t
V'
■ i,
1 O
^ na 1 noi
kS"
Priči
lo.
Kni
Nvni
v;
Nani
s
o o o
r Pr'
Noi 9 Kop
^ Kop
TRST- PIVA TRE NOVEMBRE *
TIL. 24-863
TELEGRAM h DONAC3GIO
CHIESAGRBCI
TRIESTE
‘^Mai
Vozili red avtobusov za Jugoslavijo
4’S
od’
Proga: Trst - Postojna - Ljubljana
Od 1. maja do 30. septembra dnevd Od 1. oktobra do 30. aprila vsako s1 do, soboto in nedeljo.
Odhod: iz TRSTA ob 18.00 Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30
(SAP - LjubljaP’
Od 1. maja do 30. septembra dne'
Od 1. oktobra do 30. aprila vsak tol četrtek in nedeljo.
Odhod: iz TRSTA ob 7.30 Odhod: iz LJUBLJANE ob 16.20 (SA1^, Proga: Ljubljana - Postojna - Got11), Vsako soboto do 15. junija. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 13.50 (SAP) Vsak četrtek.
Odhod: iz LJUBLJANE ob 17.00 Odhod: iz GORICE ob 7.00 (RIBI) Proga: Trst - Opatija - Reka Vsak dan.
Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00
(AUTOTRAN
Proga: Trst - Herpelje - Kozina
Vsako sredo in soboto, iz TRSTA ob 7.00 iz KOZINE ob 9.00
(AUTOVIE CARSlCHf
* srt r' arl Ni ] deh
“ih d
fr s, Nerr Nuc
Prič >jn, W c Nva
0LI
'te ic
um
Nel
llak,
'N ,
Me
"■osla,
“k Mi Nm Oslo veli
se
e/-ne % {
Odhod: Odhod:
NO\
Ned
S,
No
TRST
SEŽANA
SENOŽEČE
POSTOJNA
Prih6
STa
Ni
S. A. T.
AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA Obratuje ob torkih, četrtkih in nedelj*
Odhod
7.30 8.35 8.50
10.30	LJUBLJANA	l^frac
Prevažajo se samo potniki, ki pottfj :
jo preko meje. Dnevna proga od 1.15!
iSlNe
l7fv 1
ja do 30. septembra 1957. Nadaljeval1]'j j do Bleda od 16. junija do 15. sept6l<
bra.
l N
K V(
DVE NEMČIJI OSTANETA. Zahodne Nemce je razburila izjava sovjetskega zunanjega ministra Gromika na zasedanju Organizacije združenih narodov, da se Sovjetska zveza ne bo udeležila nobene konference, na katerih bi hoteli razpravljati o združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije. Pripravljena je razpravljati o razorožitvi, toda ne o političnih vprašanjih, kakor je vprašanje združitve Nemčije, čeprav bi rešitev teh vprašanj utegnila pripraviti pot za razorožitev. Nemški listi ugotavljajo, da so Kusi s tem zaprli pot gibanju za združitev obeh Nemčij. Jugoslovanska vlada je medtem uradno priznala Vzhodno Nemčijo. V tej živi okoli 18 milijonov Nemcev, v Zahodni Nemčiji pa okoli 50 milijonov.
»AUTOVIE CARSICHE« — TRST AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPELJE KOZINA
7.00 odhod TRST prihod l0! S 15 prih. HERPELJE KOZINA odh.9 Vozi vsako sredo In soboto.
Proga: Trst — Opčine — Sežah*
V veljavi od 7. aprila 1957 Odhod iz Trsta vsak petek in vs3H
soboto ob 7. in 15.30	_ (SAT/SA^foli 2
— vsak ponedeljek in ob 9.30 in ob 19. uri. (SLAVNP Odhod iz Sežane vsak petek in s0*"1
vsako neckjfrajc šola
to ob 9.30 in 18.30	(SAT/SAlfrblas|
vsak ponedeljek in vsako nede[j‘ ob 14.30	(SLAV#

%
‘N
S
m
'M.
»slej
frtu
"'era
k’«
Ne
Sh
9
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Ž-375. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir.
Odgovorni urednik: dr. Lojze Beroe Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu
PROGA TRST — FERNECE Odhodi s Trga Liberth Ob	delavnikih: ob	7.30,	10.15,	W
15, 18.55.
Ob praznikih: ob 7.25, 8.30, 10.11, 1% 13.10, 13.50, 14.30, 15.15, 15.30, 16, 1%
17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30,
Odhodi s Femeč Ob	delavnikih: ob	8.20,	10.50,
15.40, 18.55.
Ob praznikih: ob 8, 9.10, 10.50,
13.20,	14, 14.20, 15.15,	15.30,	15.50,	1%	%,
16.50,	17.35, 18, 18.50,	19.20,	19.50.	^	>1
20.50,	21.45, 23.10.
. S>j # % v
— IMUNA IN ZLATARNA
Iflikal} Halel - TRST
Čampo S. Giacomo 3 - tel. 95-881
Dre najboljših znamk, velika izbira
zlatih okraskov za vsa prlUk*

.VIST A
Po
Mi
j" Po
»{, j
Si
Mir
k
s
4 Pc
s
'»i (. St
I SV|
“"šo
TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-65*
Bogata izbira naolnikov, daljn°‘ gledov, šestil, računal in p0' trebščin za višje šole, toplomer^ in fotografskega materiala.
GOSTILNA
FURJL ASI
REPENTABOR
»*i L k s
Si
S
S
So 0 «1,
DOMAČA KUHINJA IN PRISTNA VINA — CENE UGODNE!
Za morebitna naročila in rezervacij6' kličite telefonsko celico Repentabo*
n,
h
"as
J4 n
k° t
"ata
Koper kot pomorsko pristanišče
Mnenje slovenskih geografov • Za cesto pride železnica
Vštvo slovenskih geografov je ime-
C<
P! oi>(
1)6**' D]
jpfO’ * V o u	”
v [|, soboto in nedeljo v Portorožu svoj
ivtf- ^ongres slovenskih geografov«. e‘°. Ofj i' kongres je bil v Mariboru. V v faf0r°^ so Prioli tudi predstavniki geo-iz Hrvatske in Vojvodine, Srbi-prV Makedonije. Kongres je odprl prof.
i/lel i ter nato izročil vodstvo prof.
^ i'ku: (Oba geografa sta znana po svo-jj. ligah, v katerih obravnavata vpra-iz domačega in tujega sveta) bližnje sosede nas bo ta kongres 1 J50 bolj zanimal, ker so slovenski fkafi postavili za dnevni red svoje-. “Orovanja v Portorožu gospodarsko-j bepisna vprašanja Slovenskega Pri-. la- Že v prvem predavanju, ki ga .^dal prof. Melik, so bila v glavnem
*Mad
NA SMRT ARH. RADOVIČA
h. stedo je v Nabrežini nenadoma u-H Arhitekt Anton Radovič, ki je vodil /JJi kamnolom. Smrt ga je dohitela ^. alu v 62. letu starosti. Zapušča vdo-^ dve hčerki, katerim izrekamo glo-sožalje. Naše gospodarstvo na Tr-!Jtsm je s smrtjo pokojnika zadel Udarec. Rajni ni samo uspešno vo-
, lan tl !t«i
\V'
)tll/
. rt
/afli
jtet
in»
*leta najvažnejša gospodarsko-zemlje-
‘sta
vprašanja tega obalnega predela.
Melik je precej obširno govoril jj! 0 izgraditvi in dopolnitvi prista-[jj na vzhodnem Jadranu. Tako gra-Er Pova pristanišča v Baru in Pločah Spolnjujejo pristanišča v Zadru in ltu; Na vrsto pride tudi Koper, kjer .Pričeli izsuševati močvirje z nizko d Koper naj postane dopolnilno stanišče za Reko. Zato so dani vsi 6.,avni pogoji, saj ima Koper najsever-Js° lego med vsemi jugoslovanskimi [/“•anišči ter razpolaga tudi z obši; 51 Prostorom.
. Vornik je zlasti poudaril, da je tre-^PPur povezati z zaledjem s primerih Sleznico, to je z zgraditvijo proge Kopra do Divače ali pa od Kopra
do Podgorja, ki leži na progi Divača-Pulj. Med raznimi trasami prihaja v zadnjem času čedalje bolj v poštev trasa Divača-Koper. (Drugi predavatelj Fr. Potočnik je omenil, da bi stroški za graditev 37 km dolge proge znašali 4,820 milijarde dinarjev). Novo železnico je treba graditi ne kot alternativo, temveč kot dopolnilo novi avtomobilski cesti od Senožeč do Kopra; brez železnice, si ni mogoče zamisliti sodobnega pristanišča. Kakor bo Zadar povezan s sistemom jugoslovanskih železnic s progo od Knina, tako je treba tudi Koper navezati na ostalo železniško omrežje. Prof. Melik je tudi naglasil potrebo po čim hitrejši industrializaciji koprskega okraja.
Med raznimi ustanovami, v katerih naj se Slovenci uveljavljajo kot obmorski narod, je govornik omenil Srednjo pomorsko šolo v Piranu, pa tudi Oceanografsko postajo, ki jo nameravajo zgraditi v Piranu. Na tem področju bodo Jugoslovani sodelovali tudi z Italijani.
Direktor Fr. Potočnik je podrobno poročal o razvoju Splošne plovbe in gospodarskega življenja na Koprskem, medtem ko je prof. Vlad. Kokole podal geomorfološki pregled Koprskega. Ravnatelj Potočnik je omenil, da bo do konca prihodnjega leta v Kopru dograjene 135 m nove obale; v celoti pa predvideva načrt izgraditve 400 metrov nove obale.
L. B.
Kamnolom, temveč si je kot dolgo-1 Predsednik nabrežinske posojilni-Ptidobil velike zasluge za razvoj in
l!°Wo obnovo domač ,,eč okoli Nabrežine.

obnovo domačega gospodarstva Po njegovem pričanju je posojilnica po vojni zopet
in se danes dobro razvija v ko-članov in vsega prebivalstva.
VAŽNE OLAJŠAVE V OBMEJNEM PROMETU
Na zasedanju mešane obmejne komisije v Ljubljani so bile'sprejete nekatere važne olajšave v obmejnem prometu. Sedanje prepustnice bodo postopoma (ko zapadejo) zamenjali z novimi, ki bodo imele fotografijo koristnika; potem ne bodo več potrebne osebne izkaznice za prehod meje. Propust-nice bodo veljavne za vse občine, ki so v obmejnem pasu, ne da bi bile še posebej označene na prepustnici. Olajšan bo prehod za kmetovalce. Zdaj še razpravljajo o predlogu, da bi potnik lahko ostal v drugem obmejnem pasu tri dni. Obmejni pas ne bo razširjen. Glede prenašanja mesa in menda tudi glede bencina ostane vse pri starem.
SA! iti or\
°lETNICA RESSLOVE SMRTI
e '0- t. m. je preteklo sto let, odkar ^Utt>rl znani izumitelj Josip Ressel, iist^ Je Preizkusil svoj izum, ladijski le, k■ v Trstu, domnevajo pa, da je Poizkuse tudi na Krki v Sloveni-
I.	"fedtem, ko so mu priredili velike ^ s*3.ve v Ljubljani, Pragi, Hambur-jt ^iinchenu in na Dunaju tre v nje-i ern rojstnem kraju Hrudimu na Če-°slovaškem, se v Trstu niso spomni-Velikega iznajditelja. Njegovi starši
» ,Se Priselili na Češko iz Porenja. Za-
J.	Pe bi v Trstu temu velikemu izumi-Posvetili ene ulice?
Nova LADJA. Preteklo soboto so v Jfdelnici CRDA v Tržiču splovili Vina 0nsk° Petrolejsko ladjo »Esso gPdsor«, ki so jo zgradili za družbo ®s° Transportation Company Ltd«' iz Pdona.
flAVKA
V LADJEDELNICAH. De-
til1, (^Združenih jadranskih ladjedelnic 1J; ejdj ) tn Tržaškega arzenala so
18.1 Se
pre-
teden zaostrili svoje protestno gi-
•-* - in stavkali ves ponedeljek, nato o ' Tetek in soboto. Delavci zahteva-iJ?adaljevanje pogajanj v zvezi s sta-">T 1 zahtevami.
^Kaj več PROMETA. Promet skočna skladišča v Trstu je dosegel SePtembru 291.000 ton, to je 99.000 (.e,..Več kot v istem mesecu lani. Naj-rpj1 delež prometa odpade na »revne« H«e blaga, kot sta železna ruda in j )]ar° železo. Prvo mesto po količini t Ša zavzema še vedno Avstrija.
(l^lJSKA HRIPA je v Trstu napadla t.,. eJ nekaj čez 5.500 Tržačanov. V
- s u smo zabeležili dva smrtna pri-prvega v septembru in drugega jjt dni, ko je podlegla enajstletna
Sa
kje
tR) lotICa' Nadnje dneve zboli na dan o rlelf hf1.2-000 Tržačanov. Ravnatelji šol po-i. >al° vsak dan oblastem o položaju ,°lah. V Trstu je obolelo v osnovnih I okoli 26%, v okolici 12% otrok. |iriastVa se še niso odločila, da bi za-fla šole.
def
411'
iOiSl; ^ %]
lAAAUZtm
SONČNA JESEN V PORTOROŽU Portorož, oktobra
V prvi polovici oktobra je bilo v Portorožu vedno še mnogo gostov. Precej je med njimi še inozemskih turistov, tudi takih, ki pod vplivom toplih sončnih žarkov zapoznelega poletja navzlic ža nekoliko hladnejši temperaturi morske vode še radi zaplavajo po vabljivi gladini pred portoroško obalo. Večinoma so bili iz severnih krajev in zanje je tudi oktober, če sije tukajšnje sonce, vedno še primeren čas za morske kopelji. Jesenska sezona je pa privabila tudi mnogo jugoslovanskih gostov, zlasti v zvezi z raznimi zborovanji.
Zborovali so tu v zadnjem času predvsem kirurgi in ortopedi, včlanjeni v slovensko-hrvatskem društvu, ki prireja svoje strokovne sestanke izmenoma na slovenskem in hrvatskem ozemlju. To je bil letos že tretji zdravniški kongres v Portorožu. Nato so se sestali tu gostinski in turistični delavci, okrog 1.200 jih je bilo. Napolnili so vse hotele in razne počitniške domove, zborovali so in priredili razne tekme, izlete in zabave v želji, da se tudi sami kot gostje seznanijo s prijetnimi stranmi turistov, katere nudijo oni sicer vedno le drugim. Sledil je kongres slovenskih zemljepiscev. Tako postaja Portorož vedno bolj privlačna točka za 'strokovna zborovanja in kongrese.
Dr. O.
S----
SADJE IN ZELENJAVA NA TRŽAŠKEM TRGU
Ker gre grozdje proti koncu, se njegova cena postopoma viša; vsekakor pa je bilo grozdje letos tudi v polni sezoni zelo drago. Jabolk je na trgu malo, zaradi spomladanske pozebe, ki je napravila ogromno škodo temu sadežu; tako so tudi cene visoke. Na trgu se je pojavil kaki. Splošno so tudi cene zelenjave visoke. Navajamo cene sadja in zelenjave na tržaškem trgu (v oklepaju cene na drobno):
Grozdje prvovrstno 160-300 lir kg (220 do 380), II. vrste 70-120 (120-160); hruške prvovrstne 200-220 (260-300), II. vrste 70-120 (120-160); jabolka prvovrstna 130-150 (160-220), II. vrste 80-100 (100-160); kaki 65-80 (100-120); kostanj 60-120 (80-150); limone 170-180 (220-280).
Radič I. rez 200-300 (280-380), II. rez 100-150 (160-240); motovilec 200-250 ( 260-380); solata endivija domača 70-100 (120 do 180), ital. 40-60 ( 80-120); špinača domača 100-140 (160-200), ital. 50-70 (80-120); blede 80-120 (120-160); zelena 60-80 (100-120); ohrovt 3040 (50-70); zelje 10-15 ( 20-30); cikorija 20-30 (40-60); fižol v stročju 100-120 (140-180); korenje 70-100 (100-140); paprika 3040 (6080); melancani 90110 (120140); krompir 28-42 (36-56); čebula 3540 ( 45-60); česen 180240 (260380) lir za kg.
V ITALIJI NAJVIŠJA TAKSA NA PETROLEJ
Medministrski odbor za cene v Rimu bo te dni določil cene petroleju, bencinu in drugemu tekočemu gorivu, ki bodo veljale od 1. decembra dalje. Ob tej priložnosti ugotavljajo, da ima Italija najvišje takse na Tekoča goriva v Evropi. Na eno tono goriva znašajo takse 3.800 lir pri ceni 18.000 lir in 3.150 lir pri ceni 20.500 lir. Cene goriva v drugih državah so v lirah sicer višje, toda takse so nižje; na Nizozemskem 2.200 lir pri ceni 22.100 lir, v Franciji 1950 lir pri ceni 21.400 lir, v Belgiji 950 lir pri ceni 20.000 lir, v Zah. Nemčiji 440 lir pri ceni 18.000 lir, na Danskem 220 lir pri ceni 24.500, na Švedskem 106 lir pri ceni 22.000, a na Angleškem ni ni-kakšnih pristojbin pri ceni 21.800 lir.
RAZDELITEV POKOJNIN V ITALIJI. Pokojnine za delavno nesposobnost in starost v Italiji so razdeljene takole: 285.000 upokojencev prejema pokojnino okoli 3.500 lir, 602.000 upokojencev okoli 5.000 lir in 878.000 upokojencev 5.000 do 6.000 lir na mesec.
Dijahov je za dve trgovski akademiji
Razveseljiv porast v številu dijakov in razredov beleži v tem šolskem letu Trgovska akademija. Na zavod se je vpisalo letos 214 dijakov. Od teh je 86 fantov in 128 deklet. S tem se je povečalo tudi število razredov, ki jih je letos deset nasproti devetim v lanskem šolskem letu z 201 dijakom. Na novo vpisanih dijakov je 38, in sicer 18 fantov in 20 deklet. Letošnji prvi razred je dal dve akademiji, ker je na zavodu sedaj pet vzporednic A in pet vzporednic B. Vsaka vzporednica šteje vseh pet letnikov, t. j. od prvega do petega razreda, kolikor pač traja pouk na zavodu.
Nedvomno je to za našo Trgovsko akademijo velik uspeh, ker je tako postala najmočnejši zavod s slovenskim učnim jezikom na našem ozemlju. Zadnja šolska leta so dala slutiti, da Irmo v nekaj letih dosegli letošnje rezul tate. Število dijakov je od leta do leta rastlo in verjetno bi jih bilo še več, če bi ne bilo tudi med nami nekaj stotin slovenskih družin, ki so morale s trebuhom za kruhom v oddaljeno Avstralijo.
Četudi je pojav sam po sebi zavidanja vreden, mislimo, da ta porast ni povsem zdrave narave. Trgovska akademija je za tržaške Slovence nujno potreben zavod, ki ga je treba vsestransko podpreti. Kot pomorsko mesto je Trst znan po svoji tranzitni vlogi; ima tudi svojo trgovino, industrijo, razne finančne ustanove i. dr., kar je med seboj povezano in sloni na starih tradicijah. Vse te panoge so še vedno v stanju, da letno zaposlijo znaten del novega kadra, čeprav preživljajo večjo ali manjšo krizo. Zato smo mnenja, da se je večina naših staršev pri izbiranju višje srednje šole odločila, da svoje otroke vpiše na Trgovsko akademijo, ki po petih letih šolanja dijaka relativno dobro pripravi, mu da določeno strokovno izobrazbo, s katero se
laže zaposli in pride prej do zaslužka. V drugačnih ekonomskih razmerah bi naši starši brez pomisleka vpisali več otrok tudi na druge zavode, ki nujno zahtevajo še univerzitetni študij, kar na Trgovski akademiji ni vedno potrebno. V drugi vrsti bi prišla v poštev strokovno-tehnična izobrazba, ki je danes škoro v vseh deželah v napredovanju.
Glede na pomen Trgovske akademije za tržaške Slovence moramo še nekaj dodati. Zavod ni najboljše opremljen z učili in drugimi učnimi pripomočki. -To gre v škodo pouka in pravilne vzgoje našega naraščaja. Pristojne oblasti in v tem primeru pokrajinska uprava, bi morala poskrbeti zavodu vse, kar mu manjka. Občina pa, ki ima v oskrbi poslopje, bi morala začeti že enk z zidanjem telovadnice, da ne bi dijaki izgubljali zaradi telovadbe cele popoldneve. Vsaj pet let gledamo, kako štrle iz poslopja pri Sv. Ivanu železne žice, ki bi morale vezati nedograjeno telovadnico. In končno tudi kabinetov ni, ker ni prostorov. Brez vaj in eksperimentov trpi pouk, ki to delo zahteva.
Čas bi bil, da se prizadete oblasti zganejo, da ukrenejo potrebno v korist zavoda in mladine, ki bo jutri koristila skupnosti. Prav zato mora biti tudi temu primerno vzgojena in izšolana.
Profesorskemu zbora, ki kot čujemo je v glavnem ostal isti kot lani, želimo mnogo uspeha pri njegovem požrtvovalnem delu, mladini pa kličemo pridno na delo, da boste ponosni na svoje u-spehe.
Lat.
MATURA. Na Trgovski akademiji so napravili usposobljenostni izpit v jesenskem roku naslednji kandidati: Bav-čar-Zaccaria Lavra, Coretti-Komar Fa-bij, Emili Marija, Lupine Bogomila, Marsetti Renata, Milkovič Marino, Pe-scatori Ana in Širca Sergij. En kandidat je bil odklonjen.
BOGASTVO NAŠE ZEMLJE
Od pridelovanja do sežiganja kave
Nekdaj so mislili, da je domovina kave na Arabskem; danes je pa še marsikdo prepričan, da ji je tekla zibelka v Brazilji. Resnica pa je, da se je razširila po svetu iz Etiopije (Abe-sinije) ali bolj natančno iz etiopske pokrajine, ki ji še dandanes pravijo »Kafa«. Od tam so zanesli kavo najprej seveda v bližnjo Arabijo, kjer je menda še dandanes najbolj priljublje*-na pijača. Po romarjih, ki so potovali v Meko in Medino, jo je spoznal kmalu ves muslimanski svet in je šla trgovina z njo Arabcem v klas; že v 16. stoletju so odprli v Carigradu, prestolnici turškega sultana, prve kavarne. Kako udomačena je bila med Turki ta pijača, se vidi tudi iz tega, da so po turškem porazu pri Dunaju leta 1683 padle v roke zmagovalcev med drugim plenom tudi ogromne zaloge kave. Prav v tistem času so se začele pojavljati prve kavarne tudi v Srednji Evropi, dočim se je na jugu in zahodu naše celine širila kava čez Benetke,
V Brdih dobra letina
Na Dobrovem v jugoslovanskem delu Goriških Brd so ob začetku trgatve dogradili zorilni obrat nove modeme vinske kleti, ki bo imela prostora za 445 vagonov vina ter bo povsem dograjena do prihodnje jeseni. Klet bo v celoti stala okoli 550 milijonov dinarjev ter so vsa sredstva že zagotovljena iz državnih kreditnih virov. Zorilni obrat je ves pod zemljo v dveh nadstropjih. Sprejel bo letos že okoli 120 vagonov vinskega mošta, ki so ga že začeli odkupovati od zasebnih kmetovalcev. Letos je v Brdih dobra vinska letina, povpraševanje po moštu pa še večje. Ves pridelek naj bi dosegel okoli 480 do 500 vagonov grozdja oziroma nekaj manj od 400 vagonov vina. Navadna vina vsebujejo okoli 20 stop. sladkorja (lani le od 16 do 17 stop.), sortna vina pa od 22 do 24 stop.
Podjetje »Zadružno vinarstvo«, kateremu pripada tudi nova klet, si je skupaj s krajevnim podjetjem »Vino Gorica« zagotovilo odkup okoli 190 vagonov mošta. Mošt navadnih sort plačujejo vinogradnikom od 65 do 85 dinarjev liter, sortnih vin pa od 90 do 120 din za liter. Za ostale tržne presežke, kakih 50 vagonov mošta, se poteguje 11 podjetij iz Slovenije, Hrvatske in Srbije, ki so že prejšnji mesec poslala svoje zastopnike v Brda. Zaradi velikega povpraševanja so cene mošta šc narasle.	—mar—
Marseille in London; uvažali so jo iz arabske luke Mokka, ki je dala pijači njeno drugo ime.
Kajpada so ponekod zagnali proti kavi krik, kakor nekoč proti tobaku, pa ni nič pomagalo. Turška vlada in za njimi evropske so kmalu spoznale, da utegne biti kava hvaležen predmet za obdavčenje in s tem za zvišanje državnih dohodkov. Dandanes Jo pijejo povsod z užitkom in brez ovir.
Do konca 17. stoletja so imeli Arabci nad kavo monopol. Takrat pa se je posrečilo Holandcem iztihotapiti kavovec iz Arabije. Nasadili so prve plantaže v Indoneziji, v okolici današnje Džakarte, in v svoji ameriški koloniji Gvajani. Iz teh dveh središč si je utrla kava pot po južni Aziji in Afriki ter po srednji in južni Ameriki. Pristna »mokka«, s katero ti postrežejo lahko samo še na Arabskem, drugje pa morda v določenih krogih ob izjemnih prilikah, raste samo še v Jemenu v jugozahodnem delu arabskega polotoka in gre njen izvoz čez luki Hodejdo in Aden; pridelajo je komaj kakih 40.000 stotov’ dočim pride devet desetin ogromnega svetovnega pridelka kave, ki doseže 22 do 24 milijonov stotov, iz južne in srednje Amerike.
Največja pridelovalka kave je Brazilija; samo v zvezni državi Sao Paulo raste več ko poldrug milijon kavovih-dreves, kar predstavlja približno polovico brazilske rasti. Tako zelo se je v, Braziliji razmahnila kultura kave, da je sčasoma prerasla svetovno potrošnjo. Leta 1932133 so od skupne letine
1.776.000	ton kmtkomalo sežgali sko-ro polovico, ali bolj natančno 834.600 ton kave. To sežiganje so nadaljevali tja do leta 1944, ko so potegnili črto in izračunali v statistične namene, da je bilo sežganih nič manj ko 78.194.646 vreč po 60 kg, t. j. 4.691.679 ton kave. Poslej so namesto sežiganja uvedli v Braziliji politiko zmanjševanja pridelka.
Tako so pridelali v tej državi leta 1951/52 od skupne svetovne proizvodnje 2,33 mil. »samo še« 1,125 mil. ton kave. Na drugem mestu je bila Kolumbija s 343.600 t, za njo Mehika z
90.000	t, Salvator z 78.000 t, Francoska Zah. Afrika z 61.100 t, potem po vrsti Guatemala, Venezuela, Angola, Indonezija, Madagaskar, Dominikanska republika, Uganda, Kongo, Ruanda Urundi, Tanganjika, Kenija, Indija, Haiti itd.
V Italiji potrošimo mnogo kave. V letih 1891-95 so je uvozili povprečno po
129.000 stotov na leto, leta 1929 pa že
468.700	q. V času sankcij (1936-38) je uvoz padel za kakih 150.000 q in se je po drugi svetovni vojni znova dvignil v letih 1949-51 na 460 do 480.000 q. V letu 1952 je skočil uvoz kar na
609.700	q in se je poslej stalno dvigal ter dosegel lani 756.776 stotov v vrednosti 47,336 milijard lir; ta količina pomeni približno 3,25% svetovne proizvodnje kave, po nabavni ceni pa 2,4% celokupnega italijanskega uvoza. Največ kave, 374.000 vreč ali 30% uvoza, je prišlo iz Brazilije; 159.000 vreč je dobavila Malaja, 131.000 vreč Indonezija, 116.000 vreč Kongo, 110.000 vreč pa Haiti, dočim se razlika porazdeli po manjših količinah na druge države.
lllll!!lllllllllllllll|l!||||||||||:!|l!||||i||||||||ll|i||!l|!!||||!l|il|||||||||||;|l!lH||||ll|!l|l|||||i
Sociolru
UTRINKI
KATERIM SLOJEM PRIPADAJO BODOČI FRANCOSKI ZDRAVNIKI. Na
poizvedovanje med študenti na medicinskih fakultetah v Parizu in v Lillu, h kateremu sloju pripadajo sedanji študenti medicine, je odgovorilo 1405 dijakov : 39 študentov so sinovi kmetov (2,6%), 50 delavcev (3,3%), 258 so sinovi obrtnikov, trgovcev in nižjih uradnikov (17,2%). Vsi ostali pripadajo tako imenovanim višjim slojem; 245 je sinov zdravnikov in lekarnarjev.
ZA VEČ DELA VEC PLAČE. Jugo slovanskim gospodarskim organizacijam je bil izročen v pretres osnutek novega zakona o podelitvi dohodka podjetja. Novi zakon zagotavlja delavcem najprej oseben dohodek (plačo) neodvisno od tega, ali ima podjetje kaj dohodka ali ne. Tako je delavcu zagotovljena minimalna plača. Ta se poveča, ako je podjetje imelo dohodek. Iz dohodka bo prejel večjo nagrado tisti, ki bo več dela izvršil, to se pravi, da se bodo dodatne nagrade delavcem delile po učinku njihovega dela. S tem hočejo spodbuditi delavca, da bi delal z večjo vnemo ter tako po svojih močeh pripomogel k povečanju proizvodnje.
KULTURA
Ut
»HABSBURŠKA MONARHIJA 1809—
1918« (na ovitku: 1815-1918; zakaj ta razlika?) je knjiga, ki bo gotovo pritegnila pozornost marsikaterega, posebno Starejšega izobraženega Slovenca. Napisal jo je A. J. P. Taylor, mlad angleški znanstvenik (rojen 1906), zdaj predavatelj za mednarodno zgodovino na univerzi v O.vfordu. To »Zgodovino avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske« je Taylor prvič izdal že leta 1941, pozneje pa jo je predelal in dopolnil. Nova izdaja je izšla leta 1948 in jo je zdaj v slovenščino prevedel Janez Gradišnik. Knjiga obsega 334 strani. Krasi jo več ilustracij na posebnem papirju in dva zemljevida. Taylor piše lahkotno, bistro in mikavno. Ni pust in dolgočasen, ne zgublja se v nevažnih podrobnostih. še posebno pa je važno, da gleda na zadnjih sto let velike podonavske monarhije kot realist in ne kot romantik. Razkriva vzroke, zakaj je ta »mozaik narodov« v Srednji Evropi razpadel. Pravičen je vsem: kot neprizadet Anglež gleda resnici v oči, nikogar ne obožuje, s srcem pa je na strani narodov, ki so jih dušili Nemci in Madžari. Taylorjeva knjiga je bolj kot čisto pripovedovanje analiza dogodkov; zato mora biti bralec pozoren. Univ. prof. Fran Ztvitter je na koncu v »Spremni besedi« napisal vrsto kritičnih opomb, ki pa nikakor ne zmanjšujejo vrednosti te priporočila vredne knjige.
(v. b.)
»POD SVOBODNIM SONCEM« KOT FILM. Slovensko podjetje »Triglav , film« namerava ob sodelovanju ostalih večjih jugoslovanskih filmskih podjetij prikazati v filmu znani Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem«. Obstaja možnost koprodukcije z nekim tujim filmskim podjetjem.; beograjsko podjetje »Avala«, ki je odkupilo scena-
rij, se je namreč že pogajalo z nekim angleškim podjetjem o pogojih za sodelovanje. Pogajanja še niso bila zaključena. Glavne vloge bodo igrali domači in tuji igralci. Posebno skrbno bodo izbrali osebo, ki bo igrala Istoka. Fjlm bodo snemali v tehniki cinemasco pe in v barvah.
»GROFA LUKSEMBURŠKEGA«, znano opereto F. Lebarja, bodo gledalci lahko videli v kratkem času na platnu.
V	Piranu je nemško podjetje CCC-Ber-lin ‘že posnelo nekatere prizore ob sodelovanju jugoslovanskih filmskih podjetij »Triglav filma« in »Filmskega servisa«. Film bodo nadalje snemali v Opatiji in na Reki. Režira znani nemški filmski režiser Jakob Werner.
RAZSTAVA ROBERTA HLAVATVJA
V	KOPRU. V okrajnem muzeju v Kopru so 12. t. m. odprli razstavo znanega tržaškega slikarja Roberta Hlavaty-ja, ki je bil doslej znan kot izboren akvarelist. V zadnjem času pa se je pričel ukvarjati tudi s »tempero« in oljem; v Kopru razstavlja 22 temper, med temi n. pr. »Večer na Opčinah«, »Hiše na Krasu«, »Večer v starem mestu«, »Plavži« itd. Razstava ostane odprta do 27. oktobra.
ČERNIGOJEVA RAZSTAVA V LJUB. LJANI IN CEUU. Tržaški slikar prof. Avgust Černigoj je po uspešni razstavi v Ljubljani razstavil svoja najnovejša dela tudi v Celju. Kritike v ljubljanskih listih so bile splošno ugodne. Černigoj je razstavil 20 olj in 10 grafik. Med temi je več motivov iz Laškega (zdravilišče, transformatorji, rudniki), nadalje iz Trnovega in Ilirske Bistrice ter nekaj motivov iz Trsta (Barkov-Ije). Grafični listi (acquatinte) so predvsem abstraktnega značaja ter so ugajali zlasti umetnikom. Tudi ob tej priložnosti je Černigoj pokazal dinamiko svojega nemirnega in ustvarjalnega duha.

NAPOVEDANE LADJE
Proga JADRANSKO MORJE, SICILIJA, MALTA, TIRENSKO MORJE, ŠPANIJA.
Milvija odhod iz Trsta 19. oktobra. Citta di catania odhod 21. oktobra. Citta di Siracusa odhod 25. okt.
Proga GRČIJA, TURČIJA, SIRIJA, LIBANON, IZRAEL, EGIPT.
Kozani odhod iz Trsta 18. okt. S. Marco odhod 18. okt. Campidoglio 18. okt. Ardahan odhod 20. okt. Otranto odhod 22. okt. Messapia odhod 23. okt. Barletta odhod 23. okt. Caterina Ma-dre odhod 24. okt. Ausonia odhod 25. okt. Ege odhod 25. okt. Irma odhod 25. okt. Rosa Sicula odhod 25. okt. Rosa Etnea odhod 25. okt. Christina odhod 26. okt. Palmach odhod 30. okt. Plo-tarkis Blessas odhod 30. okt. Cittž, di Pesaro odhod 31. okt. S. Marco odhod 1. novembra.
Proga AFRIKA, RDEČE MORJE.
Mimina S. odhod iz Trsta 19. okt. Cittži di Fano odhod 19. okt. Astor odhod 20. okt. Vietrbc odhod 20. okt. Pirot odhod 24. okt. Gavilan odhod 31. okt. Teresa Cosulich odhod 1. novembra.
Proga PERZIJSKI ZALIV, INDIJA, PAKISTAN, DALJNI VZHOD.
Cellina odhod 18. okt. iz Trsta. U. Vivaldi odhod 23. okt. El Nil odhod 25. okt. Mabruk odhod 29. okt. Leie odhod 30. okt.
Proga ZAHODNA IN SEVERNA EVROPA.
Leo odhod 25. okt. Volharding odhod 27. okt.
Proga SEVERNA AMERIKA.
Exford odhod iz Trsta 20. okt. Exer-mont odhod 28. okt. Saturnia odhod 28. okt.
Proga SREDNJA AMERIKA - SEVERNI PACIFIK.
Helen Lykes odhod iz Trsta 22. okt.
nr lomlanlsai
G. Ferraris odhod 24. okt. Mondoro odhod 28. okt. Lipscomb Lykes odhod 1. novembra.
Proga JUŽNA AMERIKA.
Leme odhod iz Trsta 1. novembra, Rio Bermejo odhod 2. novembra.
GIBANJE LADIJ »JUGOLINIJE«
Proga: Jadran - Levant
Lika odhod iz Trsta 20. oktobra, Sarajevo odhod ^0., Titograd odhod 28. oktobra.
Proga: Jadran - Indija - Pakistan
Lika odhod 20. oktobra, Triglav odhod 5. novembra, Avala odhod 15. novembra.
Proga: Jadran - Indonezija - Daljni vzh.
Lika odhod 20. oktobra, Triglav odhod 5. novembra, Treči maj odhod 15. novembra.
Proga: Jadran - Vietnam - Sev. Kitajska
Lika odhod 20. oktobra, Treči maj odhod 15. novembra.
Proga: Jadran - ZDA Radnik odhod 5. novembra.
Proga: Jadran - Severna Evropa Pula odhod 18. oktobra. Vojvodina odhod 25. oktobra.
Proga: Jadran - Severna Afrika Pula odhod 18. oktobra, Radnik od hod 5. novembra.
LADJEVJE SPLOŠNE PLOVBE
»Splošna plovba«, ki ima svoj sedež v Piranu, razpolaga danes s 13 ladjami s skupno nosilnostjo 83.856 ton. V načrtu »splošne plovbe« je zgraditev 4 večjih prekooceanskih ladij s tona-žo po 10.000 ton nosilnosti. Eno takšno ladjo že gradi ladjedelnica »Uljanik« v Pulju. Dve podobni ladji namerava družba naročiti na Japonskem; četrto enako ladjo pa bodo zgradili v jugoslovanskih ladjedelnicah.
Golob Jvo
_	_	_ Prodaja in izVoia nodo-
t- tr> a kmr f • mestne dete in pritikline
GORICA - Trg E, DE A MICI S1 „ aVtofrabilt, molor,e in
Telefon 21-38
kolesa
^fcctci - košček taja na jemlji
n.
St-"



v oslavski gostilni sem šel Borjač, kakih 10 minut ho-
ijjf la
6lju ?rneri Prori Steverjanu, k prija-
,! Mirku Gravnarju, s katerim se [6.J’ lei| a že nekaj let. Ker je bila ne-,0 iiJa' sem bil skoraj gotov, da ga naj-doma. Moram priznati, da sem ia^abil povprašati, od kod ime Bor-j g ’ ko nisem videl tam nikjer prave-“etjača s »kolono«, kakor jih ne
po kraških vaseh, daij^ka sem res našel doma, toda ne-4vof .ni Praznoval, temveč je bil na btdu zaposlen z izmivanjem sodov lj ?°vo vino. Kljub temu pa sva ime-»51 °v°lj časa za razgovor, ker je mo-tr0spkati, da se voda v velikem, na la j,,,erri vzidanem kotlu, segreje. Sede-itl 5 in se pogovarjala skoraj tri ure,
Sl
bi bila nadaljevala, da ni prišel IUs. ki me je odpeljal na Soven-
>b'
'o,
»a,! bred Koršičevo gostilno; tu je Sl, Postaja števerjanskega avtobu-Wj neveda mi je nemogoče, da bi tu-Ve^bonovii ves najin razgovor. Res ne lij ’ Mi je moral on več odgovarjati »a vPrašania. ali Pa jaz na ni6" Mene so najbolj zanimali vino-tflg, ’ ki niso prav nič podobni našim ti ti1: ^aj ie pravzaprav, kar se go ® bjema? Ko sem jih precej dol-
otj^bazoval, so se mi slednjič odprle 1 '_"a se mi je razvozljala uganka: v M vinogradih manjkajo namreč
baše strme vinograde značilni zido-
5 ki
gra. Podpiraj o paštne.
Vinogradi so morda še bolj strmi kot pri ’ ‘u vendar brez zidov, in zdi se, ko t.,s*;ej0 trte, posebno pred trgatvijo.
tlatwVel zakriva razkopano zemljo,
‘ravnost
iz travnika. Kako to, sem
vprašal, da vam deževje ne izpere zemlje? Naša zemlja je težka, mi je odgovoril, in do 4 metre globoka ter leži na opoki, ki se ako je odkrita, v enem letu spremeni v zemljo. Zato ni nevarnosti, da bi ostale gole stene, kakor n. pr. na Krasu.
Razume se, da smo se največ pogovarjali o vinskem pridelku, od katerega je odvisno življenje Bricev. V oslav-skih kleteh je še mnogo lanskega vina, nekateri ga imajo še_ več kot polovico. In kakšno vino! ’ Medtem ko moramo v Trstu piti brozgo. Mirko mi je dal pokusiti svoj tokaj, bolj liker kot vino. V Trstu ne dobiš takega tokaja, tudi če bi ga hotel z zlatom plačati. V Steverjanu so prodali lani že zgodaj svoje vino, seveda zelo poceni, sledili so baronesi; veleposestnici. Je že res, da je kriza splošna, ali najtežja je vendarle za vinogradnike. Froti koncu prejšnjega stoletja se je prodajalo v Trstu sprednje meso za juho po 44 krajcarjev (približno 50 takratnih italijanskih čentezimov). Toliko je stal tudi I liter navadnega vina v krčmi. Danes plačamo za 1 liter vina 160 lir, to je 230krat več, medtem ko plačamo za 1 kg omenjenega mesa 520 lir, to je I040krat več! Meso se je torej podražilo več kot 3-krat kakor vino. Pa to ne velja samo za meso, ampak tudi za druge neobhodne potrebščine za življenje, ki so se sorazmerno podražile, n. pr. maslo od 2 lir kg na 1200 Ur, švicarski Emmenthal tudi od 2 lir na 1200, jajca od 6 čentezimov na 35 lir, krompir od 8 čentezimov na 50 lir Itd.
Glavni vzrok te velike razlike med podražitvijo vina in važnimi življenjskimi potrebščinami je pomanjkanje denarja v žepih širokih ljudskih množic, ki morajo toliko trošiti za nujne življenjske potrebščine, da jim ne preostaja denarja za vino, ki ga lahko pogrešaš. Kaj naj pomagajo vinogradnikom državne podpore za nove trtne nasade in druge take malenkosti, dokler se ne reši gospodarska kriza, dokler se ne odpravi pomanjkanje denarja med širokimi ljudskimi sloji? Razen tega glavnega vzroka pa so pri nas še drugi ne manj važni vzroki vinske krize. Nekdaj pod Avstrijo je naše vinograde branila zaščitna carina, proti konkurenci italijanskih vin, danes te zaščite ni več, in se morajo naši pridelovalci vina obupno boriti za svoj obstanek kakor vsi njihovi sotrpini v Italiji. Zakaj pa je položaj italijanskih pridelovalcev vina (večinoma kolonov) tako obupen in zakaj je bila konkurenca italijanskih vin tako nevarna za naše vinograde?
Odgovor na to vprašanje nam da zgoraj navedeni primer, ki govori o položaju števerjanskega vina. Veleposestnica je lahko pod ceno prodala svoje vino, ki jo stane malo, saj so ga pridelali njeni koloni, in to velja skoraj za ves vinski pridelek v Italiji. Zato pa je položaj kolonov na Steverjan-skem vrhu in po vsej Italiji tako hud. »Položaj neodvisnih kmetov ni sicer tako hud kakor položaj kolonov, toda tudi oni morajo trpeti zaradi prenizkih cen vina, ki so posledica gospodarske politike latifondistov. Vinska kri-
za v Italiji se torej ne more rešiti, ako se ne reši splošna gospodarska kriza in se ne odpravi zastarela agrarna politika, ki ščiti veleposestnike na škodo kolonov in kmetov sploh.
V novejšem času se v Italiji mnogo govori in piše o vinski krizi, posebno pa o razmerah, ki vladajo v občinah, kjer se pridelujejo znana vina Chian-ti (v Toskani) in Barbera (v Piemontu). Od tod bežijo koloni, ki zares niso razvajeni, v mesta, kjer upajo, da se bodo mogli vsaj do sitega najesti in za silo oblačiti.
Ako vse to premislimo in preudarimo, se človeka polasti malodušje, ki ga zapelje v domnevo, da je vprašanje vinske krize sploh nerešljivo. To pa je seveda zmota. To vprašanje bi bilo lahko že davno rešeno, ako bi se začeli gospodarski strokovnjaki zanj tako resno in vztrajno zanimati, kakor se drugi strokovnjaki zanimajo za vodikove bombe in druge take nevarne igrače. In kdaj se bo to zgodilo? Zgodilo se bo šele tedaj, ko bo ljudstvo to od njih zahtevalo.
Krasna so naša Brda, toda še bolj se ti priljubijo ljudje, ki tam živijo; prirodna lepota vpliva na izoblikovanje ljudi in njih značajev, ker ljubi priroda harmonijo v vsem, kar ustvarja. Samo skrbi so še, ki nekoliko kvarijo to harmonijo. Ko bodo te izginile, bodo Brda pravi košček raja na zemlji. In zakaj naj bi ne izginile te skrbi? Je že res, da kjer nič ni, tam tudi cesar izgubi svoje pravice. Toda danes plavamo v izobilju in bili bi zares norci, ako bi si tega izobilja ne znali razdeliti tako, da bi bili vsi srečni. Na zemlji namreč, ne pa nad zemljo in pod zemljo, za kar se danes tisti del človeštva, ki nima drugih skrbi, preveč zanima.
Drago Godina
MOTO
PARILLA
MELILLO
ALFREDO
TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3-10, TEL. 96032
Motorji ..pjmir.r.a’’, ,.rikd”. ..motubi”
Bogata izbira koles in nadomestnih delov Specialno cene za izvoz
Ribarič Ivan
UVOZ	♦	IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
l&CI' to
I9IPORT - 13XI*OKT
d. d.
Vaeh Trat lesa, trdih goriv in atro-jev aa lesno industrijo
TRST - Bedet i ni. Cleerone 8/11 - Telefon: ni. Cleerono 80214 - Bralo Tegnami 08718
Gondrand“
TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC! 10
Telefon: 37-157
Telegram! : GONDRAND - TRIESTt
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO
Lastno obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosscco) s hlevi za počitek živih živali
JUGOLINIJA
RIJEKA - PoStnl predal 379 Tolagrami i	Telafont
JLGULINIJa • RIJBKfl	2B-51, 2B-B2, 20 B3
Tolopriator ■ JDBOLINB 0252B
VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN P0TNIŠRE PROGE
Z/NA JADRflN —SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 19 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak tedsn DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 19 DNI
Zastopstvo v Trstu; “NORD-ADRIA,, Agenzia Marittlma di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: ..NORD-ADRIA" Trleste • Tel.: 37-613, 29-829 Uradi: TRST, Piana Duoadegti Abvuzzi Stri
Kmetovalci in vrtnarji!

Po ugodnih cenah lahko nabavite semenski grah »Holandski« in vse druge domače in uvožene vrste.
Vseh vrst uvožena in doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedelske stroje in druge potrebščine.
____________________I
Marinac Vladimir ?te'Jad4at.Scchia per ,,ls,ria
TRŽNI PREGLED
Tržaški trg
SLADKOR
TRST. Cene sladkorja na mednarodnem tržišču težijo navzdol. Na tržaškem tr gu je povpraševanje po sladkorju precej omejeno. Prekupčevalci kupujejo le majhne količine sladkorja v upanju, da bodo cene še padle. Zadnje kvotacije so naslednje: angleški rafinirani sladkor 47/5/9 funtov šterlingov za tono cif Trst proti vkrcanju oktobra-decembra; francoski sladkor 79 lir kg fco Venti-miglia proti vkrcanju oktobra-novem-bra 78 lir kg proti vkrcanju decembra-januarja, 77,50 proti vkrcanju februar-ja-marca. Sladkor iz Venecuele stane 131 dolarjev tona v papirnatih vrečah po 50 kg cif. Genova, proti vkrcanju v decembru, 122,75 dolarja proti vkrcanju v marcu.
KAKAO
TRST. Cene kakava so krepke. Accra good nov pridelek stane 267/6 šilingov za 50 kg cif. italijanska pristanišča proti vkrcanju oktobra-decembra in mar-ca-maja. Lagos good kvotira 262/6 šilingov za 50 kg cif. italijanska pristanišča proti vkrcanju oktobra-decembra in marca - maja.
Italijanski trg
V zadnjem tednu so se cene kmetijskih pridelkov na italijanskem trgu u-stalile. To bo gotovo ugodno vplivalo na število sklenjenih kupčij.
Za mehko pšenico je precejšnje zanimanje. Proizvajalci, ki se zavedajo, da bodo brez težkoč prodali svojo pšenico, dovažajo na trg svoj pridelek v omejenih količinah. Tudi cene trde pšenice so krepke; ponekod so celo v porastu. Za koruzo je bilo sklenjenih več kupčij; cene niso še ustaljene. Mirno je na trgu z oluščenim in neoluščenim rižem; vendar so cene visoke.
živinorejci prodajajo večje število živine, kot je to običajno pred zimo. Največ ponujajo blago slabše vrste. Cene so šibke. Za prašiče je malo zanimanja, ker ni še sezona zakola; cene so nizke.
Maslo ne gre od rok; cene so ustaljene. Proizvodnja masla je manjša kot običajno v tem letnem času. Vendar je na trgu velika ponudba inozemskega masla. Razgiban je trg s sirom; cene so se zvišale pri skoraj vseh vrstah.
Nejasne so razmere na trgu z olivnim oljem, ker trgovci ne razpolagajo z zanesljivimi podatki o novem pridelku, o zalogah olja starega pridelka in o količinah inozemskega semenskega olja, ki bo dospel na trg. Cene so šibke.
Na vinskem trgu je živahno. Cene novega vina so višje od lanskih v tem času. Tudi za vino lanskega pridelka je precejšnje zanimanje.
Cene svežega sadja so visoke. Cene povrtnine niso ustaljene. Zelo aktiven je trg z limonami. Suho sadje se tež ko prodaja,
ŽITARICE
MILAN. Mehka pšenica fina 7400 do 7500, dobra 7050-7150, navadna 6850-7000; trda pšenica dobra 8900-9100; pšenična moka tipa »00« 10-11.500; krušna moka lipa »0« 9200-9500, tipa »1« 8600-8800; moka za testenine tipa »0« 9400-9700; pšenični zdrob tipa »0« 11.300-11.500, tipa »1« 10.900-11.100; pšenični otrobi 3900 do 4000 ; koruza fina 5450-5550, srednje vrste 4850-4950, navadna 4400-4500; inozemska koruza 4600-5150; koruzna moka fina 6900-7100, srednje vrste 5500-5600, navadna 5000-5100; rž 6800-6900; inozemska rž 43004350; ječmen 4700-4900; inozemski ječmen 39004350; oves 43004700; i-nozemski oves 40004100; proso 5500-6000; inozemsko proso 44004500.
Neoluščeni riž: Gigante Vercelli 8100 do 8200; R. B. 7900-8100; Rizzotto 7900-8100; Maratelli 7900-8100.
Oluščeni riž: Arborio 14-14.600; R. B. 13.300-13.500; Rizzotto 13.100-13.300; Maratelli 12.900-13.300; P.6 11.400-11.600; riž krajevne vrste 10.400-10.600, slabše vrste 10.200-10.300.
ŽIVINA
LUGO. živina za rejo: krave 280460 tisoč lir par; breje krave 400-500.000 lir par; krave s teletom 420-650.000 lir par; voli krajevne vrste 400-600.000 lir par; junci in junice 2-3 leta stari, 5 stotov težki 360-390.000 lir par; breje krave pr-vesnice 190.000 glava; telice 2 stota težke 90-100.000 glava; molzne krave 130-
200.000	lir glava.
Klavna živina: voli 6 stotov težki I. 300-350 lir kg, II. 240-270; krave 6 stotov težke I. 305-350, II. 230-260; junci 5 stotov težki 330400, II. 280-310; telički I. 500-570, II. 420450.
Prašiči: prašički za rejo 330-350 lir kg; suhi prašiči 315-325; debeli prašiči 100-150 kg 300-320, nad 150 kg 320-330.
Vprežni konji 200-220 lir kg ali 100-
130.000	lir glava; konji za zakol I. 260-280, II. 200-220; žrebeta za zakol 320-330; vprežni mezgi 90-100 lir kg ali 60-
70.000	lir glava ;mezgi za zakol 200-210;
VALUTE V MILANU	
4-10-57	16-10-57
Dinar (100 )	80,—	80,-
Funt šterl.	6300.--	6350,—
Napoleon	4875.—	4850,—
Dolar	624,25	624.—
Franc. fr. (100)	135,5	136,75
Švicarski fr.	145,75	145 5/8
■Funt. šter. papir 1600.—	1625,—
Avstrijski šil.	23,70	23,60
Zlato (gram)	714.—	714,—
BANKOVCI V CURIHU 16. oktobra 1957	
ZDA (1 dol.)	4,28
Anglija (1 funt. šter.)	11,22
Francija (100 fr.)	0,93
Italija (100 lir)	0,66
Avstrija (100 šil.)	16,28
ČSR (100 kr.)	10,30
Nemčija (100 DM)	101,25
Nizozemska (100 flor.)	112%
švedska (100 kr.)	8,—
Izrael (1 funt šter.)	1,60
Španija (100 pezet)	7,22
Argentina (100 pezov)	10,45
Egipt (1 funt šter.)	7,35
Jugoslavija (100 din)	0,69
Belgija (100 fr.)	8,49
vprežni osli 80-90 lir kg ali 50-60.000 lir glava; osli za zakol I. 180-200, II. 140-150; ovce 220-260; jagnjeta 450480 lir.
KRMA
MILAN. Seno majske košnje 2700-2800 lir stot, fco. milanska postaja; seno II. košnje 2600-2700; detelja 2500-2700; stlačena slama 700-800.
Pogače iz zemeljskih lešnikov 5150 do 5250; koruzne pogače 41004200; lanene pogače 5600-5800; pogače iz tropin 1150-1400. Moka iz zemeljskih lešnikov 4800 do 4850, koruzna moka 3800-3900; lanena moka 5200-5300.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo iz smetane 770-780 lir kg, maslo II. 670-680, III. 660-670, IV. 650-660; sbrinz svež 480-500, 3 mes. star 580-620; provolone svež 480-510, 3 mes. star 580-590; trdi sir grana svež 480-500, zimski proizv. 1956-57 630-650; majski proizv. 1956 650-660; zimski proizv. 1955-56 710-720; emmenthal svež 510-560, 3 mes. star 570-600; italico svež 430440; taleggio svež 380-390.
OLJE
FLORENCA. Olivno olje extra do največ 1% kisi. 630-650, do 1,50% kisi. 600-630, do 2,50% kisi. 500-600, do 4% kisi. 470-500 ;dvakrat rafinirano tipa »A« 520 do 530, tipa »B« 455470; prvovrstno semensko olje 370-375; olje iz zemeljskih lešnikov 390400.
VINO
MILAN, črno piemontsko vino 10-11 stop. 450-510 lir stop/stot, id. 11-12 stop. 510-550; Barbera 12-13 stop. 560-620; mo-škat 10.500-11.000 lir stot; Mantovano črno 9-10 stop. 420450 lir stop-stot; Val-policella in Bardolino 11,5 stop. 560-600 lir sfop/stot; Soave belo 11-11,5 stop. 600-620; Raboso 10-11 stop. 460-520; emi-lijsko vino 10-11 stop. 450-500, 11-12 stop. 500-540; belo Romagna 9-10 stop. 450-470, črno 9-10 stop. 430450; Chianti 12 stop. (1955) 310 lir pletenica; Aretino belo 10-11 stop. 430450 lir stop/stot; Mar-che belo 10-11 stop. 450-460, črno 10-11 stop. 450460; Barletta extra 14-15 stop. 430450, navadno 13-14 stop. 400-420; San Severo belo 11-12 stop. 450470; Taran-tino 13-14 stop. 400430, 15-17 stop. 450 do 490 lir.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Piščanci živi krajevne vrste extra 750, I. 670-700, II. 600-650; živi inozemski piščanci 47(b500, zaklani piščanci 850-870; inozemski zmrznjeni piščanci: madžarski 500-600; jugoslovanski 450 do 550; žive kokoši 600-650; žive inozemske kokoši 440-530; zaklane kokoši 800-850; inozemske kokoši zaklane v Italiji 700-
Značilno za razvoj na mednarodnem trgu s surovinami je bilo v zadnjem tednu nadaljnje nazadovanje cen bakra in cina. Nekoliko je popustil tudi kavčuk, nadalje sladkor, kava in volna.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenice v tednu do 11. oktobra napredovala od 218 3/8 na 219 1/4 stotinke dolarja za bušel. Prav tako je napredovala cena koruzi, in sicer od 119 7/8 na 120 7/8 stotinke dolarja za bušel. Trg z žitaricami je splošno miren, ker so napovedi glede letošnjega pridelka v Chicagu ugodne.. Mnogo manj pšenice kakor lansko leto pa so imeli v Kanadi. Računajo namreč, da je tam bilo samo okoli 369,7 milijona bušlov pšenice, to je kar 35% manj kakor preteklo leto.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je v New Yorku zopet nazadovala, in sicer od 4,35 na 4,02 stotinke dolarja za funt v tednu do 11. oktobra. V Ameriki je potrošnja nazadovala v enem letu za 150.000 ton. Cena kave je v tednu do 11. oktobra sicer napredovala od 51,80 stotinke dolarja za funt (v pogodbi M) na 53,80, toda vse kaže, da so to napredovanje povzročili umetno izvozniki. Na sestanku v New Yorku so se dogovorili, da bodo skrčili svoje dobave za 15%, da bi povzročili zvišanje cene. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo ceni, da bo pridelek 1957/58 vrgel 50,5 milijona vreč (po 60 kg), medtem ko je lanski znašal 46,6 milijona vreč. Kakao je v New Yorku nazadoval od 32,62 na 32,55 stotinke dolarja za funt.
VLAKNA
Cena bombažu je v New Yorku v tednu do 11. oktobra nazadovala od 34,95 na 34,85 stotinke dolarja za funt. Cene so v glavnem še vedno čvrste. V Liverpoolu je bila cena za ameriški mid-dling 25,07 penija za funt, teden poprej 25,45. Po računih ameriškega ministrstva za kmetijstvo so v ZDA pridelali 12,401.000 bal bombaža, medtem ko se je cenitev v začetku septembra glasila na 12,713.000 bal. Lansko leto je bilo bombaža več in sicer 13,310.000 bal. Cena volne je v New Yorku zopet nazadovala, in sicer od 138 na 131,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Na dražbah, ki bodo te dni v Londonu, bo cena verjetno še nazadovala. V prodaji bo 48.000 bal. Po zasebnih cenitvah ne bo striža v Avstraliji dosegla
720; inozemske zmrznjene kokoši: danske 500-560, madžarske 550-670; živi ko-♦ puni 750-780; žive pegatke 720-800; zaklane pegatke 900-950; golobčki zaklani 750; živi golobi 580, zaklani 850-950; žive pure 520-625, zaklane 800-850; inozemske zmrznjene pure 480-530; živi purani 420-550; zaklani purani 700-750; inozemski zmrznjeni purani 400-520; žive race 450 do 520, zaklane 500-570; race za rejo 280-290 lir po teži; zaklane gosi 430480; gosi za rejo 900-1200 lir glava po teži; živi zajci 320-330, zaklani s kožo 360 do 420, zaklani brez kože 400470, sveža jajca I. 34-36, navadna 32,20-33,20; inozemska sveža jajca 23-34,50 po teži.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 220-240 lir; korenje 70-80 ;ohrovt 20-27; koromač 50-100; cikorija 50-60; endivija 60-80; melancane 50-85; čebula 38-42; špinača 80; cvetača 50-65; svež fižol 110-130; bučke 150-170; krompir Bintje 4345; Majestic 43-45; zelena paprika 30-35; rumena 3545; paradižniki 3545; zelena navadna 50-65.
Sadje: jabolka navadna mešana 60-70, Delicious I. 170-180; hruške Kaiser I. 200-220, Claigeau 140-170, navadne 80 do 100; smokve 90-100; kaki 70-120; grozdje Regina 140-150; amerikansko 70-90; limone 110-130; kostanj navaden 50-80, Marroni 180-200; praženi zemeljski lešniki 285-295; orehi navadni 290-300; orehi Sorrento 400410.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1957 v škatlah 10 kg 195-205 lir kg, v škatlah 5 kg 200-210, v škatlah 1 kg 215-225, v škatlah 500 g 230-240, v tubah 200 g 65-67 lir tuba, v tubah 100 g 3941 lir tuba.
Trikrat koncent. paradižnikova mezga v sodih 185-195 lir kg, v škatlah 10 kg 210-220, v škatlah 5 kg 215-225, v škatlah 1 kg 230-240, v škatlah 500 g 240-250, v tubah 200 g 67-70 lir tuba, v tubah 100 g 4143 tuba. Olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 125-130, v škatlah 500 g 65-70.
CENE JAPONSKE SUROVE SVILE
Italijanski urad za svilo (Milan, ul. Raimondi 1) je objavil naslednje cene surove japonske svile: v prevozu čez Švico (Iranko Chiasso, vkrcanje november - december proti plačilu ob prihodu) vrste ,13/15 2 A — 10.20 dolarjev za kg- 13/15 3 A — 10.40 dol.; 20/22 .2 A — 9.65; dol.; 20/22 3 A 9.87 dolarjev za kg. v prevozu čez Italijo (cif Genova, vkrcanje v novembru): vrste 13/15 3 A — 4.72 dolarjev za funt; 13/15 4 A — 4.82 dol.; 20/22 2 A — 4.38 dol.; 20/22 3 A — 4.48 dolarjev za funt.
vrhunske količine 1,603.000 bal, kakor so napovedovali meseca julija. V Franciji je cena volne nazadovala od 1270 na 1195 frankov za kg.
KAVČUK
V New Yorku je cena kavčuka v tednu do 11. oktobra nazadovala od 29,65 na 29,55 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v novembru. Sovjetska zveza kupuje velike količine kavčuka. Ameriško ministrstvo za trgovino je objavilo, da so v ZDA v prvih osmih mesecih tega leta porabili 984.630 ton kavčuka, to je 2,2% več kakor lansko leto v istem času. Med tem gumijem je bilo 707.570 ton umetnega, to je 2,8% manj kakor lansko leto.
KOVINE
Cena elektrolitičnega bakra še vedno pada. V New Yorku je v tednu do 11. oktobra nazadovala od 24,72 na 23,70 stotinke dolarja za funt. Nazadovanje spravljajo tudi v zvezo z odločbo ameriške vlade, da bo v prvem tromesečju prihodnjega leta kupila manj barvastih kovin za vojaške namene, in sicer 61,9 milijona funtov, to je 3 milijone manj kakor lansko leto; zmanjšana bo tudi nabava aluminija, in sicer za 8 milijonov funtov ter bo znašala 103,5 milijona. Svetovne zaloge elektrolitičnega bakra so velike. Konec avgusta naj bi znašale okoli 1 milijon funtov, to je 30% več kakor lansko leto in 60% \ kakor leta 1955. Tudi cena cina je šibkejša ter je y New Yorku padla v zadnjem tednu od 91,50 na 91,12 stotinke dolarja za funt. V Londonu je padla od 734 1/2 na 730 funtov šterlingov za tono. Nazadovanje cen spravljajo v zvezo z naraščajočimi zalogami. Neko angleško podjetje ceni, da bo letos okoli 12.000 ton cina več, kakor ga bo svet potrošil. Cena cinka je nekoliko šibkejša, čeprav so kvotacije ostale neizpre-menjene. Lito železo je ostalo v New Yorku neizpremenjeno pri 66,42 dolarja za tono, Buffalo pri 66,50, staro železo je nazadovalo od 40,83 na 39,33 dolarja za tono; živo srebro je v New Yorku nazadovalo od 244-247 na 237-244 dolarja za steklenico. Barvaste kovine v Zah. Nemčiji 11. oktobra: cin Duisburg 867-876 DM za 100 kg, svinec osnova New York 129,82, osnova London 97,80 na 98,14; cink, osnova East Saint Louis 92,72, osnova London 79,03-79,32; elektrolitičen baker za prevodnike 235,50 do 227,50; svinec v kablih 104-105; aluminij za prevodnike 250-265 DM za 100 kilogramov.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO	16.9.	2. Ul.	16.1(1.
Pšenica (stot. dol. za bušel)..................... 212Vs!	216—	220 —
Koruza (stot. dol. za bušel)......................122.3/s	11978	120s/s
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt)......................... 25.30	25.—	24—
Cin (stot. dol. za funt)........................... 03.87	93.—	92.—
Svinec (stot. dol. za funt)...................... 14.—	14.—	13.50
Cink (stot. dol. za funt).......................... 11.75	11.75	10.—
Aluminij (stot. dol. za funt)...................... 28.10	28.10	28.—
Nikelj (stot. dol. za funt)...................... 74.—	74.—	74 —
Bombaž (stot. dol. za funt)...................... 34.60	34 80	33.30
Živo srebro (dol. za steklenico)................. 250.—	245.—	235.—
Kava (stot. dol. za funt Santos 4)............... 52,—	53—	53.50
LONDON
Baker (funt. šter. za d. tono)................... 195— 1937.» 185.7S
Cin (funt šter. za d. tono)...................... 742— 736	732—
Cink (funt šter. za d. tono)....................... 73.74	71.—	68 3/4
Svinec (funt šter. za d. tono)................... 91.—	88.3/4	83.72
SANTOS
Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg)................. 480.—	494.90	498.40
OBVESTILO K.Z. in Z-*
tmi/t KMEČKE ZVEZE
Kmečka zveza in Zveza lih posestnikov obveščata svoje člane, da bosta v s*1 uradih v ulici Geppa 9 v
Krmi perutnino z mešanico!
POVSOD SLABŠA VINSKA LETINA
Čeprav so že dalj časa v prodaji razne krmne mešanice za kokoši, vladajo še vedno nejasnosti o tem vprašanju. Neka gospodinja, ki oskrbuje precejšnje število kur, se je zelo čudila, ko sem ji razlagal prednosti, ki jih ima krmljenje z krmnimi mešanicami. Zato bi rad na tem mestu vsaj nakazal načela o krmljenju, čeprav je bilo o krmljenju živali sploh in perutnine posebej napisanih že mnogo knjig in razprav. NAČINI REJE PERUTNINE Naša domača kura, kot tudi ostale domače živali, izvira od divje kure. Človek je iz te divje kokoši vzredil sedanje donosne pasme, kot so Loghorn (Li-vornese) Rhode Island, New Hampshire in druge. Divja kokoš si je sama pobirala hrano in radi tega se ne da primerjati način prehrane tedanje kokoši s prehrano, ki jo zahtevajo današnje pasme. Zaradi nezadostne in nepravilne hrane so divje kokoši nesle pičlo število jajc. Narava je med živalmi stalno vršila neizpiosno odbiro. Pri življenju so se ohranile le tiste, ki so bile bolj odporne, še danes srečamo na naših kmetijah kokoši, ki po načinu prehrane niso na boljšem kot divje kokoši. Nasprotno so te živali v precej sUbših življenjskih pogojih.
Vsaj nekaj mesecev na leto so kokoši zaprte v slabo razsvetljenih in nezračnih prostorih. Krmijo jih z kuhinjskimi odpadki. Njihova prehrana je večkrat enostranska. Nih' če se ne vpraša, ali dobijo kokoši v pokladni krmi dovolj beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, rudniških snovi in vitaminov.
Vse živali — med temi— tudi kure — potrebujejo neko določeno količino beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov in rudninskih snovi ter vode. Ce krmimo kokoši samo z zrnjem (koruza-pšeni-ca-oves), ne moremo zadostiti vsem zgoraj naštetim potrebam.
Ce hočemo da bodo naše kokoši pravilno krmljene, jim moramo pokladati mešanico več krmil. Mladi piščanci potrebujejo za svojo rast največ beljakovin in rudninskih snovi. S starostjo se zmanjša potreba po beljakovinah, toda prav beljakovin, vitaminov in rudninskih snovi ne smemo zanemarjati. Ne pozabimo, da potrebuje nesnica beljakovine za izgradnjo jajca. Ce krmimo kokoši z zrnjem, bodo site, zamaščene, a primanjkovale jim bodo beljakovine. Vsakdo ve, da od zamaščene kokoši ni kaj prida jajc.
Tudi dodajanja kuhanega krompirja ne spremeni tega položaja, ker vsebuje tudi krompir sila malo beljakovi-nastih snovi. Odlična beljako-vinasta krmila so mesna ali krvna moka, ribja moka, razne pogače oljne industrije in de-teljna moka ali moka drugih stročnic. Ce bi ta krmila po-kladali ločeno, bi ugotovili da bi kure rajši jedle zrnje kot druge snovi. Njihovo krmljenje bi bilo pomanjkljivo. Danes najdemo po trgovinah razne mešanice za kokoši, še več, kupimo lahko tudi posebno mešanico za piščance do 1 meseca starosti, posebno za mlade jarčke, posebno za pitanje petelinčkov in posebno za ne-snice.
Tudi v Italiji je bil letošnji vinski pridelek pičlejši kakor prejšnja leta. Računajo, da so letos pridelali okoli 51 milijonov hektolitrov vina, to je 19 milijonov hektolitrov manj kakor lansko leto. V skoraj vseh italijanskih pokrajinah je letos pridelek slabši. Na Beneškem so pridelali okoli 12% manj grozdja kakor lansko leto, odstotek zmanjšanja v drugih pokrajinah je različen in doseže višek v Apuliji in v Siciliji s 30% zmanjšanja. Obilnejši pa je bil pridelek v Emiliji in Romanji, kjer so pridelali za 60% več kakor lansko leto.
Zadnje čase si postopoma utira pot drugi način reje perutnine, tako imenovani industrijski način, ki slom na znanstvenih in praktičnih izkušnjah. Pri tem se vedno upoštevajo zahteve in potrebe kokoši, ki so jim na razpolago ustrezajoči prostori. Tako je ■zagotovljena visoka nesnost. Slabo hranjene kokoši nimajo dovolj hrane za proizvodnjo jajc, ampak dostikrat hrana ne zadostuje niti za ohranitev zdravja živali.
Ne smemo misliti, da je vseeno, kakšno mešanico kupimo. Za nesnice bomo kupili ustrezajočo mešanico, za piščance drugo, za jarčke spet urugo itd. Vsaka teh mešanic je sestavljena drugače, ker so tudi potrebe različnih skupin živali različne.
KAJ MORA VSEBOVATI DOBER KRMNI OBROK
Dobro vemo, da človek, ki ne opravlja nikakršnega dela, potrebuje določeno količino hrane le zato, da se ohrani pri življenju. Ta hrana služi človeku le zato da njegovi organi delujejo nemoteno, da telo ohrani telesno toploto, da so mišice zmožne za delo. Ce človek dela, potrebuje dodatno hrano, katera mu daje potrebno moč, da lahko dela. Tako lahko ločimo hrano na dva dela, in sicer na vzdržno In proizvodno hrano. Vzdržn. del krmnega obroka je več ali manj isti za živali iste teže; proizvodni del je pa tem večji čim večja je proizvodnja.
Dostikrat se zgodi, da poleg mešanice razni kokošjerejci pokladajo kuram tudi zrnje —• češ kure rajši jedo zrnje kot drugo krmo. To je zgrešeno. Kokoši se nasitijo z zrnjem in potem ne marajo za mešanico. S tem smo porušili pravilno razmerje med hranilnimi snovmi in ne moremo nikakor pričakovati dobrih uspehov. Zgrešeno je če krmno mešanico mešamo z vodo. Kokoši morajo imeti vedno dovolj vode na razpolago, toda posebej. Voda naj bo čista in naj jo kure jemljejo po potrebi. Ce pokla-damo mešanico zmešano z vodo, bomo napolnili želodec kokoši z vodo in kura bo polna, a ne sita. če hočemo, da se bodo naše kokoši rade hranile s krmno mešanico, jih moramo na to privajati že od začetka. Le kokoši ki so krmljene s pravilno sestavljenimi mešanicami, nam bodo dajale dosti jajc.
MNOGO MANJ VINA NA VIPAVSKEM
Naš dopisnik je poizvedoval o letošnji vinski letini v Dorn-bergu na Vipavskem, kjer je zelo razvito vinogradništvo. »Tako slabe letine kakor je letošnja, še ne pomnimo«, so mu odgovarjali kmetje. Zmrzali meseca maja se je pridružil še veter tik pred trgatvijo in po nekaterih vinogradih je bilo po tleh na »orence« jagod. Drugo grozdje je veter močno izsušil; zato je bilo mnogo tropin, a malo mošta. Ta ima letos ’ mnogo sladkorja. Glede zmrzali in slane lahko rečemo, da so trpeli zlasti vinogradi v nižjih, legah. Toda so tudi izjeme. Tako se je zgodilo, da so nekateri vinogradi ostali skoraj nepoškodovani, medtem ko so bili sosedni vinogradi popolnoma uničeni. »Vino-Gori-ca« plačuje mošt po ceni okoli 70 dinarjev za liter, grozdje pa je plačevalo po 45 dinarjev kg, medtem ko so zasebniki iz raznih krajev zase kupovali grozdje po 60 dinarjev. Ker je grozdja malo, upajo kmetje, da bo imelo vino visoko ceno. Na Vipavskem gotovo ni vasi, v kateri bi se z vinogradništvom bavilo toliko kmetov kakor v Dornbergu. Zato so letos tam toliko bolj zaskrbljeni. Nekaj šibkejših kmetov je že opustilo ali vsaj zanemarilo delo na zemlji v upanju, da se bodo laže preživljali v drugih gospodarskih panogah. Vozijo se na delo v tovarne ali na javna dela. Posamezni delajo celo v cementarni v Anhovem. Mnogi upajo, da bodo našli delo na cesti, ako bodo pričeli asfaltirati cesto iz Gorice čez Dornberg v Štanjel. Koruza je bila letos izredno lepa.
Tudi po ostalem Vipavskem je bil letošnji pridelek zelo skromen, medtem ko so imeli v Brdih razmeroma dobro letino. Posebne komisije so ocenile škodo, ki jo je napravila zmrzal na Vipavskem. Kmetom, ki so trpeli nad 25% 'škode, bodo dovolili odlog plačila davkov. Pri nakupu motornih škropilnic je država prevzela del stroškov (regres), tako da stane škropilnica kmeta okoli 13.000 dinarjev.
MALO TERANA NA KRASU
Kmet in vrtnar konec oktobra
Na njivi: Pravočasno moramo sejati kasne sorte žit. Dobro gnojenje in pravilna setev poleg skrbne priprave zemlje so pogoj za pravilno kaljenje in. razrast žitnih rastlin. Rastline, ki so se dobro vkorenini-le in pravilno razrastle, nam bodo dale ob dobrih vremenskih pogojih zadovoljive pridelke. Posevkom obilno gnojimo s superfosfatom in amon-sulfatom. Kaljivost semena ugotovimo s kalilnim poskusom. Na krožnik postavimo med dva vlažna pivnika 100 zrnc in vsak dan pregledujemo, koliko semen je vzklilo. Ce jih vzkali 90, bomo rekli, da je kaljivost semena 90 odstotna. Ta podatek moramo upoštevati, ko računamo količino semena potrebno za 1 hektar površine.
V vinogradu: Sedaj ko je trgatev končana, okopljemo vinograd in zagrnimo mlade trte tako, da jih pokrijemo preko cepljenega mesta. Z rezjo počakajmo toliko časa, da bodo trtni listi odpadli.
Na sadnem drevju: Na debla sadnih dreves privežemo lepljive trakove. Na teh trakovih, se bodo ujele ličinke škodljivcev, ki gredo v zemljo — v prezimovališča. Obirajmo plodove. Ko začne odpadati listje, pričnemo z obrezovanjem dreves. Oljčne plodove, ki odpadejo, moramo sproti pobirati.
Na vrtu; Sproti pobiramo zelenjavo in v lepih sončnih dneh zalivamo zelenjavo, ki bo prezimovala na prostem. Zalivamo v poznih jutranjih urah. Pripravljamo tople grede za vzimljenje zelenjadnih rastlin. Prazne grede pognojimo s hlevskim' gnojem. Najrajši še uporabljamo konjski gnoj. Daber organski gnoj je kompost, katerega smo pripravili iz smeti in odpadkov raznih rastlin.
leg primernega podnebja in dobre zemlje je vplivala na obilen pridelek tudi velika poraba dušičnih in drugih’ umetnih gnojil. Gnojenje s slednjimi je zlasti v spodnji Vipavski dolini že stara praksa kmetovalcev.
Letos se Kraševci ne morejo pohvaliti s svojim pridelkom. Teran je letos odnesla zmrzal v pozni pomladi. Dobravlje, Kazlje, Godnje, Pliskovica in Komen bodo letos imeli prav malo terana; vinogradi se v
Pri ocenjevanju letošnjega pridelka na Primorskem, je morda zanimivo omeniti, da znaša povprečen donos koruze v Jugoslaviji od 16 do 20 stotov na hektar. Vzpodbudno je vplivalo nagradno tekmovanje, ki so ga uvedli, da bi povečali pridelke in zboljšali razmere v kmetijstvu. V tem tekmovanju sodeluje v Vipavski dolini na Goriškem in v Brdih približno 750 kmetovalcev, ki tekmujejo na površini približno 204 hektarov. Tekmovalci so organizirani v skupinah, ki je morala vsaka prijaviti vsaj 12 ha koruznih polj. Sodijo, da bodo vse tekmovalne skupine prišle v poštev za nagradi po 100 oziroma 150 tisoč dinarjev, ki sta določeni za pridelek od 45 do 50 ter od 50 do 52.5 stolov koruze na hektar površine. Ocenjevalne komisije so že začele z delom.
G. M. COLOlfIN & FICLIO
UVOZ - IZVOZ
rJLUTOVMrE
in IZMIKOV
Trst, Ulica I. della Croce4
TEL. 94-670
Tlgr. C0L1NTER - TR1ESTE
'Urama in zlatarna"
TRST LARG0 SANTOR10 4
Na Krasu ni pridelek koruze zadovoljiv, ker je njeno rast zadržala suša.	— mar —
POVEČANJE SADOVNJAKOV IN VINOGRADNIKOV V GORIŠKIH BRDIH
Obilen pridelek koruze na Vipavskem
V Vipavski dolini, na Goriškem ter v Brdih, je letos koruza zelo dobro obrodila. Storži so polni zlatorumenih koruznih zrn, le-ta pa debela in težka. Zgodnje sorte so že začeli trgati, koruzo pa bodo vso pobrali s polj do konca oktobra. Običajno jo natrgajo na enem hektaru površine v teh krajih okoli 30 stotov, letos pa bo po sodbi kmetijskih strokovnjakov pridelek dosegel od 40 do 55 stotov na hektar. Po-
V jugoslovanskem delu go-riških Brd zaradi ugodnih možnosti pri najemanju kreditov ter konjukture na trgu zmeraj bolj narašča zanimanje za razširitev sadovnjakov in vinogradniških površin. To zanimanje se je posebno v zadnjih dveh, treh letih preneslo tudi na zasebne kmetovalce. Da bi vzporedili zadevne načrte raznih vinogradnikov in državnih posestev, bodo na Dobrovem v kratkem osnovali pri tamkajšnji zvezi samostojno rigolno skupino. Skupina bo razpolagala s potrebnim številom strokovnih delavcev ter s tremi traktorji za globoko oranje. Zaradi velikih površin opuščene in zanemarjene zemlje, ki jo bo mogoče spremeniti v plodne sadovnjake in vinograde, bo Imela v gonških Brdih dela za več let. Samo podjetje »Zadružno vinarstvo« na Dobrovem bo letos in prihodnje leto na svojih kmetijskih posestvih na Dobrovem in v Vipolžah uredilo skupaj 62 hektarov novih vinogradov in nasadov breskev. — mar —
AVTO PREVOZN IŠKO PODJETJE
L POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstno prevezo za to in inozemstva. — Postrežba hitra. Cene ugodne
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica • Ul. Croce 4
Telefon pisarna 34-97 dom 20-70
iUJTOMOTOR
IMPORT - EXPORT
PREDSTAVNIŠTVO nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov sa D IBS E L motorje, pampe, injaktorje ter traktorje
TRIESTE-TRST, Via (Jdina 1
TELEFON 30-1957 -30-193
teh vaseh raztezajo po večini na ravnem. Zato je zmrzal povzročila toliko večjo škodo. Najbolje se je letos odrezal Tomaj, pa tudi v Arberju in Dutovljah je bil pridelek razmeroma dober.
stu dajala vsa potrebna jasnila v vezi s pokojnk1 kmetom.
Vsak upravičenec naj zglasi v omenjenem ri vsak dan od 9.-13. in od ure.
Tajništvo K.Z. in
Z-J ETi
KURET M1RM
UVOZ - IZVOZ
Zaloga domačih in sortnih vin ter likerjev
TRST, Ul. della Fabbrica, 4 Telefon 55-751
Poleg drugih vin Vam nudi pristna istrska in vipavska vina ter kraški teran po ugodnih cenah.
MEHANIČNA DELAVNICA
Simič Marii in Bernarda
predstavništvo motociklov „CIMATTP‘, ..NASSETTI'1 ,,ATALA“ in dvokoles. Ti motocikli nimajo evidenčnih tablic
OPČINE, NARODNA 46
Telefon 21-322
aj
Q
^ako
ne:
"»go
, Iet brik( na gos
& d,
sPod
%en
“vek,
,sPod
Pt Pe »
TURISTIČKI URED
PUTNIK - ZAGREB
^ b v ^ I
'vem
'Set
ZAGREB
Praška, 5 - Telef. 34-256
Dati če Vam sve turistlčke i saobrača]' ne informacije za putovanja po Jug/ slavijl.
Želite-li upoznati Jugoslaviju?
Za Vas priredjujemb velika kružna pu tovanja po Jugoslaviji sa posjetom Za' greba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Ti' tograda, Dubrovnika I Splita.
tr ‘ni , Pet j r “ga še i
kov
šam
valn
Koristite naše brodove za ribni ško ki" l| tl]
staranje duž Dalmacije l
jnie,
riti
SPLOŠNA PLOVBA
Sedež Piran
dolge
Predmet poslovanja: pomorski prevozi in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 57, 58 ■ Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telex: 031 85 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
EA GORI ZI A. N A
G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA
s
rskc
Sg j-
e' a Oje nio Pc
naš
‘eše
ko:
Pčij
šnjs
Enti
erg; kor ?o (
^fkje,
'o«?
'otr:
Vir;
fski
Jati
nji!
‘ n:
sPoi
Mst
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA tli
loh.
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
na
Posj
TRANS - TRIESTE" s.
a r.
Jnf
“Iro.
“no,
°sPO(
TRIESTE-TRST V, Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880 7,
'St\
“V
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne Kci industrije	^zl
vse proizvode FIATOVE avtomobilske in'ko dustrije in rezervne dele. — Vse vrste fS
IZVAŽA
gum tvornice CEAT in' vse produkte na)- l'"’
važnejših italijanskih industrij.
n$ti
IMPEXPORT:
Mi,
Svo
že
TRST, ul. Cicerone 8 - Tel.: 38-136 37-725
Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:
IZVAŽA
vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno bla# kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroj8
Operira po tržaškem in goriškem sporazumu
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ
Podjetje
G. Vatovec Succ.
TRST via Torrebianca 19-21 TRIESTE Telefon: 23-587, 37-561, priv. 26-736 Telegram: Giacomo Vatovec - Trieste
o
k i
ke
“kor
ni:
Ik; ie; ,
kM r
Mn
Me],
M j
kleti
Mii,
M
“go
“to
Uvaža in izvaža kolonialno blago prehranjevalne artikle. Podjetje je sp®' cializirano za izvoz vseh vrst darllnil1 pošiljk
Tuldka
uvoz
SILA JOŽEF
IZVO^
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les in za kurjavo
TRST
Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-1
oojN