a vsak dan raaen sobot, nedelj In praznikov. Issued doily except Saturdays, Sundays and Holiday*. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE upre I) Lev 1607 South Lewndale Ave. Otfloo of Publication: 1687 South Lewndale Aro. Telephone. Rockwell 4004 -YEAR XXXIV. Cena lista je 90.00 II. usa ua am of ointw tfÜTrTV"mT CHICAGO. ILL.. ČETRTEK, tt. JANUARJA (JANUARY 21). 1942 Subscription $0 00 Yearly tTEV.—NUMBER IS Acceptance tor mailing at special rate of postage provided for in section 1101, Act of Oct 1, 1917, authorised on June 4, 1010. ponske čete vržene izaj v protinapadu Ameriški torpedni čoln potopil japonsko boj no ladjo v Filipinskem zalivu. Siamoke čete pod poveljstvom japonskih častnikov udrle v Burmo. Rusi reokupirali Možajsk in zdrobili dve nemški oklopni diviziji. Angleški letalci napadli italijanska mesta ashington, D. C« 22. jan.— eriške in filipinske čete so v inaskoku pognale Japonce z enih pozicij v gorovju v senom delu Luzona, največje-ilipinskega otoka, in jim pridale velike izgube, poroča ni department. Istočasno so >inski guerilci napadli japon-leta lisce pri Tuguegaraoju, tli 110 japonskih vojakov, ile pa razpršili, u^uegarao leži 60 milj južno Aparrija, filipinske luke, kjer e izkrcale prve japonske čete izbruhu sovražnosti. Hornarični department je na-nil, da so sovražne podmorni-l>otopile nadaljnja dva parni-ii od a leč stran od Cape Hatte-a. Severna Karolina. Nazna-i.je bilo objavljeno po priho-.'{.'{ članov posadke v neko lu-i'otopljena sta bila parnika v of Atlanta in Ciltvaira. Naznanilo dostavlja, da so bili listni napadi tudi na druge nike na Atlantiku v bližini leriškega obrežja. Washington, D. C.. 21. jan.— 1' i.ški torpedni čoln s posad-devetih mož se je zapodil v ipinski zaliv in torpediral ja-nsko bojno ladjo. Poveljnik ladke John D. Bulkely je bil ** «> porušile več vojaških na- valjen zaradPtega^na T™ tirtlnett!*-požare. leneral Duglas Mac Arthur informiral vojni department, so 'Japonci obnovili napade pozicije ameriškega in fili-uskega vojaštva in da so ame-ki bombniki potopili japonsko i žarko v bližini Jola. Doslej enote ameriške bojne morna- < in bombniki potopili 41 ja-nskih ladij in parnikov. Mornarični tajnik Frank Knox naznanil operacije sovražnih tlmornic na Atlantiku v bližini leriškega obrežja. Podmornice v zadnjih dneh potopile tri i eriške parnike, enega pa poslovale. S ing a por, 21. jan.—Prvi ja-nski vojaški oddelki so do-111 na ozemlje, ki je oddalje-sairho 60 milj od tega mesta, ttvi uradni komunike. Japon-i letalci so izvršili dva napada Singapor in vrgli več sto "ib, ki so ubile 50 in ranile M ljudi. [Vrhovno poveljstvo priznava, |ji|>onska letalska sila preka-britsko letalsko silo, čeprav slednji priskočili na pomoč < ri&kt letalci. Tokio, 21. jan.—Tu poročajo, w j i» ponske čete oddaljene '"> 30 milj od Singapore, naj-ii* britske trdnjave na Dalj-|m vzhodu, in da je avstralska "'•»da 20,000 mož obkrožena v v gornjem delu Malaj-polotOŠML V spopadih v 'KM v pondeljek in torek so »"•net sestrelili 27 »britskih imh letal. I.ondon. 21. Jan.—Siamske če-" p«»d poveljstvom japonskih trnkov% udrle V Mvawaddi, 'Jima, |Miroma časnikarska a-'ura Keuters. To je prva < da no siamske čete v akciji. Hurme je Sledila japon-"knpeciji vojaškega letališča ! »vojn. I>rogo poročilo pravi, da ao uj'dci |^'topili 24 japonskih 4|> m i -.o nikov v vodah v bli-' v '»"»dne Indije od 13 de-"bra clo 17. januarja. Moskve. 21 jan.—Ruai ao re-[ufrali Možajsk. strategično '>7 milj z* pod no od Mo-1» vroči bitki v kateri je jeve kolone zdaj beže proti reki Dnjeper. Okupacija je velika zmaga sovjetskih armad, ki so pričele veliko ofenzivo pred sedmimi tedni. Možajsk leži ob glavni cesti med Moskvo in Smolen-skom. V sektorju pri Možajsku je bila zbrana nemška oborožena sila 100,000 mož. Ostankom te preti uničenje. Druge sovjetske armade prodirajo proti Vjazmi in Kalugi in pode nacije pred seboj. Prvi oddelki so oddaljeni od Vjazme samo 30 milj. Sovjetske čete so včeraj prekoračile reko Lamo, 75 milj severozapadno od Moskve in zdrobile dve diviziji nemških tankov in tri infante-rijske polke. V ofenzivi na centralni fronti so Rusi v zadnjih desetih dneh reokupirji 150 mest in vasi. Helsinki. Finska. 21. jan.—Rusko bojno letalo je včeraj metalo bombe na to mesto, ki so ubile in ranile nekaj ljudi. To je bil prvi ruski bombni napad na finsko prestolnico od 2. novembra. __. Kairo. Egipt 21. jan.—Britski letalci so izvršili napade na Ca-tanijo in Comisco, Sicilija. Bom- Vrhovno poveljstvo poroča, da mobilne britske kolone napadajo nemške in italijanske čete pri E1 Agheili, Libija. Ameriške čete dospele v Anglijo Več sto kanadskih letalcev se izkrcalo Ottawa, Kanada. 21. jan.—Kanadski cenzor je dovolil objavo poročila iz Londona o prihodu kanadskega vojaškega kontingenta v neko angleško luko in večjega števila ameriških vojakov. To je prvo poročilo o prihodu ameriških vojakov v Anglijo. Nekaj ameriških vojakov je * prej dospelo s kanadskimi konvoji v Anglijo kot opazovalci. Zdaj se doznava. da se je kanadski vojni minister J. L. Ralston poslovil od ameriških vojakov in jim želel srečno pot, ko so se ukrcali na parnik v neki kanadski luki, ki je odplul proti Angliji. London, 21. jan.—Na stotine kanadskih letalcev je dospelo v neko angleško luko, pravi včeraj objavljeno poročilo. Ta je bila prva skupina, ki je prišla v Anglijo v tem letu. Poleg letalcev so dospeli mehaniki, radijski operatorji in nekaj svobodnih čeških vojakov. I ¿»talci in vojaki so bili takoj dodeljeni angleškim vojaškim posadkam. Stalinov načrt glede Nemčije Popolno uničenje nacijskega režima London, 21. jan.—Publikacija News Review piše, da bo Stalin, ko se bo sklepal mir, vztrajal pri zahtevi, da mora biti * nacijski režim popolnoma strt in vsi vodilni naciji ustreljeni. Berlin in vsa druga velika nemška mesta morajo priti pod kontrolo zavezniške oborožene sile in Nemčija mora plačati odškodnino za vso škodo, ki so jo storile Hitlerjeve armade v Rusiji in vseh drugih državah, katere je Hitler okupiral. Vse težke nemške industrije pridejo pod kontrolo zaveznikov in ti bodo tudi nadzirali nemške šole in s tem preprečile podtalno propagando med Šolarji. V omenjeni reviji je članek z naslovom: "Kaj bomo storili z Nemčijo po vojni?" Avtor tega je konservativec Arnold B. Grid-ley, član parlamenta. On pravi, da se bo morala Nemčija podati brezpogojno, zavezniške armade okupirajo Berlin in vsa druga velika mesta. To je potrebno, da se ljudstvo prepriča, da so bile nemške arnfade v resnici poražene. On tudi svetuje, naj Anglija pošlje učitelje v Nemčijo, da bodo poučevali nemške otro-ke. "Nemčija mora biti popolnoma razorožena," pravi Gridley, "in pruska militaristlčna kasta strta, da se ne bo nikdar več dvignila. Mi nismo v vojni samo s Hitlerjem, temveč \ vsem nemškim narodom." Nemci razdejali srbska mesta VeČ ljudi ustreljenih v Milanovacu London. 21. jan,—Jugoslovanska vlada v izgnanstvu v Londonu poroča, da so' nemški bombniki in topovi porušili tri srbska mesta in se tako maščevali nad četnikl, ki pod vodstvom generala MihajloViča napadajo nacijske vojaške posadke v Srbiji. Porušena so bila mesta' Rudnik, Užlce in Gornji Milanovac. Rudnik leži sto milj južno od Belgrada, Gornji Milanovac pa 80 milj južno od bivše jugoslovanske prestolnice. Poročilo dostavlja, da so Nemci poklali in ustrelili več sto ljudi t Rudniku in Milanovacu. Trupla so naciji vrgli v jarke in jih zasuli. V Belgradu se je pojavil tifus, ki je zahteval že mnogo žrtev. Pomanjkanje živeža in mleka je akutno in mnogo ljudi je že umrlo za lakoto. Načrt za prihranitev dnevne t ve 11obe podpisan Stradanje v koloniji gobavcev New York, 21. jan.—Kolonija gobavcev na otoku Culion, ki se nahaja v filipinskih vodah, katere dominlrajo Japonci, je v stiski, prsvi telegram, katerega je poalal dr H W. Wade dr Per-ryju Burgess u, predsedniku Ameriške ustanove za gobavce. 1)1 Wade Je direktoi laboratorija te ustanove na otoku. Telegram naglaša, da bodo živila v koloniji kmalu izčrpana. V tej se nahaja 6000 bolnikov In 300 zdravnikov, bolničark in strežnikov. Kolonija je apelirala preko švicarske vlade na Japonsko, naj pošlje riž in druga živila, vuc Washington, D. C.. 21. jem— Predsednik Roosevelt je podpi- toda odgovora ni dobila sal v kongresu sprejeti zakonski - načrt za prihranitev dnevne Kitajska misija svetlobe in naznanil, da ae kazalec na urah po vsej Ameriki potisne eno uro naprej v pondeljek. 9. februarja, ob dveh zjutraj. Pero. s katerim je Roosevelt podpiaal načrt, je biki izročeno Robertu Garlandu iz vali s predoednikom Rooervel Ptttsburgha voditelju kampanje unr in državnim tajnikom Hub vsa latinska amerika je solidarna Za prelom odnosa j ev z ost na poti v Ameriko \ Cungking, Kitajska, 21. jan — Kitajska vojaška in ekonomika misija je odpotovala proti Am»-riki. Člani te ae bodo pneveto- r CILEJSKA DELEGACIJA SE OBOTAVLJA RIO DE JANRUlO. BRAZILIJA. 22. Jan.—Znalo), ki le nastal na konfeAmd ameriških republik. je bU sinoči zlomljen, ko se je argentinaki sunenji minister Enrique Gultttttl Isrekel sa prelom dlplomailčalh odnošajov «osličem. V svoji Izjavi lo dejal. da Je to stoeil o prldrški In da bo morala pralrai ratificira ti argentinska vlada. , 1 * V- d Rio de Janeiro. Brazilija. 21, jan. — Izjava argentinskega predsednika Ramona S. Castilla, da Argentina ne bo revidirala svojega stališča, je bila mrzel curek vode na glave reprezen-tantov ameriških Tepublik na VseameriŠki konferenci, ki se vrši v tem mestu. Castillo je dejal, da Argentina ne bo pretrgala diplomatičniii odnošajev z Nemčijo, Italijo, Japonako in sateliti teh držav. Z izjemo Ar gentine in člleja ao se vse ameriške države izrekle za prelom odnošajev z osiščem. Castillo je v svoji izjavi na-glasil, da je stališče Argentine odprto, jasno in razumljivo in da reprezentlra javno mnenje "Oni, ki trdijo, da Argentina ne bo kooperirala t drugimi a-meriškimi republikami, aa motijo," je dejal Caatillo. "Ona bo sodelovala z njimi, čeprav je proti prelomu diplomatičnlh odnošajev z osiščem." Nekateri delegatje še vedno upajo, da se bo Argentina udala pritisku in izrekla za ustanovitev skupne fronte ameriških republik. Drugi niso tako optimistični. čilejska delegacija še vedno čepi na plotu in se ne more odločiti. Doslej so se reprezentance devetnajstih ameriških republik izrekli za popoln prelom z osiščnimi državami. Poroča se, da brazilski predsednik (»etulto Vargas pritiska na Argentino za revizijo stališča. On je imel več razgovorov po telefonu z argentinskim predsednikom, ki se nahaja v svoji vili v Marinezu, predmestju Buenos Airesa, glavnega argentinskega mesta. Vest, ki pa še ui potrjena, pravi, da Je argentinski zunanji minister Enrique Guinazu apeliral na Sumnerja Welleea, načelnika ameriške delegacije in državnega podtajnika, naj odleti v Buenos A'ires, da tam konferlra s Castillom in ga skuša pregovoriti za revizijo stališča Welles je baje zavrnil apel. ftest držav — Amerika, Mehika, Brazilija, Kube. Coiombija m Venezuela — podpirajo predlog glede preloma z osiščem O tem ae bo vršilo glaaovanje jutri. Brazilska delegacija je stoodstotno za popolno solidarnost in enotno fronto ameriških republik. Predsednik Vargas je položil karte na mizo in namignil, da bo Brazilija storila korake proti aoaednim državam, če bi se v zadnjem momentu pro-mi si lie in revidirale svoje stališča. e a Obramba Panamskega prekopa raztegnjena Balboa, Panama 21. Jan,—Obrambna veriga ob Panamakem prekopu je bila raztegnjena skoro na vso Panamo. Nova vojaška letališča ao bila zgrajena ob prekopu in v otrategičnlh krajih na obrežju Vojaške po» Domače vesti ► . Is Mlnneeote Duluth, Minn.—Dne 19. januarja je po dolgi bolezni umrla Mary Lampe, stara 48 let in rojena v Ljubljani. Pokojnica je prišla v Ameriko leta 1909 k svojemu stricu Simonu Lampetu, misijonarju med Indijanci v Minnesoti, pri katerem je bila organistka v indijanski cerkvi in navadila se je nekoliko tudi indijanskega jezika. Ubil ae Je v atanovanju Herminie, Pa.—Dne 18. januarja je Jože TomažiČ, star 57 let in doma iz Dragoseca v Jugoala-viji, padel tako nesrečno po stopnicah v svojem stanovanju, da je kmalu potem umrl za poškodbami. Prebil si je lobanjo. Bil je samski in v Ameriki je bival 33 let, čez 30 let pa je bU član društva 87 SNPJ. ' i Nov grob v Akronu Akron, Ohio.—Tu Je 10. t. m. umrl v okrajnem zavodu Josip Savoren, star 75 let in doma is Kamnika, na Gorenjskem. V Ameriki je.bil 40 let in tu zapušča scKtro, v starem kraju pa bratk. Se ena veei ia Ponne Canonsburg, Pa,—Dne 7. t. m. je tukaj umrla Marija Verček, po domače Salomonova mama, ki je dosegla 82 let. Doma je bila iz Kamnice pri Prečni, okolica Novo mesto na Dolenjskem. Is Clevelanda Clcvejand.—Dne 19. t. m. Je umrl Jakob Potokar, star 54 let in rojen v Dragi pri Stični na Dolenjskem. V Ameriki je bil 30 let in v Clevelandu zapušča Ženo in dva sinova, Velika porast narodnih dohodkov Znaiali so 192,200,000,000 v preteklem letu - rs. Waehlngton. D. C.. 21. jan.— Vladni ekonomi sodijo, da so skupni narodni dohodki v preteklem letu znašali $92,200,000,-000, najvišjo vaoto v zgodovini Amerike. Povprečni dohodek na vsako osebo je bil $693. Dohodki so znašali $16,200,-000,000 več kot 1. 1940 in $8,800,-000,000 več kot leta 1929. Gotovo Je, da se bodo dohodki povečali v tem letu,' Povečanje predvsem zavisi od naraščajočih stroškov za financiranje vojne in dviganja cen. Mezde in plače tvorijo največji del narodnih dohodkov. Te so v preteklem letu znašale $48,-000,000,000, devet odstotkov več nego v prejšnjem letu. Dohodki farmarjev, korporacij in trgovin ao se tudi povečali. Dohodki industrij so lani narasli na $28. 600,000.000. Od skupne vsote narodnih dor hod kov je šlo $15,000,000,000 za ojačanje ameriške oborožene sile in pomoč Veliki Britaniji Ta vsota predstavlja 16 odstotkov skupnih dohodkov. Burma bo dobila novo vlado Rangoon, -tyurma, 21 Jen.-r.» Paw Tun bo formiral novo vlado, ki bo nadomestila ono pre-mierja U Sawa, ki so ga Angleži aretirali na obtožbo, da je skoval zaroto z Japonci, da pride Bur* ma pod japonsko 1iontroJ<* Tun je bil izbran za predeednika vlade, ki bo aodelovala i Angleži pri obrambi Burme andke, ki etražljo prekop, ao bile tisoč Nemcev. Hitler-' za prihranitev dnevne svetlobe lom, Mo pridejo v Washington ojačane >■" Kitajci zmagali na treh frontah Cungking, Kitajska. 2|. jan — Vrhovno poveljstvo poroče p ki* tajskih zmagah v bitkah s Japonci na treh frontah. Te so bile irvojevane v provincah Ho-nan Huneh In Kwangtung. Dve )eooo*ki (Iivi/iji sta bili tdrob» »leni v bitkah s Kitajci pri Cangši y Nelson prepovedal izdelovanje avtov Zatiranje osiščne propagande v Mehiki Cardenas se izrekel za kooperacijo z Ameriko Mexico i ao se pripetili ns Daljnem vzhodu. Premier je obljubil, da t>o v svojem govorp orisal potek vojnih operacij in deloma tudi vzroke porazov brltekih čet v oitkah z Japonci ne Malajskem fHiloloku Odredba stopi v veljavo prihodnji mesec REORGANIZIRANJE AVTNE INDUSTRIJE Waahtngion. D. C. 21, jan.— Donuld M. Nelaon, načelnik nedavno ustanovljenega odbora sa produkcijo bojne oprema, ja sinoči izdal odredbo, ki prepoveduje izdelovanje potniških avtomobilov in lahkih tovornih avtov po 31, januarju. Zadevno naznanilo je objavil po konferenci a predsednikom Rooaevel-lom, na kateri je predaednik odobril načrte glede popolnega reorganiziranja avtne industrije, Pričakuje se, da bodo ti načrti danes objavljeni. Odredba je bila izdana po ae-ji članov odbora aa produkcijo bojne opreme. Nelaon ja dajal, du ae nanaša na proizvodnjo potniških avtomobilov ln lahkih tovo>lnh avtov. Avtna kompa-nije, ki ne morejo izpolniti naročil do prvega februarja, bodo dobile dovoljenje za nadaljevanje obrata do 10. februarja pod pogojem, da s tem ne bo ovirana izvedba načrtov glede preureditve mašinerije sa produkcijo tankov, bojnih letal, topov in drugega orožja. U besedila Nelaon o ve odredbe je razvidno, da bo produkcija potniških avtomobilov in lahkih tovornih avtov ustavljena. Doznava aa, da imajo avtni trgovci kdaj na rokah okrog 400,-000 novih potniških avtomobilov Člani novega odbora, katafe- mu načeluje Nelaon, oo podpredsednik Henry A. Wallace, William H. Knudsen, Leon Henderson, Sidney Hlllman, Harry L. Hopkins, trgovinski tajnik Jesse Jones, vojni tajnik Henry L. Htlmson in mornarični tajnik Frank Knox. Hopkins in Stirn-son se nista udelešlla prvo aaje tega odbora, toda slednjega Je reprezen tiral Robert P, Patterson, pomožni vojni tajnik Seja se je vršila v uradu administracije socialne zaščito. Poleg članov Nelaonovega od-IH>ra so se seje udeležili James se v parlamentu prične debata v. Forrestal, pomošnl mornarič-o vojni situaciji. Premier je vče. nI tajnik; Isador Lubln, načel- nik biroja za delavsko statistiko; Ferdinand KI*" Vladne ! čl kaškegsok raj nega sveta P.» avtoritete so odredile premesti I H*! W 0 ^VJ^* tev 600 Japoncev U Kpodnje^MJ* Okr«g Ca 11 lorn i je in okolice MeakaS- P"gl- lifornij je v bližini ameriške meje v (lusdalajarp, kje» so kaaofittrl i eni mornarji Z ošlščnih parnikov katera je Mehika zaaegle Val Japonci «o pod strogim po lU'IJskim nadzorstvom Ta ko silo za (Milicijsko službo. Vodja srebrnosrajčni-kov odveden v ječo Asheviilo, N C, 21. jan.-WU- rak je bil storjen, ko je senatoi liam Dudley Pelley, ustanovitelj Abel Oee<|uera povedni odseku in vodja legije ameriških are- kateremu je bila poverjena pre- brnoerejčnikov, faštetične grupe, Iskave aktivnosti oeiščnih «gen je bil obeojen na dve leti zapora tov, da je dobil poročilo it Tam- na obtožbo kišenja državnega pica, da so nameravali Japonci zaščitnega /akona. Obsodbo ja pogneti z dinemitorn v tjak tam Izrekel sodnik t. D. Phllllpa, na- kajšnje oljnjake. kai je bil Policy odveden v ječo. JANUARJA Glasovi te naselbin vodja v prostor listek od *J intendenta, na katerem je ¿i sano, kdor nima marjnarskiS pirjev, da mora iti njegsv \Z riš ppvsod z njim, kamorS gre. * - 1| Kakor drugod, je tudi t* odšlo šest fantov k vojakom! sicer . Mike Kotkr ml., UhM Merella, Victor Poverk, Sta2 Pevec, Frank Peternel ml I* člani SNPJ) in Jacob Pro«L7 je drtige narodnosti Koliko a bo še moralo iti, se ne ve. ^ mo, da se vsi srečni in ^drai vrnejo domov. Kakor druga leta, priredi * Slovenski dom tudi letos niašfc. radho veselico. Vrši se 28. \ bruarja zvečer. Za ples bo ig orkester Joeva Kramarji Brown8vilIa. Vstopnina je t mo 30c. Za maske so določa tri nagrade—tri, dva in en š lar. Vstdpnino morajo plteg tudi "maske", pa naj bodo mi hne ali Velike. Torej vabimo rojake od blii in daleč na to veselico. Za I« ne žejne bo vse preskrbljen tudi domačih klobas ne bo mani kalo. Torej na svidenje 28. fe. bruarja zvečer v našem Slov«, skejn domu. Frank Zupane, tajnik SD. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT Oft. ASI LO IN LASTNINA SLOVENSNC NARODNE PODPORNE ¿BDNOTE Oxg«n oí and published by Slovaks National Benefit Society Naročnina s« Zdrušena dršave (laven Chicega) In Kanado SUM aa leto. $9.00 ta pol lata. SI.SO sa četrt letaj aa Chicago In Cicero 17.50 sa calo lato. S3 75 sa pol lela; sa inosemaivo $$.00. Subscription ratas: for the United States (axcept Chicago) and Canada M.00 par yaar. Chicago and Cicero S7J0 per year, foreign countriaa St.00 per year. Cana oglasov po dogovoru—Ruhsflsl dopisov bi oenaročenih člankov sa na vračajo. Rokopisi literarne vsebino (šrtlos. povesti, drama, pasmi itd.) sa vrnajo po*Ujaial)u le v slučaju, še |o priložil poštnino Advertising rates on agreement—Manuscripts of eommeniceilom and unsolicited articles will not bo returned. Other manuscripts, such as stories, play», peam«. ate., will bo returned to sender only whan accompanied by sail addressed sad stomped envelope. Naslov na vsa. kar ima stik s Usions PROSVETA 26S7-6S So. Lawndale Ava.. Chicago. Illinois Suhaška bolezen \v, j| * •• <••«•♦*_- i\, j Ko so bili ameriški suhači pred devetimi leti korenito izbrisani iz javnega življenja, bi bil človek mislil, da Je za vselej konec njihove bolezni. Na žalost ni tako. Suhači imajo, kakor tradicionalen maček, devetero eksistenc. Vojna je okorajžila suhaške apostole, ki so se vrgli v Washington, ds spet poskusijo svojo srečo. Znano je, da je zadnja vojna dvignila ameriške suhače v sedlo. Najprvo so ustrahovali kongres, ds je sprejel "prohibtcijo med vojno," češ, ameriška armadi in mornarica morata biti trezni, drugače ne moreta zmagati. Ko se jim Je U prevsra posrečila, so na vse mogoče trike usilili Združenim državam nesrečni osemnajsti amendment ustave—nakar Je vzelo trinajst let nepopisne moralne hinavščine in korupcije, predno se je Amerika odkrižala tiste sramote. Suhači so moralistični burbonci, ki se ničesar ne nauče in ničesar ne pozabijo. Pa spet ponavljajo staro pesemrda je treba poskrbeti, da bosta arjnada in mornarica «"trezni", ker drugače ne bo zmage ne na suhem in ne na morju. Kongresu usiljujejo kar šestero zskonskih načrtov za "iztreznitev" vojakov in pomorščakov in, pasja paro, pripravili so celo nov amendment suhote za ustavo, In kako demagoško agitirajo okoli kongresnikov in senatorjev!, Pripovedujejo Jim, da so Japonci zato uspeli s svojim zahrbtnim napadom na Pearl Harbor, ker so ameriški pomorščaki in letalci tamkaj vso prejšnjo noč popivali in zjutraj ao pijani spali ... To klepečejo v Washingtonu ao glede na to, če imajo kakšen dokaz ali ne. Težko je najti takšnih demagogov. Ampak to pot se bodo suhači grdo namazali. Ameriško ljudstvo še ni pozabilo krutega dejstva, da prohibicija ali prepoved sama na sebi Še ne prepove ničesar. Draga je bila ta šola za Ameriko, toda koristna, zato pa ne f>ojde več na lim suhačev—naj še tako javkajo, zavijajo oči in molijo svoje hinavske molitvice. BANK WITH YOUR COUNTRY is the theme of this effective Defense Savings poster now seen in store windows and in the lobbies of buildings all over the country. Drawn by artist Henry Billings, of Rhinebeek, N. Y., the poster portrays the spirit of patriotism by investing in thé United States Government through the purchase of Defenae Honda and Stamps. Stamps are priced from 10 cents to $5j Bonds from $18.76 to $10,000. Vsakega malo Windsor Heights. W. Vi.-Ktr nikdo ne poroča z našega hrib, bom jaz nekoliko napisal, kak se imamo. Božičnica, katero sit priredili za mladino 20. dec. d» štvo 407 SNPJ in društvo 21 bivše SSPZ, s katerim smo ukj združeni, je naredila lep vtis a člane in vso naselbino. Tbrtj hvala vsem, ki ste jo pomagali urediti in za delo, kakor tuš članicam Rebec „ki so igrak brezplačno. Vlogo Miklavža je igrala * stra Mary Kroflich iz BoydsvÄ-la, zapisnikarica naše okroia federacije SNPJ. Na božičnkl sta bili dobro zastopani naselbi ni Boydsville in Glencoe, 0. Za leto 1942 je bil pri našel društvu izvoljen sledeči odboi Predsednik Victor Hribar, pcx predsednik Frank Kolenc mj tajnik Frank Kolenc st., blagi nik Mali Tominak, zapisnik*! Nada Hribar. Seje so vsakof deljo v mesecu ob eni popoldh Clan našega društva Joe U katič je bil 5. jan. pozvan v I mado Strica Sama, John Juričfl tudi Člim našega društva, pa ^ v armadi že od zadnjega pdj tja. On se nahaja na FiliH in do zadnjega poročila se rd še ni zgodilo nič hudega. Dni tvo je obema darovalo po 4 "karton" cigaret za t>ožič. Stanley Listovan sc je zaroj z Mary Brusky. On je član » šega društva in želimo, da taj svojo zaročenko pripelje v np sredo. Želimo jima obilo tm v zakonskem stanu. Nada Hribar, naša zapisniH rica, pa je obhajala rojstni dj 10. jan. Njen mož ji je prirj "surprise party", na kateri m se fino imeli. Nadi želim 1 mnogo let vse najboljše. Neki naš bivši član mlaj skega oddelka je imel pred P meseci prestopiti v odrasli a delek, a na žalost tega ni iljjj dasi ga je bivši tajnik dviH opozoril, kot je pbročal ni 4 Sedaj sc nahaja v kritičnemj nju v bolnišnici vsled plj»^ Tukaj je zopet dokaz, kakoj podporne organizacije potrH* Ako bi bil prizadeti pristop odrasli oddelek, bi sedaj Ž.J jemal podporo. Na žalost m terim ne gre v glavo, če jW| tako dobro želiš. Tu smo imeli zimo, kakrfofj bilo že šest let. Sedaj j« m mslo toplejše vreme. Frank Kolenc st., ^ Totalna vojna, kakršno so zmogli skotiti totalitarni diktatorji, ima poleg fizikalnih žrtev na bojiščih in v mestih» ki jih rušijo bombe iz zraka; tudi mentalne žrtve, ki padajo daleč proč od bojišč in prizadetih mest. To so reveži, katerim ao burni dogodki zadnjih let tako pretresli živce, da niso več sposobni zs logično razmišljanje In zaključevanje—sploh niso več zanesljivi. To so ljudje, ki so po svojem temperamentu močno izpostavljeni baš temu, kar jih Je zadelo; vsak temperamenten človek, ki je navadno zalit z veliko mero čustvenqsti, je v nevarnosti, da prej ali slej podleže živčnim pretresom, ksr pa ne more biti njegovs krivda, ker sam si ne more pomsgsti. Ne, njihova krivda ni—Je ps krivda normalnih in zdravih ljudi, ki eventualno zau|>sjo tem žrtvam odgovorna dela. Fakt je namreč, da je v tem momentu na tisoče in tisoče siromakov z razbitimi živci, mentslnih ranjencev, ki ao nesposobni za vsako odgovorno deb»—-u|H*lenih v zelo važnih službah. Na primer v ofi-cielnem VVashiitgtonu jih je ogromna množica, ki ae vlečejo kot polži v zelo važnih in odgovornih uradih in se tresejo kot žollca, ne delajo pa drugega kot konfuzijo. Fizikalne in mentalne rsnjcnce, ki jih |>obcreJo na bojnem polju ali na ulicah iaimbardlranega mesta, vedo kam spraviti; odvedejo jih v bolnišnico, kamor spadsjo in kjer ne delajo nikomur napotja ali škode. To je pravilno. Velika nesreča pa je za demokracijo, ker odgovorni oblastniki še danes ne vedo tega, da tudi bolniki na živcih, ki so podlegli razburjenosti časa in razmer, ne spadajo drugam kot v bolnišnico . . . Velika nesreča za demokracijo je, da na tisoče in tisoče teh bolnikov z razbitimi živci danes hodi svobodno nsokoli in daje histerične nasvete—zdravim in normalnim ljudem, piše članke za časopis«« m opravlja druga važna dela. na primer sodeluje pri načrtih bojne produkcije ali celo pri strateglčnih načrtih bojnih operacij . . . To je velika nesreča za demokracijo?— Prostovoljna cenzura Predsednik Roiiaevelt je izjavil, da ameriški tisk si ohrani svobod«» tudi med vojno, /e si jo bo znal čuvati. To pomeni, da uradne cen mre ne bo, namesto tega pa mora biti vsak lastnik lists in vas k urednik ssm svoj cenzor To Je |*metna beseda zs odrsslc in rszaodne ljudi, ki ne potrebujejo cenzuri. Cenzura je za otroke, ki nočejo ln ne znajo ubogati Dane* je nujno potrebno, da noben časnik ne tlaka ničessr. ka; bi koristilo sovražniku In mu dsjslo moralno podporo. Informs* dje o k letanju ladij in vojaških čet, |*>drobn«istih obrambe in produ krije bojnih sredstev, o poikodovsnju vojnih objektov, o potih predsednika Združenih držav kot Vrhovnega poveljnika ar-made in mornarice sli vojaških tet diplomattčnih misij in drugih višjih uradnikov, ki potujejo po uradnih poslih~so prepovedane za objavo Listi lahko rarprsvljsjo In kritizirajo, kolikor hočejo, nihče jim tega ne btsnt-~ni pa pametno in škodljivo je, če objavljajo napačne. la»njive vesti o armadi, mornarici ln poveljatvu v tem času Vsi listi v Ameriki ao danes pod prisOovoljno cenzuro Lastnik in urednik sta cenzor ja, kt moral« pariti, ds nobene publikacij« ne koristi sovražniku in drla škodo Zdrutenim državam. Dopta niki pa lahko pomagajo uradniku s tem. ds se osmi ogibljejo so vraine propagande in ne pdšlljajo ItaUjm škodljivih stvari Svoboda tisks ni nikdar bila in najmanj sme »daj biti -svobods Uganja in obrekovanja. Spomini la volne Frontenec. Kana.—2e sem nekaj let v Združenih državah, toda mi ne gre iz spomina, koliko hudega sem prestala v zadnji vojni. To vemo le tisti, ki smo vse tisto gorje poskusili. Z besedo se skoraj težko pove. In ravno to me je napotilo k pisavi, ker smo zopet v vojnem vrtin- Voditelji Portorika * stopili proti Tttgud** San Juan, Portoriko. 21. J*jj Voditelji dveh glavnih poj nih strank so poslali tetajj predsedniku Rooeeveltu vo, nsj takoj odstsvi Guyja Tugwells. V t« l«OT nsglsšsjo. ds 1\igwell ni nt v sobnosti kot governer I «prema m h a Imena Gost: "Od kdsj se pa vsš hotel "Pri volur Plsčilnik "Odkar pa j* I'SaI as/M« InnšmlL W Od love na doonoi T hornea Kennedy, tai oik blageinik Mesay. tajnik blagajnik ADF. la Matthew Well podpr, esti iz podjarmljene itare ■■■ÉHÍ VESTI IZ SLOVENIJE eč tiaoč Slovencev med četni ki Draža MIha J lovila ... Cleveland, 5. jan. (JČO).— meriški list v slovenščini Ena opravnost prinaša v svoji šte-ilki z dne 5. januarja sledeče "Iz zanesljivega vira smo iz edeli, da je med četniki gene-ala Draže Mihajloviča, katerim divi ves svet, tudi več tiaoč lovencev in glavni pribočnik enerala Mihajloviča je neki slo-e risk i kapetan. General Mi-ajlovič ima o borbenem duhu n morali naših slovenskih bo-evnikov ter o njihovem pojmo-anju jugoslovanske misli zelo askaVo mnenje. Istočasno prihajajo tudi poro-ila o poedinih slučajih legen-arnega heroizma. Naj navede-o nekaj primerov: Ko so se Ita-ijani pripravljali, da zasežejo ajvečjo jugoslovansko bojno adjo, sta dva ladijska poročnika -en Srb in en Slovenefc—posla-a vso posadko na kopno, nato pa odminirala ladjo. Ko je bilo vae ripravljeno, sta prižgala vžigal-e niti bomb, nato pa ae tesno bjela ter z ladjo vred zletela v rak. Drug primer: Ko so prišli rije Paveličevi ri tem novem jugoslovsnakem elovanju pomagajo oddelki lanjših jugoslovanskih letalskih M. S tajnih letališč v zahodnem srednjem delu Srbije so letal-!1 napadli in obstreljevali s stroj-icamj nemški oddelek severno i Kraljeva" a pad je bil izvršen brez izgub Poroča se, da ao bombe Jugo-1 «vanskih letalcev zadele na-vnost v nemške tanke in oklop-e avtomobile ter s strojnicami hsuli nemška prevozna shredst-|a ter se vrnili v svoja oporiš-f ne da bi izgubili eno samo le-lo. I>ejstvo, da Jugoslovani" potujejo majhno, toda zelo kontno zračno silo, o Čemer se Je Irogo molčalo, odkar so jugo-f"van*ki letalci začeli svoje dejanje v mesecu septembru roroča se, da jugoslovanake zra-M sile, ki jih Je poleti prestre-a nemška in italijanska voj-U pri umiku iz Dalmacije, z ju-slovanskimi letalci m mehani-J obstoje iz nekoliko oddelkov » sovražnih inozemcev jjoatavljenih v zapor. To število biti Um. 2. Ne smejo stopiti v noben del kontinentalnih Združenih držav osiroma njih posestev in teritorijev, niti iti ven iz njega razun pod takimi regulacijami, ki utegnejo biti odrejene. Lokalni urad priaeljeniške in na-turisacijake služba bo dal vedeti, kakšne so te regulacije. 3. Sovražni inozemci ne smejo imeti v svoji posesti oziroma v svoji hiši sli poslovnem prostoru nikakega izmed sledečih flika kalebrltake6e»e. Use največjo brttskc trdnjavo na DsJJëefc Vsfcedu. . *' . t * " * * • „'«?• HfedÉti< no istega, strelivo, bombe, ras strelivo ali snovi za izdelovanja razstreliv, radibaparate za sprejemanje na kratkih valovih (u radno označene kot "vsak apa rat, ki je v stanu prejemati sig nale, poslanice ali vesti vsake narave, ki se razj>ošilJfcjo po frekvenci od 540 kilociklov ali manj), odpošitjalne radioaparate (uradno označeno kot 'Vsak a parat, ki ie v stanu odpošiljati ali prepoŠiljati radiosignale, vesti ali poslanice katerekoli vr ste"), tajne brzojavne znake in šifre, fotografične aparate, pa pirje, dokumente ali knjige, v katerih utegne 1>ilš nevidljlvo pisanje; fotografe, orise, slike črteže, mape in grafična predstavljanja katerekoli vojaške a-11 mornariške instalacije ali o preme, vojnega ofodja, stroja a li stvari, rabljene ali ki bi ne ra bila V bojnih opremah vojske ali mornarice ŽdruŽenih držav ali pa Hake vojaške oziroma mornariške postojanke, tabora, ali postaje. Ta odločba je bila nedavno razširi ena, da se sahteva od so vražnih inosamcev, naj predajo lokalni policiji vsa strelna orožja, kratkovalne prejemne radioaparate, odpošiljalne aparate, fotografične aparate ne dalje kot do dne 5. januarja. 4. Sovražni inozemci se ne smejo voziti po fceroplanlh brez dovoljenja generalnoga pravdni-ka. 5. Ne smejo se gibati ali potovati od kraja do kraja izven soseščine, kjer žlVijb, brez dovoljenja generalnega pravdnika. Da dobijo takft dovoljenje, morajo predložiti federalnemu prsvdni-ku v okrsju, kjdr Uvljo, Vsaj en teden pred nameravano vožnjo iziavo, vsebujočo sledeče informacije: ime, narodnost, številko o registraciji inosemcev, svrhs vožnje, ksm potuje, dan odhoda in povratka, kako se bo peljsl ln ksko prometno sredstvo Pred sodnik Združenih držav, kakor tudi generalni pravdnik. Je nujno svetoval delodajalcem, naj delo" Oprava ln delavatvo se onoglaa- no odzivala fta predsednikov govor "Dobro, gospod predsednik, delo bomo Izvršili." To je bil soglasni odgovor a-meriŠkih industrij in delavstva na poziv predsednika Rooaevel-ta za Izgotovitev ogromnih količin aeroplanov, tankov in ludij. Vsa plemena, narodnosti in vere v tej 'ležt^li so se združile v borbi za preskrbovanje naših vojakov z zadostnim orožjem za pre-maganje osišča. OPM, y je glavnu vladna agencija za udejstvovanje tega programa, je takoj zajamčil Iz-Vedenje programu s temi besedami: Predsednik je postuvil cilj. Mi pa smo visoko pomerili, da gu dosežemo." "Dali bomo našim borilcem činih 60,000 aeroplanov v letu 1942. Dali jim bomo onih 46, 000 tankov. Dobili bodo onih 20,000 protiuvlonakih kunonov. In dostavili bomo onih 8,000,000 ton ladij. 1 -i "Vse te reči bomo skupno izdelali. Prišle bodo iz umov, src in rok 130,000,000 mož, žensk in otrok, ki so svobodni. "Le svoboden narod more doseči take cilje. Mi jih moremo doaeči in jih bomo tudi dosegli," Izjava je bila podpisana od Williama S. Knudsena in Sui-. neyja Hillmana, obeh tujerodnih ravnateljev pri OPM. Sodnik Ferdinand Pecora, ki se je rodil v Italiji, je brzojavil Rooseveltu v imenu Legije za timer iško edinost: "Vaše besedo prlnsšajo nov pogum in zaupanje 30,000,000 a-meriškim državljanov prve in druge generacije, ki so pripravljeni izlltl svoj pogum, svojo moč, svoje bogastvo ln če Je tre^ ba, tudi svoje življenje sa zmago svobode. . "Mi spnsjemamo Vaše naročilo, da posvetimo svoje energije prizsdevanju proti neslogi, plemenski diskriminaciji In ustvarjanju nezaupanja ln sumnlčenja med našimi sodržavljani. VI ste govorili za demokracijo. Demokracija bo sedsj šls ns delo." Demokratje ln republikanci i kongreau so vsi skupaj pohvali li^predsednikpv govor. Sem a tor Glass Iz Vlrginije, starešina senata, je Izrazil obče čustvovanje, ko Je rekel; "Ako se bomo borili tako dobro, kakor govorimo, bomo zmagali zares." Ljudje na delu Temu odzivu je bil sllčeii oni s strani ljudi na delu —> Južnjaš-kih gorjancev, Yankee mehani kov, francoskih Kanadčanov, Čehov, Jugoslovanov, ftvedov, Nemcev — vseh Amerlkancev. Italijanski delavec v ladjedelnici ob zapadni obali Je dejal; "Mussolini in njegov nacijski gospodar Ver Japonci ne morejo ^si skupaj potapljati ladij tako hitro, kakor Jih bomo ml spuščali na morje". "Mi kujemo jeklo, ki postavi okovo okrog oslščs", je rekel Slovak, ki dela v jeklarnl blizu Pittaburgha. NorvcSko-ameriški mornar je obljubil "Vi izdelajte karione In ml Jih bomo prevažali tja, Kjerkoli se morejo raw biti". riŠkl državljani le, ako pred-ik ZdrUtonih držav da pose* ne zapostavljajo na delu Inozemcev ali ljudi z Inozemsko dono-čimt Imeni. "Kad bi objasnll nevtralnim In sovražnim Inozemcem istotako, Je generalni pravdnik Izjavil, "da ae na vse načine prizadevamo garantirati pošteno In nepii-stranako ravnanje z njimi v teku teh nujnih »asov Uveljavljanje zakonov o sovrsžnlh ino-zemclh Je bilo postavljeno v roke juatičhega departmenta (lo-vernerjl in šupanl so Irlli tteprd-šenl. naj podučijo toksine uradnike. naj ae ne vmešajo v federalne načrte ln načine pjetopa-nj* "Individualna svoboda je pravcato bistvo demokratičnih načel, za obrambo katerih se sedaj Vojskujemo Ne smemo o-pofetiti ta načela, ko ae bori^bo, da ae ohranijo Seveda, vlada ne more prenašati upornih činov nikake vrste Ali noben Inozemec se nima bati sa svojo vernoet in svobodo Združenih držav, dokler se obnaša v skladu z njlltovirni zakoni In uboga one |ioeebiio regulacije, katerim utegne Nti podvržen." Neki Nemec srednje starosti, nekdanji višji narednik v cesarski nemški vojski, se je prijavil v pisarni župana Stanley W. Churcha mesta New Rochelle, N. Y. Položil je na mizo železni križec in šest drugih medalj, ki jih je bil dobil za junaštvo, ko se je boril v zadnji avetovni vojni. Prosil je, naj se njegovo ime ne omeni, ker njegova mati še živi na Nemškem, in rekel je, da se je prijavil za prostovoljni vstop v vojsko takoj po napadu na Pearl Harbor, ali ga niso sprejeli radi starosti. Potem je naprosil, naj se njegovih sedem medulij pretopi v krogle, ki naj se izstrelijo proti naeijem. Poljski mehunik, ki sedaj dela pri Izdelovanju tankov v neki detroitski tovarni, Je dal Izraz splošnemu občutku, ko je rekel: "Nekateri ljudje med nami se ne morejo boriti v vojski, ali vsi se moremo boriti, da pravočasno Isgotovimo kar Je treba." Poalovnl avet podpira program Albert W. Hawkes, predsednik trgovske zbornice Združenih držav, je obljubil popolno podporo s strani 1,01)9 podružnic. "Uprava industrij in biznisa", je rekel, "v polnem sodelovanju z delavstvom in vlado sturi vse do skrajnih mej svoje zmožnosti! Bisnis sprejema poziv na patriotsko dolžnost." William P. Withorow, predsednik organizacije tovurnarjuv, ki jo tolikokrat • nasprotoval predsednikovemu delavskemu programu, Je rekel, da časi nesloge so minuli. Industrija gre sedaj na vao moč .. /Morete hiti zagotovljeni, da bo industrija vspskozi podpirala predsednika v izvedbi programa," Walter S. Tower, predsednik Ameriškega Instituta železa in jekla, je dejal: "Sedanja zmožnost izdelovanja HH,000,000 ton Jekla v tej deieli pomeni, da moremo produclratl A0 odstotkov več kot Nčmčljs, Italija, Japonska ln vso zssedene evropske dežele skupsj." "Ako moremo nupravltl en tank aH en aernplan", je rekel Henry Jrord, "Jih lahko napravimo tisoče. Vse, kar Je potrebno v masni Industriji, Je izdelati pravilno prvo enoto. Ostalo sledi Jako lahko ln hitro." Ksj pravilo Isdelovatelj! lelal Tu Je nekoliko jximenkov s strani voditeljev avlarijsk« Industrije: Donald W. Douglas, predsednik drušbe Douglas Aircraft: "Ob jxitrebnih materialih in o-rodjih ae more ameriška industrija dvigniti In se bo dvignila, da zadosti nujnosti in začudila bo sveti" • _ Hugh Fuiiwick, podpredsednik družbe Vultee Aircraft: "Vsak moški In ženska pri Vultee bo zavihal rokave malo višje, delal malo trdnejše in izpolnil svoj del naloge." Lincoln lt. Scale, generalni u-pravltelj Murtin Nebiaake Company, Je rekel: "Seveda moro* mo doaeči določeno število. Pravzaprav moremo storiti še boljše. Ako je (roba, moremo izdcluti toliko aeioplanov na leto, koli-koi amo avtomobilov." Isto stvar so lajn vili voditelji drugih Industrij. L. W, Scott Alter, predsednik tovarne American Tool Worka v Cinclnnatiju, Je rekel: "Skoraj vsak dan nas vpiašajo nekaj, kar ae nam zdi fanlazllčno ln neizvedljivo, |jo-tem pa se spravimo na delo in Izvedemo" I C A Tllt, predaedulk Diamond T Motor Car Com)>ariy v Chleagu, Je rekel: "Ko spravimo vse te tovarne zares v obrat, preplavili bomo svet s vojnim materialom" "Mora se izvesti, ao rekli ta-djedelci San Prsnclaco zaliva. "Morali bomo nastaviti več delavcev, zlaâtl za drugi In tretji šiht", je rekel Joevph Moore, načelnik Moore Drydock Compe-nyje. "GlAvna stvar bo dobiti o-preme In to se more flobitl.** Ameriiki diplomati* doapeli v Lizbono Lizbona, Portugalaka, 21. jan. Herbert C. Peli. bivši ameriški poalanik v Itudimpeštl, Ogr-afca. |n člani njegovega štaba so toapeli nem'a posebnim vlakom na svoji pot! domov. JU PROSVETA ODPLAVUENCI IVAN JOUTEZ (Nadaljevanje.) 44Za delom bi ŠU, Mr. Muren, tako ne bo šlo, saj veste ... stanarino bo treba plačati in brez hrane tudi ne boste mogli živeti . . ." Jakob jo je debelo pogledal, kakor da je ne more razumeti. Potem se mu je začelo jasniti v glavi. Saj res, najemnino dolguje ie za dva meeeca. In plačati je nima s čim. V predalu jo še nekaj dolarjev, ki pa ne bi pokrili niti de-setinke dolga. Od ženine posmrtnine ni ostalo nič — pogrebnik se je pobrigal za to ... In brez zaslužka je. Gospodinja je uganila Jakobove misli ter postala malo prijaznejša. 44No, saj ni treba misliti, da vas terjam . . . boste že plačali, kadar boste mogli . . ( samo opozoriti sem vas hotela, da ne velja, da bi noč in dan čepeli doma in žaloval — moj Bog, tudi jaz sem že bila vdova, hudo je bilo, pa sem prebolela vse! —- in da bi bilo dobro, da bi šli malo von ter se malo razgledali za delom ... Tako kot dozdaj ne bo šlo dolgo . . . In pa še tole: treh sob zdaj ne boste potrebovali, ena bi vam zadostovala, morda bi šli v podstrešno sobico, čedna je in udobna ... Za najemnino pa : . „ no, saj razumom, se bo že obrnilo na bolje tudi za vas, bomo pa potem poračunali . . ." Jakob jo prvič, odkar je dobil usodno vest, da so mu je bila žena smrtno ponesrečila, začel zopet naglo misliti. Kaj naj stori? Jasno je, da bi ženska rada, da bi izpraznil stanovanje, da bi ga dala v najem. Ali naj se preseli v podstrešno sobo? To bi pomenilo samo nadaljnje kopičenje dolga, kajti dela itak ne bo še dobil. Ali bi se obrnil na prijatelje za pomoč? Ne, miloščine no mara od nikogar! Kaj torej? Tedaj ao Je oglasilo v Jakobu z vso silo:. Proč od tod! Ven iz te hiše, ki ga v nji vso spominja na srečo, ki je šla za Zmerom v ne-povračljlvoat, na Zofijo* ki je ne bo videl nikdar več! Proč — kamorkoli! "Mr. Muren, ne smete si mojih besed preveč k srcu jemati..." se je zopet oglasila gospodinja, ki ji jo postalo pri Jakqbu neprijetno pri duši. 'Nič slabega vam ne želim ... V podstrešno sobico bomo postavili posteljo, omaro za perilo ln mizico pa par stolov, pa boste lepo na toplem . . . Pozimi vam bom dala še pečico na plin, da vaa ne bo zeblo . . . Saj nismo pri nas Uko slabi .. Jakob jo počasi odmajal z glavo. Da si ji nI treba beliti glave zaradi nJega, jo je zagotovil. ■„V njeni hiši itak ne želi več osUti, ker bi g k preveč spominjala žene, ki jo je bil tako nepričakovano izgubil. Če bi bila toliko prijazna, da bi mu pokazala kak kotiček, kjer bo lahko spravil tisto malo premičnin, kar jih ima, bi ji bil hvalešona. Saj nI dosti — nekaj knjig, star pisalni stroj in nekaj kovčkov, v katere bo spravil obleko, svojo in ZofijIno. . Gospodinja se je oddahnila. Žalostnih, do smrti potrtih ljudi ni imela rada v svoji bližini, zato ji je bilo prav, da je bil Jakob pripravljen oditi. "Kar v podstrešno sobico prenesite svoje stvari, saj itak stoji prazna," jo rekla. "Ampak kam pa mislite, Mr. Muren, v tem času? Jesen jo. zima ni daleč . . . Ali se nemara preselite k svojim prijateljem?" "Ne vem .. . Kamorkoli . . ." Je tiho odgovoril Jakob z mirom obupanca, ki ga udobnost življenja prav nič več no zanima. Gospodinja je zmignila z rameni, kskor bi hotela reči: "Čudak , . ,H ter počasi odšla proti vratom. Jakob pa jo še rekel: "Zaradi zaostale najemnine . . . jo bom že plačal, kadar bom imel denar . . . Sicer pa Imate moje stvari., . če me dolgo ne bo nazaj, lah- ko vse prodate . . . nekaj boste že dobili zanje ..." V gospodinji se je zbudil človek. "Mr. Muren, prosim, ne ^ellte si glave zaradi tega malega dolga," je prijazno rekla, kakor bi se ji fant smilil. "Vaše stvari bodo pa čakale vas . . . nihče jih ne bo prodajal! Dober najemnik ste bili in rada sem vas imela . . . zato. In če potreba nanese . . . podstrešna sobica bo prazna . . ." Jakob se je otožno nasmehnil. "Hvala, dobri ste . . ." ' 1 Dobro uro pozneje je stopil na cesto. 2. Sredi popoldneva se je Jakob znašel na mestnem smetišču ob Jezeru. Bil Je utrujen od dve-urnega tavanja ter se vsedel na velik kamen ob kupu smeti in zavrženo šare. Bil jé lep jesenski dan in solnce je še prijetno grelo. Zrak je bil topel in miren. Jakob se je naslonil s komolci ob kolena, zagozdil brado med pesti ter zastrmel v globel pod seboj, ki je bila zarezana med smetmi in razvlečeno Šaro nalik miniaturnemu kanjonu, ob čijega stenah so slonele revne kolibe, zbite iz zavrženih kosov lesa, pločevine in zabojev in v katerih so stanovali revni, brezposelni brezdomci. Beraška naselbina je vzbudila Jakobovo zanimanje. Večkrat je že čul o takih naaelbinah, toda videl ni še nobene. Zato jo z zanimanjem ogledoval borne fcolibe, postavljene brez načrta ln iz materiala, ki je bil pač trenutno na razpolago, in njihove prebivalce, ki ao si dali različnega opravka okrog svojih kolib. Qd nekod se mu je približal prileten moža-kar^s črnimi kocinami obraslega obraza, Iz katerega je štrlel zabuhel plavkaatordeč nos in gledalo dvoje drobnih svetloslvih oči, oblečen pa jo bil v razcefrane hlače, raztrgan pleten jopič in stari zastavi sličon suknjič, na glavi pa mu je Čepela stara, zamazana kapa, ki je povsem harmonizirala z ostalo brozdomčevo o-pravo in njegovimi razdrapanimi, z žico skupaj spetimi čevlji. i4Lep dan!" je nagovoril Jakoba ter prisedel. "Imaš tobak?" Jakob ga jO začudeno pogledal, mehanično izvlekel iz žepa svoje suknje zavojček tobaka ter ga ponudil neznancu. "Jim mi je ime," jo dejal le-ta, vzel tobak, si zvil svalčico ter si jo nažgal. "Star prebivalec Hoovertowna . . ." "Jakob . . ." mu je povedal svoje ime Jakob. "In kaj iščeš tod?" Jakob je malodušno molča}. Oni ga je moral razumeti, kajti smeje se je udaril Jakoba po plečih ter mu prigovarjal: "No, moj dečko, le ne izgubljaj korajže, dokler je v našem lepem Hoovertownu še kaj prostora za poštene ljudi . . . Vidiš, tamle doli," je s prstom pokazal v dolino, "je moja palača. -Tista, ki piše na nji 'Standard Oil Co.', 'Drink Coca Cola' in 'Swift's Bacon*... Sam sem, prostora je dovolj za dva . . . Greš pogledat?" • Sla sta. Ob strmem bregu, posutem s smetmi in razno naylako, je stala šest čevljev visoka in okrog osem dolga in široka koliba, narejena iz starih zabojev in obita s kosi zavržene pločevino, pokrita s plastmi zavržene stare strešne lepenke, obloženo s kamenjem. Notranjost kolibe je bila prav tako nevabljlva kot njena zunanjost. Stene, bbložene z lepenko in časopisnim papirjem, iz starih desk zbita postelja, na kateri je bilo polno starih cunj, majhna, zarjavela pečica na premog, dvoje pohabljenih atolov, zaboj za kurivo ln nekaj ponev ln loncev. Svetloba jo prihajala skozi samcato okence pri vratih. • (Daljo prihodnjič.) Obsojenci Vladimir Levstik RIKARD MALLOPROU (Nadaljevanja.) Pa ona? Kaj misli moja nevesta. da se ne brani grbca sa mo-¿a? Bričas nima estetske naslade nad pokvečenlml pleči in nad krivimi hrbtišči; stavil bi kaj. da se ji zde grbe in enake kraaote pravtako odveč, kakor naprimer romantična arhitektontka življenja ali pa novele ln tragedije v vsakdanji prozi Zakaj pamet na tenska je m kollkortollko po- manjša ali. večja ničla, ako ji manjka moževega ugleda in njegove važnosti v ji^nem življenju, da bi služIla njeni puhli babji neeimernoati, kot prijetno ubrano ozadje; no, ln Rikard Malloprou ima vendarle dokaj takozvane bodočnosti pred seboj: lastna zmožnoal in sposobnost po naravi, protekeija, denar,—vse same reči, ki so sanjan» častihlepne ženske nedvoj-beno poroštvo za porlfrlj pravo-sodnega ministra. x ln /alo, samo zato , . , O Bog, ali hi ni mogla izbrati koga dru-gega*»llogata je. saj bi ae bil na M kdo, ki bi jo pobral brez lju rej ne la>e, ko govori, da me lju bi? Laže! Kolikokrat reč« tak šno besedo, kolikokrat pokaže takšno misel. Je sama lai In hi navščina' polnejša od mene, česar se mi besni, kakor se je ona obljubila seveda nI zdelo priznati. Ali to-'m*nl !u<1| |t nueva beseda? Mehur Iz mil-Malva da ni ljubila pohabljen nlce, o/arjen stud . . . Ljubezen ca* Preveč gre njena duia «a le- n>l je morda še pred mesecem f>oto . . . Duša* ln ža lepoto? Ila- dni pomenila vea blagor In po h a ha . . . Rad bi vedel, zakaj mr slednjo totafbo; /daj Je. takšna, je hotela, zakaj tri! ne reče, d« kakršno je dovoljeno gojiti naj jo pustim? Da sem lep. mi spiiiobm in moralni družbi, Ime seveda n* dejala, fta nikoli ne var nečistuatl. vae sramote in čemu* Pokaj? Saj nI bilo treba vsakrAnega prešit vanj a takole, toliko laži In pretvare . . . Ti si pride na tako dober t menoj .. Tako m v der si . . . Govoriš, kakor da bi ra zal pa I zlato . . In tako dalje —O, vem. kaj hoče' ¿enaka je pač med našimi ljudmi I" • na semenj tisto devtfttvn ki lir no imeli pred njim svoje dni —blagodejno i r premem bo— t um tam le košček svetega stre itu Naprodaj je. ln to je rav trudnost njegovih besed. In če že ne tega, hotel bi vsaj vedeti, da sedi nekje skrit, da se naslanja za zastorom, da čaka pred pragom in premišlja, ali bi vstopil in izpregovoril! Vse, vse bi hotel, samo tega ne, kar vem zdaj dobro in ne-dvomljivo: da njega sploh ni, da sem le jaz. Toda spoznanje je tu ln je krivo, da se mi trese roka in da mi plešejo črke pred očmi, ko zapisujem zgodbo si-nočnjega večera. Prišel sem domov, ko se je bilo ravno zmračilo. V sencah so ležali koti sobe; moral sem obstati na pragu, da so se navadile oči. Le tuintam se je še svetil rob mize, hrbet stola ali bronast okrasek na črnem boku mojega klavirja, ki molči že dokaj let. Vse je bilo temno in skrivnostno, samo strop se je širil v svetlobi, ki je prihajala od žarnic na bregu. Vlažno in mlačno je vejalo od reke, zdaj prijetno, kakor pač diha poletna noč, zdaj gnilo in ogabno, kakor diši ob Ljubljanici dan za dnem, ako izvzam^jri čudeže božje. ^ Jaz sem bil miren in skorajda zadovoljen; kar nekako pozabil sem včeraj popoldne vse nadležne misli prejšnjih dni. Izpreha-jal sem se s prijatelji, ki so bili sami zaslužni možje, listi naše gore in dike milega naroda, sedel sem z njimi v gostilni in sem se udeleževal sila modrega in blagonadejnega razgovora o na činu, kako zasaditi oljno miru in sprave ter končati naš bratomorni boj. "Svaka sila do vremena!" smo zaključili naposled in smo se razšli z veselimi srci in z zadovoljnim smehljajem ljudi, ki vedo, da imajo zasluge. Stopil sem med svoje stene; in jedva sem odložil panama in pa lico, jedva je utihnila operetna melodija, ki sem si jo prlžvižga-val med potjo, že se je zgodilo tisto, ksr je poslano, da zakrivi ves poznejši dogodek. Globok; nekje tu notri se je oglasila želja, kakor da bl bilo prišlo povelje od visoke gosposke, brez vzrokov in brez razlag; jaz pa sem stopil k oknu, v pokorščini do ukaza. i Drevesa po nabrežju so tem nela v šepetajoči vrsti; na eni izmed klopi pod njimi, precej da sok kurz ima ln za vsak papir ga ni dobiti. Ne, Malva: morda prav zato, ker te ljubim tako po krivici in tako nearamno lepo ln pošteno, —morda prav zato ti hočem prihraniti tvoj greh. Drug se ti najde zanj, če boš mislila, da umre«, i ki je tolažil in prigovarjal, ako ai ga na naprtiš ... Onstran vode so vstsjale hiše iz IV. t S Prvo Jutro sije čez kostanje;, vso noč nisem spal. Kako bi mogel zatisniti oko po tem, kar se Je zgodilo! Gledal sem reči,— poslušal sem besede—o groza ... Mrak se Je bil razsrdil nsme in Je rodil prikazen, da Je govorila noči, umazane in čudne; tuintam so žarela okna in so zrla z dolgimi rdečimi pogledi čez tiho površino, ki je drgetala v zabri sanih odsevih in se lahno, lahno premikala dalje. Čudovita se mi je zdela voda sinočnji večer; gledal sem jo in sem ji hotel reči, da je kakor starinska, temna svila, s prelepimi slikami vezena, čez zgolj skrivnosti razprostrla. Tako sem se zazrl in zasanjal—zakaj sem vse odpustil in pozabil, kako umazana in nesnažna, kako nespodobna je reka podnevi z vsiljivostjo svojih duhov. Ali tiste minute so mi prinesle mehko, otožno razpoloženje; in to-lijco da so zanjke čustev zatrepetale po duši, že so se ujele z mislimi, ki so spale: zavest hudobne resničnosti me je z enim samim hipom spomina vrgla nazaj v pozabljene skrbi. Zaškrtal sem z zobmi. Naslanjač je stal poleg divana; zadel sem se vanj, pomislil sem, da je drag in udoben, spustil sem se v njegovo mehkobo in sem pol-zavedoma obsedel v okusni pozi, podpiraje si glavo s komolcem. "Gotovo mora biti vse to trpljenje resnično," sem zašepetal, prisluškujoč k žalobnim glasom svojih besed. "Kako bi ga mogel sicer tako živo čutiti, kako bi vedel tako jasno vse. mišli drugih,' kako bi mogel videti v njih ravnanju in govorici dokaz ob dokazu, da se za plaščem prijaznosti rogajo moji nezakrivljeni grbi?" V tistem trenotku me takšna misel nikakor ni bolela; nasprotno, z zadovoljstvom šem se vprašal, kako slikovit in ganljiv bi pač bil pogled v veliko ogledalo, ki mi visi nasproti, če bi bil dan in če bi dvignil oči. Takrat pa je bil mrak; ogledalo je skoraj da izginjalo v noči, in le s težavo sem zasledil v njegovi sliki zabrisani odsev svoje postave, t--------- "Zdaj so me zagrabili mlini živjlenja; ti ne izpuščajo . . ." sem nadaljeval sam s seboj, ne da bi kaj mislil. Nato sem zopet pogledal v ogledalo ... Vedi zlodej: ali se je ta čas oko priyadilo teme, ali so zunaj sVetleje zažnrele svetilke, ali pa se je svetil moj lastni pogled:— ogledalo se je namah pokazalo ozarjeno z jasnejšo, razločnejšo "Jaz sodim," sem d£jaj v osuplosti. Potipal sem za naslanjač. "Resnično, sedim; oni >tam pa stoji. Torej nisem jaz?" Prestrašil sem se nekoliko. NajrajšjrJai bil prižgal vžigalico; nato sem se spomnil, da strah ni dika junakov, in sem vprašal z moškim in zelo globokim glasom: "Pozdravljeni, blagorodje . . . Kaj izvolite uganjati v tujem stanovanju?" Človek v zrcalu se je zdrznil: popravil je zapestnico, siva pro-menadna suknja se mu je zamajala in se je opletla okrog kolen. Toda ni mi odgovoril. "Ta je lepa!" sem se začudil jaz. "Poslušajte, gospod,—predstaviti se ne bi bilo ravno surovost!" Tujec je dvignil obraz in ga je obrnil tako, da sem mogel dobro razločiti poteze. "Doktor Timijan," je izpregovoril z zanikrnim in ravnodušnim glasom. "Kako?—Kaj? Ah, zatorej, vi n£ slišite . . ." Nehote sem pričel govoriti glasno in s povdar kom na vsaki besedi, kakor je bila sicer navada med nama. "Pa tako pozno . . ." sem dodal brez misli, kajti vse nekaj drugega mi je oralo po možganih. "Takoj pojdem . . ." je dejal gost. "Takoj, oprostite, samo vaš samokres sem si izposodil . . Smith & Wesson Hammerless", je rekel zadovoljno^in a čednim angleškim izgovorom, "fino orožje, hm! S tem bi pogodil pikov as na trideset korakov . . (Dalje prihodnjič) leč od mene, se je slišal hripav^učjo, tako da sem dobro videl pritajen ženski smeh in moški v okvirju človeka, ki je Stalin ne sedel—ter ml strmel v ob-rsz. Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Festuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycle« (Top of the Dial) ČETRTEK, 22. JANUARlA LUŽIŠKI SRBI \ 1 Lužiški Srbi ali Sorbi s* n* manjši slovanski narod, ¡¿a, je vseh komaj okoli 180,000 * še ti so razkosani na dva deli na dve veri, katoliško in «J geličansko. Žive sredi nemšk* ga ozemlja severno od Ceho»! katerim so po jeziku h, stih najbližji. Njihovo srediič, je Budišin. Sorbi \so zadnji p* tomci nekdanjih polabskih Slo» vanov, ki so segali vse gori 4 Vzhodnega morja in daleč ni & pad, koder opominjajo na njfc! še vedno tisoči imen krajev, j in gora. Zadnji polabski Slov* ni, razen Sorbov, so izumrli ko. maj v devetnajstem stoletju Njihovi potomci so trdi Nemci. Naj saneal J Ive J še dnevna ds lavske vesti ao v dnevniku "p* sveti." Ali Jih čltata vsak du: RAD BI IZVEDEL kje se nahaja rojak ANDKEJ BAZEN, doma iz Dolenjih Dul. pošt» Škocjan na Dolenjskem. Leta liij se je nahajal v La Sallu, 111. ^ ga radi važnih zadev JOHN KIRN P. O. Willard, Wis. _(Advj f rff rf rrw»»««... ^„j ******* ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE so vsi društveni tajniki in tajnic« h člani, ki Jih društva Izvolijo r s svrho. Naši naatavljenl lokalni ln potovalni zastopniki sa določan« oknfc so: Louis Barborlch. sa Milwzuk* Wis. in okolico. Anton Jankovich. sa Cl«r«lui Ohio in okolico. Andre) Pirts lz Ely. Mina., a državo Mlnneaota. Frank Klun Is Chlsholma. Mini. sa Chisholm in okolico. Frank Cvetan Is TIra Hill. Ps., n vso srednje-vshodno Penno. Anton Zornik is Harmini«. Psi. a vso sapadno Pennsylvanijo. Joe Peterael is Library. Pa., n sapadno Penno. John Zornik za Detroit in okoliet Poleg vseh teh pa lahko ritk ¿Ua ali naročnik sam pošlja svojo naročnino direktno listu PROSVETA 2657 80. Lawndale Ave.. Chlcsflo. UL TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dola J Tlaka vabila sa veselice In shoda, vizitnice. časnike, knjig» koledarja, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeziku In drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna—Cena smerna, uni Jako dalo prv« m* Pišite po informacije na naslovi SNPJ PRINTERY 2es7.se S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO. ILLINOll TEL. ROCKWELL 4004 z menoj o dvomu In o resnici, in zdaj je vae končano, zdaj je vae dokazano, vse Je Jasno kakor to Julro pred mojimi okni Poslednja nada se je porušila v nocojšnji noči. natalo ps Je dejstvo, mrzlo kakor led . Ni še pretekla dobta ura, »si-kar sem nehal begati po hiti; skoraj do belega dne sem tekal Iz kota v kot, odpiral sem vrsto in Jih zapiral, prižigal in ugašal •vetilke in iskal njega, ki je bil 1 menoj . I,kal:,rm ** «I» nt ga btlo. In !rvtti no |«xilost.aia ne kadarkoli, vilnjegove vzdihe ln tehtati težko Tanki pred tovarno Angus C* v Montreal u. Kanada. naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redna konvencija se lahko naroči na Uat Prostato i« prištela eden. dva. trt štiri aU pet članov la ene družina k eni nsroi-nlnl. List Prosveta stana aa vse enako, sa člana ali nečlane SS OO is eno letno naročnino. Ker pa ¿lani fto plačajo pri aaesmentu »1.20 u tednik, sa Jim to prišteje k naročnini. Tore| seda) ni vzroka. r«& da Je list predrag sa ¿lana SNPJ. List Prosveta Je vaša lastnins Is gotovo Je v vsaki drušinl nekdo, ki bl rad ¿ital list vsak dan. Pojaailloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člsn SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj U* tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lists, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne «tori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku Cena listu Prosveta Je: Za Združ. država In Kanado S0.00 Za Cicero In Cklca#o Je - *7 54 1 tednik In------------«JO 1 tednik ln ...______,JJ 2 tednika in-------3.S0 2 tednika In_____________ 2 tednika ta.--------------- 2 40 2 tednika In____________3 J 4 tednike In---------ua ■ 4 tednika ln____________— 2 JJ a tednikov In_______»____ nIt % tednikov Is____________ Za Evropo J« _____________00.00 Izpolnita spodnji kupon, priložite potrebno vsote denarja s» Money Order v pismu In si naročite Prosveto. llat. ki Je vaša la»tnia» PROSVETA. SNPJ. 2017 So. Lawndale Ave. Chicago. 111. PrUoieno poàUJam naročnino sa Uat Proa vete vsoto 0 Naslov_____________ Cl. dražtva ¿t. Ustavita tednik in ga pripiálte k H snov moj« drailnei 2)____________________ 21 41 ! i I» M)jI naročnini od «lads** 0 ČL društva št «——' Čl družtva JL-----— Cl. dnažtva Si..............""" čl dražtva H.-—r—' Nov naročnik