Posamezna številka 6 vinarjev. SleV. 166. Izven Ljubljane 8 vin. V LjflMjSDi, V M, 22. Ifllljfl 1913. Leto XLI. == Velja po poŠti: = Za oelo leto naprej . . K 28-— sa en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V LJablJanl na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— • • ii 2'— za en mese* V opravi preloma i mesečno „ 1*70 e. Sobotni, izdaja: = za oelo leti ...... T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo ,, 12-- SLOVENEC Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... za dvakrat za trikrat . 13 10 aa večkrat primeren popust. riiDtuuUi, za&vsie. Mitnice lil: enostolpna petitvrsta po 13 vin. Poslano: enostolpna petltvrsta po 30 vin. Isbaja vsak dan, Izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red gar Uredništvo Je ▼ Kopitarjevi ullol štev. 6/OL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne =s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74 = Političen list za slovenski narod. Upravništvo ja v Kopitarjevi oliol št. 6. — Račun poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 138. 'J®* Današnja številka obsega 4 strani. Kej hote Rumunija ? Ker igra v sedanji balkanski krizi odločilno vlogo Rumunija, je zelo važno izvedeti za cilj njene sedanje politike. Srbski listi poročajo glede tega iz ust odličnega rumunskega diplomata v Belgradu sledeče: Rumunija ima, kakor vedno, tudi v /edanjih trenutkih pred očmi edinole ciljc rumunske narodne politike. Zato se ni na nobeno stran brezpogojno zavezala in urejuje svoje postopanje sproti, kakor zahtevajo, oziroma kažejo razmere. Priključila se je sedanjim zaveznikom zato, ker je spoznala za nujno potrebno, da se ukroti Bulgarija, katere imperialistični nameni bi pomenjali vedno nevarnost za mir in naravni razvoj sil na Balkanu. To je storila tem preje, ker noče biti več igrača dogodkov, marveč hoče v zgodovinskem razvoju odločujoče sodelovati. Zato se je sporazumela s Srbijo in Grčijo in sklenila z njima vojaško konvencijo glede sedanjih vojnih akcij, ki se vodijo sporazumno, Rumunija bi pa istotako nastopila proti vsaki drugi balkanski državi, ki bi hotela iti po potu imperialistične megalo-manije, kakor je šla Bulgarija. Iz tega vzroka se Rumunija tudi ne prej, ne sedaj vkljub večstranskim pozivom ni hotela tesneje in formalno zvezati s katerokoli balkansko ali izvenbaikansko državo. Vsekakor pa njene sedanje vojne konvencije in sporazum ad hoc s srbsko-grškima zaveznikoma temelji na globljem temelju, t, j. na prepričanju, da med njo in Srbijo ali Grčijo ni nasprotujočih si interesov, da torej med njimi ne morejo nastati kaki spori radi koristi; to prepričanje nc potrjujejo samo obojestranske izjave, marveč logično izhaja iz pravilno razumljenega položaja in interesov. Kljub temu postopa Rumunija tudi na to stran oprezno, ker hoče ravno na ta način pripomoči, da se bodoča balkanska zveza osnuje na takem temelju, ki bo tudi njej odprl vrata vanjo. Rumunija namreč nikakor ne želi ostati izven Balkana, t. j. izven novih grupacij na Balkanu, ki bi bile trajnega in solidnega značaja. Toda predno vse to ne postane kri in meso, si Rumunija pridržuje proste roke, da eventualno ne spravi v nevarnost koristi in ciljev svoje nacionalne politike. Zato tudi nikakor ni pretrgala svojih prijateljskih zvez z avstro-ogrsko monarhijo; te zveze so zlasti tudi vzrok, da si jc Rumunija v sedanjih dogodkih pridržala proste roke nasproti zaveznikom. Tudi nasproti avstro-ogrski monarhiji sami jc Rumunija zavzela stališče, da svoje politike nikakor ne more več uravnavati tako, kakor bi ravno zahtevali obziri na načrte in interese monarhije. Tudi nasproti monarhiji si pridržuje Rumunija politiko svobodne r o -k e, da more neovirano zasledovati svoje lastne cilje in koristi. Prav taka jc. stvar z Rusijo. Sedaj je Rumunija z njo v najboljšem razmerju in se v aktualnih vprašanjih z njo sporazumeva, kar je popolnoma naravno. Toda tudi tu se nc more popolnoma vezati, marveč si mora ohraniti proste roke, kar je potrebno posebno z ozi-rom na možnost kakega spopada in resnejših komplikacij med Rusijo in Avstro-Ogrsko, oziroma med obema skupinama velesil. — Rumunija se je iz vsega početka jasno zavedala, da bi njen pohod v Bulgarijo lahko povzročil kake komplikacije. Zato je tudi takoj zbrala in nastopila z vso svojo silo, da pokaže, da ji je resno in odločno za stvar, za katero se jc zavzela in izpostavila. Pripravila se je in je pripravljena na vsako eventualnost. Komplikacije so zelo mogoče; precej znamenj kaže na to, da bi se utegnil položaj v jeseni tako zaplesti in poostriti, da bi nc bil nič manj kritičen, nego lanske jeseni. Razlika bi bila le v tem, da bi imela diplomacija še mnogo težje delo, da bi preprečila spopade večjega obsega. Kar sc tiče rumunskega prodiranja v Bulgariji, se bo isto ustavilo šele tedaj in ondi, kjer ga bo našla vest, da je Bulgarija podpisala mirovne p r e 1 i m i n a ri j e. Na svojem prodiranju bo rumunska armada nastopala proti bulgarskim četam kakor proti sovražniku, ker se Rumunija ne ozira, na I o, da Bulgarija noče priznati vojnega stanja nasproti njej. Rumuniji bo seveda mnogo ljubše, ako se bo prodiranje vršilo brez prelivanja krvi, a če se ji Bulgari upro, bo pokazala, da se ne šali. Rumunska armada prodira naprej; kar se liče brzine in smeri se vrši v popolnem sporazumu z zavezniki. Ali pojde v Sofijo aH samo poleg nje, bodo odločili samo oziri na oportunost. Pri. delitvi Balkana želi Rumunija sodelovati v toliko, da pazi na to, da se nc prekrši ravnotežje, katerega odločno želi. Propasti bulgarske države nikakor ne želi, ker bi to ne bilo nc v njenem, nc v srbskem interesu, j Bulgariji se mora samo izbiti njena mega- j lomanija. da bo postala pravičen, lojalen j in neopasen zaveznik. Razširjenje ; Srbije do gotovih mej je v int.e- j resu zveze in v interesu Rumunije in Grške. Kake pretirane srbske zahteve bi pa Rumunija najodločnejše zavrnila in jih preprečila. Toda Rumunija ima zagotovila, da do takih zahtev nikakor ne pride. Iz vsega tega sledi, da bo Rumunija tudi kasneje ostala v prijateljskem razmerju s svojimi sedanjimi vojnimi tovariši in po vojni pač tudi s svojim sedanjim bulgarskim sovražnikom. Od Rumunije se noben pravi prijatelj Balkana nima ničesar bati. Rumunija nc namerava osvajali tuje narodne zemlje in nc vodi imperialistične politike, marveč stremi lc za tem, da si ustvari vse pogoje in zavaruje za vse slučaje uspešno izvajanje svoje nacionalne politike. Tako rumunski diplomat. Balkanski Dogodki. MIROVNA POGAJANJA. Bukarešt, 21. julija. Vlada bo zvečer izročila odgovor na bulgarsko noto. Ofi-ciozna Politique zagotavlja, da rumunska vlada želi, da se uvedejo pogajanja z vsemi vojujočimi se strankami istočasno. List dementira poročilo, da bi sc bilo podpisalo premirje med Rumunijo in Bulgarijo in pripomni, da jc vlada sklenila ločiti vprašanje o prenehanju sovražnosti od vprašanja mirovnih preliminarijev, O pre-kinjenju sovražnosti sc bodo pogajali delegati dotičnih generalnih štabov na kaki točki bojišča. Bukarešt, 21. julija. Oficiozna > Presa« poroča, da je rumunska vlada na zadnjo bulgarsko noto stavila sledeče mirovne pogoje: 1. Mejo naj tvori črta Turtukaja — — Dobrič — Balčik. 2. Dokler se mir ne sklene, se rumunska armada iz Bulgarije nc umakne. Bukarešt, 21. julija. V danes ponoči došli depeši bulgarske vlade, ki se je vročila rumunski vladi po posredovanju italijanskega poslaništva, sprejme bulgarska vlada vse rumunske pogoje in osobito naglasa, da vojske proti Srbiji in Grški nc bo nadaljevala, četudi se z Rumunijo sporazume. Bukarešt, 21. julija. Bulgarska vlada je sprejela pogoj, cla se Rumuniji odstopi ozemlje Tuturkaja—Dobrič—Balčik, kakor tudi pogoj, da rumunska armada Bulgarije nc zapusti, dokler se ne sklene mir. Bukarešt, 21. julija. Vitorul poroča, da sc rumunska armada v gorah še enkrat ustavi, ker hoče bulgarski vladi še enkrat nuditi priliko, da prepreči vhod v Sofijo s tem, da sprejme pogoje Srbije, Grčije in Rumunije. Belgrad. 2t. julija. Zanimivo jc, cla bulgarska vlada ni preje obvestila srbske vlade, da odpošlje svoje delegate, marveč so delegati sami prišli in se prijavili na meji. V Niš so bulgarski delegati prispeli zvečer ob sedmih ter so bili najlepše sprejeti. Vlada, ki je bila o prihodu delegatov obveščena šele popoldne, je takoj stopila v stik z grško in rumunsko vlado. Tekom treh dni bodo najbrž že vse tri vlade določile svoje pooblaščence. Prvi sestanek utegne biti v torek. Bulgari bodo dotlej počakali. Posvetovanja sc nc bodo začela pred prihodom rumunskega delegata, ki bo skupaj z zavezniškimi sodeloval pri pogajanjih in podpisal mirovne preliminarije Vojne operacije se dotlej nadaljujejo. Sofija, 21. julija. Ministrski predsednik Radoslavov je izjavil: Prva skrb nove vlade bo, da se s Turčijo mirno sporazume in sklene z Rumunijo takojšnji mir. Vlada se bo prizadevala, da doseže mir tudi s Srbijo in Grčijo, da se vrne v deželo notranji mir. Pri tem upa Bulgarija na podporo velesil. Car Ferdinand jc tudi cesarja Viljema prosil za posredovanje. SRBIJA VPLIVA NA GRČIJO, DA SVOJE ZAHTEVE ZNIŽA. Pariz, 21. julija. Ministrski predsednik Pašič se zelo prizadeva, da bi Grčija svoje zahteve napram Bulgariji znižala. Venize-los bo tozadevno še konferiral s kraljem Konstantinom, ki je intransigenten. Vendar je upati, da Grčija, ako Bulgarija pokaže dobro voljo in pogajanj ne bo zavlačevala, nekaj edneha. Velesile bodo mir na vsak način revidirale, zlasti z ozirom na to, da se Bulgarija ne sme preveč oslabiti. Trma bi Grčiji utegnila zelo škodovati, ker jc mogoče, da jo Srbija v tem slučaju ne bi več podpirala. V Parizu se spričo diplomatičnc spretnosti Pašiča nadejajo ugodnega uspeha. Grki se nc smejo preveč na Turčijo zanašati, ker bodo velesile slednjo že ukrotile. NA BOJIŠČU. Sofija, 21. julija. (Ob 10. uri 30 minut dopoldne.) Srbi in Grki so 18. in 19. t. m. podvzeli energično ofenzivo skoraj na celi črti. Njih napad je bil povsod odbit. Včeraj od cele divizije podvzeti srbski napad v Kočanski okolici je bil z. velikimi izgubami za sovražnika odbil. Bulgari so zasledovali srbsko divizijo. Grki so z dvema, divizijama napadli Bulgare. med Strumico in Pccovo. Bulgari so napad ustavili, izvedli nato protinapad in zagnali drugo grško divizijo v beg. Zasledovali so jo do noči. Atene, 21. julija. Grki so včeraj zavzeli Nevrokop, kjer so jih navdušeno sprejeli. LISTEK. i. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L c o p o 1 d L č n a r d. (Dalje.) »Takoj grem vprašat,« ko sc jc pa vrnil od glavarja, jc rekel: »Prosim, milostni gospod naj vstopi.. Prosim.« Popu sc je onvračil obraz in obrnil sc je očitajo k tajniku: »Bil sem pni tu, čakam že celo uro, a on jc šel pred mano... ali je to pravično?« »Pri nas je vse pravično, samo vi tega ne razumete, batjuška ... Z ljudmi je treba znati živeti, to jc cela umetnost. Sicer pa on ne bo dolgo notri... gre se za potne liste.« »Kako pa, drt veste, Ivan Ivano-Vič?« Tajnik so je zadovoljno »lasmeh-nil in pomenljivo pomežikal z očmi. »Mi vse vemo, kar se godi v okraju in danes ali jutri jc moral priti k nam.« »Razumem, toda. vendar sem jaz pravoslavni duhovnik in sem prišel prvi, on jc pa Poljak in ic orišel za mano ... pa ste mu dali prednost pred mano.« Tajnik je obrnil k popu svoj široki obraz in jc pri nasmehu pokazal velike, rumenkaste zobe: »Šlo je čisto po pravici, kajti on je prišel s tolažbo,« pri teb besedah se je udaril z dlanjo po hlačnem žepu, »vi pa s tožbo; tolažba mora imeti pa prednost pred tožbo.« N tem trenutku so se odprla vratu glavarjeve pisarne in ven je stopil najprej prišlee, potem se je pa sam glavar pojavil med vrat mi in zaklical: »Ivan Ivanovič, napišite dovoljenje za tujo delavce do daljše odredbe,« nato se je pa obrnil k gospodu Šarccke-mu: »Hodite mirni, gospod, tozadevne odredbe bom dal še danes.« Potem se jc pa prijazno poslovil od gosta in rekel: »Zdaj ste pa vi, batjuška, na vrsti« ter je stopil suazaj v svojo pisarno. Pop jc stopil v pisarno, zaprl za sabo vrata, sedel na stol in pričel z mirnim, ravnodušnim glasom: »Gospod glavar ve, da je poljska katoliška propaganda tukajšnjemu prebivalstvu zmešala glave...« »Da, to jc znana stvar, loda pokazale nam, batjuška, kdo je lo zakrivil,« sc ic nasmehnil nekoliko zuničiii\o. I »S časom jih bomo že našli,« od-\rnil je z zanesljivim glasom, toda sedaj se ue gre za zločince, ampak za ljudstvo. »Kaj želite, batjuška?« je vprašal ravnodušno. »Gnezdo propagande in upora je Galicija in samostan v Ležajsku: oni vabijo k sebi pravoslavno prebivalstvo in ga utrjujejo v uporu.1 »To so znane reči,« je rekel z utru-jonim glasom, »ali nimate ničesar več povedali ?« Pop so jo delal, kakor da bi no opazil glavarjevega hladnokrvnega obnašanja in je govoril dalje z lahnim poudarkom v glasu: 1 Prebivalci bolniško dežele so bili < I o leta 1871. »u niti ali »zodinjenei«, lo je bili so zedinjeni z Kimom. Cerkvene obrede ;Ura-nus« iz Pulja 2. bataljon 87. pehotnega polka z oddelkom mitraljez in saperjev, ki bodo imeli s seboj sanitetni materijal in živila. Čete so namenjene za Skader, kjer hočejo nadomestiti avstrijske pomorščake. Oddelek, ki pojde v Albanijo, bo štel blizu 400 mož, skoro samih slovenskih fantov iz Spodnje Štajerske. Zanimivo je, da so bili pred 16 leti starejši letniki imenovanega polka na Kreti, katero je takrat »mirila« Evropa. p Strupene gobe v vojašnici. Osem vojakov 4. artilerijskega polka v Pulju je jedlo v petek zvečer gobe, ki pa so bile strupene. Posledice so se kmalu pojavile. Vojaki so kmalu zboleli in če bi jih ne bili takoj spravili v bolnišnico, kdo ve, če ne bi bilo po njih. Sedaj pa so že izven nevarnosti, p Iz avtomobila v smrt, V Pulju se jc vozil težak Antonio Vassilich v tovornem avtomobilu in je hotel izstopiti šc med hitro vožnjo. Stal jc na stopnici za vstopiti in izstopiti ter se je nagnil in postavil nogo v naglem skoku na tla. Pri tem pa je prišel neprevidni mož tako iz ravnotežja, da je padel po dolgem in se strašno pobil, vsled česar je kmalu potem umrl v bolnišnici. p Umrl jc v Gorici davčni upravitelj v pokoju g. Gregor Šubic, star 64 let. p Poneverjenje v Gorici? Iz Goricc sc poroča o senzacionelni aretaciji: V nedeljo so namreč prijeli upravnega svetnika lamošnjega gozdarskega urada dr. Martina Klingerja in ga zaprli. Pravijo, da je ta aretacija v zvezi z afero barona Kuhna v Inomostu in trde, da dosega poneverjena vsota milijon kron. p Zagoneten samoumor Grka. V »Ex-celsior Palače Hotelu« v Trstu se je bil pred par dnevi nastanil odličen Grk iz Aten, ki se je vpisal kot trgovec Geor-giadis. Bil je zelo zamišljen in je vedno pisal v svoji sobici, V nedeljo pa so ga našli ležečega na postelji s prestreljenimi prsi in z revolverjem v desnici. Bil je mrtev, ustrelil se je sam. Na mizi je pustil več grških pisem, eno tudi za tržaškega grškega konzula, katerega prosi, naj ga pokopljejo v Trstu in mu zasade na grob skromen križ. Zadeva je zelo zagonetna. p Kmet pod vozom drv. Kmetovalec Pavel Podgornik iz Vrtovina je vozil velik tovor panjev in žaganih debel iz Trnovskega lesa. Ko se je začela cesta nagibati, je hotel 53 let stari mož voz zavreti, a pri tem se je izpodtaknil in je padel pod kolo, ki mu je povozilo desno nogo, S strto kostjo so ga spravili v Gorico v bolnišnico, kjer pa je umrl kmalu radi izgube krvi. p Usodepolna velikodušnost tatova. V okolici Podgrada sta dva tatova pokazala svoje dobro srce. Posestnik Cene Barnaba je bil namreč pustil eno preteklih noči vrata hiše odprta, ker se je imel vrniti domači sin, ki se je zakasnil po opravkih. To priliko pa sta porabila dva neznana tatova, ki sta se splazila v hišo in pokradla drobnarij za kakih 40 kron. Vse to sta dejala v vrečo in sta jo mahnila svojo pot. Srečal pa ju je nedaleč od hiše prihajajoči sin Barnabov, ki je zaprosil ponočnjaka za užigalice. In res mu je eden poklonil velikodušno kar — škatljo. Pa joj! Na škatlji je zapisano ime. Ubogi tat! NOVI HRVAŠKI KOMISAR. Včerajšnji budimpeštanski večern\ listi so poročali, da je bil za kraljevega komisarja na Hrvaškem že imenovan ministerialni tajnik ogrskega ministrskega predsedstva Ivan Skerlecz. Koroške novice. k Koroške zadeve. Cerkveni zaukaz« nik krškega knezoškofijskega ordinarijata z dne 8. junija prinaša vprašanja za pastoralne konference. Prvo vprašanje za obli-gatno pastoralno konferenco je velike važnosti: Mladeniška organizacija lin novo ustanovljena c, kr. državna zveza mladeniških straž. — Referent za to vprašanje mora imeti brezpogojno ves materijal na razpolago, ki obsega 6—7 jako komplicirano pisanih brošur in še pojasnilo o načelnem stališču državne zveze. Odlomek o cerkvenem zaukazniku seveda ne zadostuje za referenta. Gotovo je vsak referent dobil potrebno snov. Ker se bodo pastoralne konference kmalu vršile, je potrebno, da javno tem potom poudarjamo nekaj točk. Vprašanje, za katero se gre, je popolnoma drugačno za Nemce kot za Slovence. ČČ. gg. referenti so naprošeni, da poudarjajo, da se to vprašanje edino le reši v sporazumu z voditelji vseh koroških organizacij. Za to se bo priredila v Celovcu posebna enketa. Vprašanje je tako zamotano ,da nobena posamezna oseba ne more in ne sme prejudicirati končnemu stališču koroških Slovencev. Posledice nameravane organizacije so nedogledne. Ako bo vlada, sploh vse oblasti, zavzemale proti Slovencem isto stališče kot doslej — in kdo upa, da bo čez noč boljše? — bi pomenila državna zveza smrten udarec koroškim Slovencem. Ta sodba ni preostra: Škofje ilirske provincije, zbrani na konferenci v pozni jeseni v Ljubljani, so izjavili, da zahtevajo prej jamstvo za versko vzgojo naše še organizirane mladine in da hočejo še čakati, nego se izjaviti za državno zvezo. »Svečeniška zajednica«, slovensko-hrvatsko glasilo Evharistije, pa svari! Torej počakajte. Ako se namreč drugi Jugoslovani bojijo, kaj šele mi? — Slovenska kršč. - socialna zveza za Koroško. k Abiturientom! Abiturienti iz kn. šk. gimnazije v Št. Vidu bodo postavili v nedeljo, 10. avgusta dopoldne spomenik prvi slovenski maturi, in sicer z ustanovitvijo ljudske knjižnice v Št. Marjeti v Rožni dolini na Koroškem. Odbor za ustanovitev te knjižnicc vabi vse tovariše abituriente. somišljenike in vse naše dijaštvo, da se slavnosti udeleže, kakor tudi koncerta, ki ga priredi odbor isti dan zvečer v Celovcu v prostorih hotela Trabesinger v prid knjižnice. Pridite, oglejte si lepo Koroško; to bo pa tudi prilika, da si podamo roke pri reševanju naših najskrajnejših mejnikov. — Odbor. šlajerske novice. š Frankolovo. Na Anino nedeljo, to je 27. t. m., bomo imeli zopet lepo slovesnost. Dopoldne bo nova sv. maša tukajšnjega rojaka dr. Franc Volčiča iz salezijansl družbe, ki je bil 20. t. m. v Tu inu na Laškem posvečen mašnikom. Popoldne po večcrnicah pa bo ob 3. priredila »Dekliška zveza« tukajšnjega kal. izobraževalnega društva igro »Božja dekla« z nagovorom in petjem. Gostje od blizu in daleč so prisrčno povabljeni in dobro došlil š Velikansk požar v Wildonu. V Wil-jonu je sinoči zgorela Herrescheva žaga, tudi veliki mlin in elektrarna sta ogroženi. Požar je sinoči gasilo sedem požarnih bramb. Boje se, da se vnamejo velikanske množine lesa, ki leži pri žagi. Dnevne novice. + Naše narodne noše na katoliški »hod v Ljubljano! Poziv pripravljalnega odbora za katoliški sliod je zanimanje za naše narodne noše zopet znatno oživil. Nekaj veličastnega bo pogled na slavnostni sprevod, v katerem bo korakalo na stotine naših narodnih noš. Pripravljalni odbor je naprosil tvrdko Regoršek v Stritarjevi (bivši Špitalski) ulici v Ljubljani, da je založila mnogo lepega in cenenega blaga za vsakovrstne narodne noše. Pri tej tvrdki se dobe tudi pravilna navodila za ženske narodne noše, kakor je določil odbor, pri tvrdki Ohip na Starem trgu pa za moške narodne noše. Poleg nov.ih oživljenih narodnih noš bo v slavnostnem sprevodu posebno veliko starih narodnih noš, ki bodo vzbudile posebno pozornost. Iz Bohinjske Srednje vasi pride posebno častoo število narodnih noš, ki so do 100 let stare. O gibanju za narodne noše poroča »Gorenjec«: »Na katoliški shod v Ljubljano pojde iz kranjskega okraja veliko fantov in deklet v narodni noši. Priprave so v polnem tiru. Tu in tam se je zasledilo še nekaj jako lepe narodne obleke, za katero se poprej ni vedelo, zlasti obleke za ženske. Moški si bodo pa dali novo obleko napraviti po starem kroju, da se bodo postavili s svetlimi gumbi in peresi za klobukom, ko bodo v slavnostnem sprevodu korakali po beli Ljubljani. Ta nastop čvrstih Gorenjcev in zalih Gorenj k bo nekaj veličastnega.« — Tako naj tudi povsod drugod delajo, da zberemo na katoliškem shodu kolikor mogoče veliko število narodnih noš iz vseh krajev domovine! Poiščite povsod ljudi, ki imajo še stare narodne noše, da se rešijo pozabljenosti in da dobe zopet staro čast! + Naše društvene in družbine zastave na katoliški shod! Prosimo, da vsi tisti župni uradi, ki so na pola h prezrli na drugi strani pole opombe o zastavah, takoj naknadno javijo dohod društvenih zastav, kakor tudi zastav (no bander!) Marijinih družb. Tudi za nosilce zastav ženskih Marijinih družb, kakor sploh za vse zastave naj se določijo le krepki in postavni fantje ali možje. + Pojasnila glede slavnostnega sprevoda katoliškega shoda. Sprevoda se smejo udeležiti tiste ženske, ki imajo prave narodne noše. Moški s c udeleže vsi brez izjeme. Za ženske, ki nimajo narodne noše, a bodo imele legitimacije (vstopnice), bo pripravljen poseben prostor, da si bodo lahko slavnostni sprevod ogledale. + Vstopnice za katoliški shod, krasno umetniško delo, bo pripravljalni odbor odposlal 10. avgusta. Do tedaj bo pisarna mogla to ogromno delo izvršiti. Vstopnice bodo dobili samo tisti, ki jih bodo pri župni h uradih naprej plačali. Vsi udeležniki dobe tudi poseben časopis »Ljubljana ob hrvaško slovenskem katoliškem shodu«, v katerem bodo vse podrobnosti. Pošljite pisarni n e m u d o m ai z g 1 a si 1 n i c e 1 Pasovi za ženske narodne noše naj se naročajo pri pasarju lv. Kregarju na Eli-zabetni cesti v Ljubljani. + Avbe se naročajo pri tvrdki Regoršek v Stritarjevi ulici v Ljubljani. -f- Oglejte si krasne izložbe za narodne noše pri tvrdki Regoršek v Ljubljani, ki se aranžira po navodilih deželne zveze za tujski promet. V izložbi so vedno menjajoče se skupine narodnih noš. + Zaupnice deželnemu glavarju dr. I. Šusteršiču so izrekle soglasno občine Smlednik, Radovica, Št. Jošt (pri Kranju) in Dobrniče, -!- Deželni glavar dr. Iv. šusteršič — iastni občin smledniški in radoviški. Občini Smlednik in Radovica ste izvolili soglasno deželnega glavarja dr. Iv. Šusteršiča svojim častnim občanom. Častnim občanom nove občine Lešc so se v prvi odborovi seji imenovali: gosp. dr. Ivan Šusteršič, g. vitez Josip Pogačnik, g. glavar Fran Zupnek, g. poslanec Ivan Piber in g. župan Janez Resman. -f- V Goricah in Preddvorom nad Kranjem sla bila v nedeljo prav dobro obiskana shoda i Kmečke zveze<. Poročala sta {>oslanca Demšar in Jarc o političnem po-ožaju. Kakor drugod, je tudi tukaj obsodilo ljudstvo liberalno gonjo proti voditeljem S. L. S. in izreklo zauoanie Doslanccm S. L. S. in stranki. -)- O najnovejšem izdajstvu slovenskih pravic. Prijatelji so mi povedali, da se silno veliko piše in govori o tem, da hoče deželni odbor ob priliki katoliškega shoda izdati slovenske pravice s tem, da se bo deželni dvorec okrasil z zlato-modro-rdečimi zastavami, namesto z belo- modro - rdečimi. Pravijo, da se deželni odbor sramuje kranjske trobojnice in da jo hoče baje raznim udeležnikom katoliškega shoda na ljubo zatajiti. Ker se vsako tako pisanje in govorjenje oprime tudi naših ljudi, se mi zdi umestno stvar pojasniti. Kot referent za deželna poslopja sem dal prideljenemu mi revidentu naročilo, naj oskrbi, da bo za katoliški shod deželni dvorec slavnosti primer-n o okrašen. Draperije in zastave naj bodo pretežno kranjsko trobojne (belo-modro-rdeče), ostale pa različne; cesarske itd. Dal sem tudi izrecno naročilo, naj se izobesita na vsaki fronti, to je proti Kongresnemu trgu in proti Vegovi ulici (nasproti realke) po ena deželno-sta-novska zastava, ki je zlato-modro-rdeča; končno sem dal naročilo, naj se oskrbi, da bosta na vrhu poslopja ena ali dve deželni standarti. Kakor bo dekoracija v slavnostnih dnevih pokazala, bo prišla kranjska trobojnica mnogo bolj do veljave, kakor sploh kdaj doslej in ne bosta na stvari nič motili dve deželni stanovski zastavi, ki morata na vsak način priti na deželno poslopje, kajti zlato-modro-rdeča zastava je bila od leta 1463. naprej — torej že skozi 450 let — vedno zastava kranjskih deželnih stanov in naslednik teh deželnih stanov je sedanji deželni odbor. Kot tak bo pač smel na svojem poslopju svoje lastne privilegovane zastave imeti, ne da bi se mu očitalo kako izdajstvo. — Dr. Pcgan. -f Vsedijaška podporniška akcija. Prva (ustanovna) seja »Osrednjega vse-clijaškega podporniškega odbora« se vrši v petek, dne 25. t. m. in eventualno še v soboto, dne 26. t. m., ob pol deseti uri dopoldne v mali dvorani »Mestnega Doma« v Ljubljani. — Anton Koder, predsednik »S. V. P. O.« na Dunaju. — Dr. Glaser umrl. Minuli petek, dne 18. t. m., jc v deželni bolnišnici v Gradcu umrl vpokojeni profesor dr. Karol Glaser v 70. letu svoje starosti. Dr. Glaser spada med najbolj marljive slovstvenike, on dela čast slovenskim pisateljem. Bil je vešč izvanredno mnogoterih jezikov; iz angleščine, francoščine, iz laškega, španskega in nemškega jezika je prevel po izvirnikih mnogo spisov. Slovel je med prvimi avstrijskimi strokovnjaki kot odličen po-znavatelj sanskrita, a zadnji dve leti je sestavljal besednjak perzijskega jezika. Prevel je v slovenski jezik vsa Shakespeare jeva dela. Najobširnejše njegovo delo pa je »Zgodovina slovenskega slovstva«. Značaja je bil pokojni dr. Glaser ljubeznjivega in prijaznega. Naravnost občudovanja vredna jc bila njegova marljivost, s kojo je, dostikrat pocl mučnimi razmerami svojega življenja, toliko spisal. Z njim je legel v grob vstrajen delavec na slovenskem slovstvenem polju. — Otvoritev postaje Stara Cerkev pri Kočevju, namesto istoimenskega postajališča. 1. avgusta 1913 se otvori med postajama Ribnica in Kočevje na progi Grosuplje—Kočevje v 38'7 km ležeča postaja Stara Cerkev pri Kočevju za ves promet namesto dosedanjega istoimenskega postajališča. Prometni časi osebnih vlakov, ki se ustavljajo na tej postaji, so razglašeni v od 1. maja 1913 veljavnih voznih redih, — V Trstu, meseca julija 1913. C. kr, ravnateljstvo drž. železnice v Trstu. — Doktorjem prava je bil dne 21. julija 1913 na češki univerzi Karlo-Ferdinan-dovi v Pragi promoviran iur. c. g. Vojteh Strnad. — Slovenec Gregi drugi pri največji avstrijski kolesarski dirki. V nedeljo, dne 20. julija, se je vršila kolesarska dirka Dunaj—Gradec—Dunaj, 390 km. Dirka je bila obenem hud boj med Greglom in Du-najčanom Kramerjem, katerega je Gregi v vseh dosedanjih letošnjih dirkah premagal. (Mimogrede omenjeno, velja Kramer za najboljšega avstrijskega dirkača.) Izmed 40 udeležencev je prišel prvi Kramer na cilj, ki je vozil 14 ur 47 minut in 4 1/„ sek., drugi je bil pa Gregi, '/< kolesne dolžine za njim. Greglov protest, da ga je Kramer pred ciljem oviral, je bil zavrnjen. Vsekakor je pa to nadvse časten uspeh, — Toča je 20. julija popoldne pobelila vrh Dobrče nad Lešami. — Nevarna igrača. Z Viča: Tukajšnji otroci imajo posebno zabavo s »papirnimi zmaji«. Dasi je zabava pripro-sta, vendar lahko povzroči veliko nevarnost. Dokaz temu je dogodek, ki se je primeril zadnjo soboto na Glincah na državni cesti. Neki voznik je s svojimi konji srečal takega zmaja, ki se je kar nenadoma zaletel v konja. Sicer mirna konja sta »e tega papirnatega zmaja tako prestrašila, da sta z naglico poskočila v stran in oba popadala na tla. Kako lahko bi se bila pripetila velika nesreča! Dobro bi bilo, da bi sc otrokom vsaj ob državni cesti prepovedalo »zmaje« spuščati v zrak. Saj je za živino že toliko strahov z raznimi motorji, avtomobili itd., zdaj naj jih pa šc papirni zmaji strašijo i» begajo! — V pokoj je stopil c. kr. cv. ravnatelj pl. Jezierski, ki se bo nastanil na Dunaju. Gospod pl. Jezierski jc prišel službovat na Kranjsko iz Bukovine. Bil je pri nas komaj dobrih pet let in si jc znal bodisi kot uradnik, bodisi kot družabnik pridobiti vse simpatije. V soboto zvečer so sc poslovili njegovi podložni v hotelu »Tratnik« od svojega ljubljenega šefa in ko so se ločili drug od drugega, je bilo vsem tesno pri srcu. Želimo gospodu ravnatelju, naj bi mu bilo usojeno uživati še dolgo vrsto let v njegovi rodbini zasluženi pokoj. — Zagorje ob Savi. V nedeljo zvečer, dne 20. t. m., jc rudar Franc Vozel j iz Ivisovca s sekiro napadel rudarja Sapotnika in bil tako nasilen, da je moral Sapotnik rabiti lovsko puško, da je s strelom otel sebi življenje, Vozelj-na pa obstrelil v levo nogo. Vozeljna, ki je baje zelo silovit človek in pijančevanju vdan ter splo.ši o na slabem glasu, so danes prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano. — Junca ukradel. Dne 19. do 20. julija je v Praprečah posestniku Ma-roltu zmanjkal 300 K vreden junec. Tat ga je po polnoči v hlevu odpel in odpeljal. Sledu ni za njim nikakega. — Znan hujskač. I. Iljaž iz Vinvo-pa je prišel v Šmarjeno na žegnanje. Celi dan je zabavljal in ko je videl, da so fantje postali resnešji kakor nekdaj, da nočejo prepira, je začel vpiti: »Žegnanje je, pa brez krvi ne bo!« Ko ga jc Bašelj pozval, naj se spodobno obnaša, je prijel debel kamen ter mu ga vrgel v glavo. Prebil mu je črepinjo. Poslali so ga okrožnemu sodišču, tja, kjer mu je že vsaka celica znana, ker je radi enakega slučaja zadnji čas prestal osemmesečno ječo. — Z revolverjem ga je. Simon Javor, 221etni fant, čedne rasti, se jc bil seznanil v Vontatovi gostilni v Semiču. Tja je tudi zahajal Mile Bončevič iz Brinja, ki je pa vedno Javora zba-dal, češ da bo moral enkrat bežati. Ko mu ta odgovori »zakaj« — je Bončevič že potegnil samokres in skočil za Javorjem ter sprožil šestkrat proti njemu. Zadel ga je trikrat, in sicer smrtno-mevarno v pljuča, v katerih še danes tiči projektih Javor leži v bolnišnici in se bori s smrtjo, Bončevič pa je ušel preko Kulpe. • Nesreča. Sinoči okrog 9. ure je šel v podstrešje Ivan Komar, posestnik in trgovec premoga v Krakovem in je tako nesrečno po stopnical padel, da je zadobil na glavi veliko rano. Poklicali so duhovnika, ki ga je previdel, zdravnik pa je izjavil, da je poškodba zelo težka, tako da bo bolnik težko okreval. NIZOZEMSKI SOCIALNI DEMO-KRATJE NE VSTOPIJO V VLADO. Vodstvo socialnodemokraške stranke je izjavilo, da odklanja vstop v vlado. Po svetu. Strašna avtomobilska nesreča pri Tob-lachu. Med Toblachom in Innichenom je ponesrečil neki francoski avtomobil. Šofer umira, en mož in dva otroka sta lahko ranjena. Zgorel je parni mlin v Cepinu pri Osjeku. Uničena žetev ob reki Tisi na Ogrskem. »Az Est« poroča iz Miskolcza: Po-vodnji, ki sta jih povzročili reki Tisa in Sajo, sta poplavili 13 krajev in več tisoč oralov polja, tako da je žetev uničena. Brezžični telefon. Novi napredek pri telefonu so objavili te dni v Parizu. Fiziku Darsenalu se je posrečilo izumiti pripravo, s katero se bodo izgovorjene. besede pošiljale po brezžičnem telefonu prav kakor zapisane besede. Torej imamo zdaj poleg brezžičnega brzojava tudi brezžični telefon. Zoije vesli. NOVI KOMISAR ZA HRVAŠKO. Budimpešta, 23. julija. Cesar je danes novega komisarja za Hrvaško barona Skrleeza zaprisegel. Skrlecz ostane le tako dolgo komisar, dokler bo to neobhodno potrebno. Baron Skrlecz je izjavil, da ne verjame, cla bi se glede na idelazmožnost sabora pojavile nepremagljive težkoče. DALMATINSKA »VELEIZDAJALCA« V CELOVCU OPROŠČENA. Celovec, 22. julija. Včeraj dopoldne se je začela pred deželnim sodiščem v Celovcu obravnava proti notarju mar-kiiu Bona in advokatu dr. Mičiču iz Dubrovnika zaradi veleizdaje. Obtožena sta, da sta lansko leto meseca novembra po razpustitvi občinskega sveta v Spljitu in Šebeniku na protestnem shodu v dubrovniškem gledališču proslavljala balkanske zmage in huj skala narod po § 305. Obtožnica inkriminira take stavke, da pravijo celo »Freie St.« v Celovcu, da jc cela obravnava »Viel Larm um nichts«. Kot predsednik senata fungira dr. Martinak, zagovornika sta dr. pl. Reinlein in dr. Messiner. Kot tolmač fungira profesor dr. Kotnik. Včeraj dopoldne se je obravnava odložila, ker so bili od državnega pravdništva predloženi obtožilni spisi napačno prestavljeni iz hrvaščine v nemščino. Tako je bila n. pr. beseda raja prestavljena »paradiž«! Marki Bo-" na izjavi, da zborovanje ni bilo protestno zoper razpust občinskih svetov v Šibeniku in Spljitu, ampak le manifestacija za Balkance. Vladni komisar Mraz sc je nasproti govorniku o shodu laskavo izrazil. Mičič je poročilo o shodu v »Crveni Hrvatski«, ki služi za podlago obtožbi, označil za napačno in je listu takoj poslal popravek, pač pa je bilo poročilo v »Dubrovniku« pravilno. To potrdijo priče: policijski komisar Mraz, policijski agent Štrmšek in štiri druge priče. Zagovornika sta imela spričo tega lahko delo. Sodišče je oba obtoženca oprostilo, ker manjka vsak substrat za obtožbo po § 305. POVODENJ NA GALIŠKEM. Dunaj, 22. julija, Gališki namestnik Korytowski je danes konferiral z grofom Stiirgkhom glede škode, ki jo je povzročila povodenj v Galiciji. Škoda znaša okoli 30 milijonov kron. MIROVNA POGAJANJA. Bukarešt. 22. julija. Rumunija je na mirovno ponudbo Bulgarije odgovorila: Rumunska vlada sprejme ponudbo Bulgarije glede odstopa ozemlja Tutrukaja—Balčik in privilegijev za Rumune v Makedoniji. Rumunska vlada je naziranja, da se ima vojaški del njene akcije od političnega ločiti. Zato predlaga imenovanje pooblaščencev za sklep premirja, katerim slede mirovni delegati. Izbiro kraja za pogajanja za premirje prepušča Rumunija. drugim vojskujočim se strankam, mirovna pogajanja naj sc pa vrše v Rumuniji. Atene, 22. julija. Grčija je imenovala za svoje mirovne delegate bivšega poslanika v Sofiji Panasa, belgrajskega poslanika Alexandropulosa in stotnika generalnega štaba Rhangabisa. SRBIJA PROTI TURČIJI. Belgrad, 22. julija. Nastop Turčije Je Srbiji vse kaj drugega kakor po volji. Turčija se moti, če misli, da s svojim nastopom stopi v konflikt samo z Bulgarijo. Turčija ne krši samo temeljnih pogojev londonskega miru, ampak tudi načela medsebojnega dogovora balkanskih držav. Turčija se izpostavlja nevarnosti priti v konflikt tudi e ostalimi balkanskimi državami. ASQUITH FROTI TURČIJI. London, 22. julija. Asguith jc na banketu trgovske zbornice v Binning-hamu v svojem govoru dejal, da upa, da se žalostno poglavje v kulturni zgodovini, ki se zdaj odigrava na Balkanu, čimprej neha. Turčija je sledila napačnim nasvetom, čc misli, da lahko prezira voljo Evrope. Našla se bodo sredstva, da s<> prisili Turčijo do upoštevanja londonskega miru. TURČIJA V ODRINU. Carigrad, 22. julija. Bivši minister za notranje zadeve Iladži Alil je ime-novui za valija v Odrinu in bo jutri dospel na svoje mesto. IZJAVE SALABAŠEVA. Dunaj, 22. julija. Bulgarski poslanik Salabašev je izjavil, da jc vest nekega bero-linskega lista, da se namerava car Ferdinand v prilog svojemu sinu Borisu odpovedati prestolu, napačna. V Sofiji tudi ni nobene revolucije, Bulgarsko ljudstvo tako ljubi in spoštuje carja, da bi mu nc dovolilo odstopiti, tudi čc bi to on hotel. BULGARSKO BRODOVJE. Sevastopol, 23. julija. Bulgarsko brodovje je bilo včeraj razoroženo POŽAR. Zagreb, 22. julija. Čepinski paromlin jc zgorel. Škoda znaša 800.000 K. REDLOVA AFERA V ITALIJI. Rim, 22. julija. Zdi sc, da se afera vo-huustev grefa Rocca razblinja v nič. Baje sc jc zgodila lc pomota. ŠVICARSKA GARDA. Rim, 22, julija. Švicarska garda, ki sfc je bila te dni uprla, jc pod vodstvom stotnika Glangmanna zopc nastopila službo. Ni pa oborožena : puškami, ampak samo s helebardo. Ljubljanske novice. -1- Naši malčki v slavnostnem sprevodu katoliškega shoda. Po Ljubljani in okolici sc hočejo dvigniti tudi najmlajši med nami, da počaste katoliški shod in njegove goste. Nežna mladina, dečki in deklica, bodo nastopili v posebni skupini v pestrih narodnih nošah. Ta najnežnejša skupina bo prvi vesel pojav, naj se delo za narodne noše pričenja pri najmlajših, da se razširi in raznese po celi domovini. Oglasila za to skupino z vsakim dnem naraščajo. Tudi za to skupino se dobe za deklice vsa potrebna navodila pri tvrdki Regoršek v Ljubljani, za dečke pa pri tvrdki Olup na Starem trgu v Ljubljani. lj Glavna posojilnica. Ivonkurzni /troški so že narasli blizu 150.000 kron. — To gre vse na račun upnikov in dolžnikov. Pravdni stroški bodo pa grozno narasli, če bodo upniki, to je vlagatelji ,hoteli tožiti člane, kar bo seveda neizogibno, če se nc doseže mirna poravnava. Želeti je, da se v intei-esu ljudskega blagostanja taka poraunava doseže, ker vsaka pravda stane veliko 'denarja in se ne ve, koliko bo morebiti dobil dotični tožitelj. Dlje časa se pa taka poravnava odiaša, tem večji so stroški in tem manj dobi vlagatelj. Izguba je neizogibna, in sicer izdatna, tem manjša pa, če se ne prično drage pravde. Edino prava pot je medsebojno sporazumljenje. lj Prevrnil se je pri izkladanju zemlje na Ivodeljcvem na nekega, delavca voz, ki ga je tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. lj Iz prisilne delavnice. Nek logo->ten gojenec je napadel paznika Maj četa, kateremu je bil gorak, ker je delo-Tnržnega fanta k delu pozival, in ga z nožem na licu ranil. Paznik je šel v bolnišnico, kjer so mu rano zašili in zdaj žc zopet službo opravlja. (Vest, da je bila pri tej priliki »revolta«, je prazna izmišljotina.) — Pobegnil je gojenec Jerina, ki je to že parkrat storil. Delal je na polju. Fant je tuji lasti eelo nevaren. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Bizjak, zasebnica, 80 let. — Ivana Lenarčič, žena delavca, 25 let. — Helena rTihel, zasebnica, 82 let, — .Janez Zupan delavec, 88 let. lj Dragi »Mladi vojaki«. Pred par dnevi je prišla v neko gostilno v moščan-ski občini pri Ljubljani ciganska družba. Sager iz Beljaka, obstoječa iz očeta in matere, Martina in Marije Sager ter jz devet otrok. Krepčali so se in veselili tako, da jim je gostilničar začel igrati. Poglavarju ciganske tolpe je melodija > Mladi vojaki« tako ugajala, da jo je moral ponavljati, kajti Martin Sager je tudi muzikaličen in se je na vsak način hotel te melodije priučiti. Gostilničar, postrežljiv mož, je ciganu ustregel ter igral dalje. Medtem je Sagerjeva žena Marija poželela ogrskih krone in trik se ji je posrečil. Medtem, ko je gostilničar cigane učil melodijo, je gostilničarka prinesla ciganki vrečico krone, izmed katerih je ta izbirala »ogrske«, a tako, da sta gostilničar in žena pogrešila kar 80 kron in zadevo takoj javila policiji, ki jc celo cigansko tolpo aretovala. Moža in ženo so oddali sodišču, otroke so pa poslali nazaj v Beljak. CEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA GORIŠKEM. Kakor poročajo goriški listi, je dobil pri ožji volitvi v splošnem razredu dr. Brecclj 8445 glasov. Kovač pa 9248 glasov. Uradni izid bo pa naznanjen šele danes. Kovač ima torej 803 glasove ,več kako kandidat S. L. S. Včerajšnjo vest, da so staro,strujarji volili Kovača, moramo v toliko popraviti, da. so storili to nc v vseli, ampak v nekaterih občinah. Na furlanski strani je zmagala katoliška stranka na celi črti. Dr. Fai-dutti 7622 glasov, dr. Rugatto 7667 in Piccinini 7573 glasov. Laški liberalci in Socialni demokrat je so >e volitve vzdrža li. Na Tolminskem so postavili tudi liberalci zadnji hip svoja kandidata. Kandidirata Franc. Miklavčič, župan v Kobaridu, in Anton Mikuž iz Sv. Lucije. Postavili so id kandidata zato, da l>i napravili ožjo volitev med staro in novo strujo, v kateri bi sami odločevali. Razne stvori. Čisti dobiček Škodovih zavodov je znašal minulo leto 5'4 milijona kron, divi-denda se zviša za 2r/l na 14',;, t, j. 28 K. iV Škodovih tvornicah jc zaposlenih 8890 delavcev. Ogromen je dobiček tega podjetja, a majhen ali bolje rečeno neznaten proti severo-amerikanskem trustu, ki je dosegel zadnje četrtletje 185 milijonov čistega dobička. Madžarsko nasilje napram Slovakom. Madžarske oblasti so prepovedale Slovakom vse shode, na katerih je imelo biti protestirano proti krivični volilni reformi. Kako skrbe Madžari celo za telesno zdravje slovaških kmetov, je drastično pokazal madžarski župan v Veliki Slatini. Ta »viteški« Madžar je prepovedal Slovakom shod samo zaradi tega, da bi se poslušalci na shodu kaj ne prehladih. Svoj odlok tako-le utemeljuje: »Shod sem moral prepovedati, ker bi kontrolni organi v tem hudem mrazu ne mogli na shodu, vršečem se pod milim nebom, izpolnjevati svoje dolžnosti, in bilo bi tudi nevarno za zdravje množice, zlasti pa za radovedne otroke.« To je skrb, kaj, bolj nežne ne pozna zlato materino srce. Madžari bi radi slepili javnost, pa jih ves svet predobro pozna, pozna njih laži, karupcijc, sleparstva! Jožef Strachovsky, češki kipar f. Tisto noč kakor veliki češki slikar Nikolaj Aleš je preminul znani češki kipar Jožef Strachovsky v 63. letu svojega življenja. Oba umetnika, stara zvesta prijatelja, je doletela enaka smrt: kap na možgane. Strachovsky se jc rodil v Kutni gori dne 19. septembra leta 1850. študiral jc na monakovski umetniški akademiji, odkoder se je vrnil v Prago. Tu je s slovečim kiparjem B. Schnirchom delal na kiparskih okraskih Narodnega gledališča. Pozneje je dovršil vrsto doprsnih kipov (Smetane, dr. Tyrša, dr. Kiegra in grofa Thuna-IIohensteina. Zadnji kip, pravi umotvor, je postavljen v lin dolfi nuni u. Največ popularnosti si je pridobil Strachovsky s spomenikom Ilav-lička Borovskega v Kutni gori. Ta spomenik je v variantah postavljen tudi po drugih čeških mestih, da, celo v Či-kagi so ga postavili amerikanski O.ebi. Hrvatje v Chicagi. Nedavno se je v Zagrebu mudil Frančišek B o b a 1, župnik pri sv. Ljuclmili v Chicagi, ki že 42 let deluje med Slovani (zlasti Čehi) v Ameriki, v Chicagi je pa že' ravno 36 let. Dokler ni bilo hrvaških duhovnikov, je Bobal vodil duhovno pastirstvo tudi med Hrvati, ki jih je v Chicagi 50—60 tisoč, tako da je Chi-cago za Zagrebom največje hrvaško mesto. Bobal je diecezanski svetnik čikaškega nadškofa msgr. Quigleya, ki ga je sedaj poslal v Avstro-Ogrsko, da izkuša pridobiti dobrih mladeničev, ki bi se hoteli v ameriških zavodih izobraziti in pripraviti za duhovniški poklic, da bi potem delovali med Hrvati, Čehi, Slovenci in Rusini. Ta naloga ga jc pripeljala tudi v Zagreb, kjer je v Rafaelovem društvu predaval o razmerah med čikaškimi Hrvati. V Chicagi sta sedaj dve hrvaški župniji, tretja se pravkar snuje. Hrvaški izseljenci niso najboljši, a tudi ne najslabši; žal, da tamošnja hrvaška narodna društva veri niso naklonjena in jc med Hrvati tudi framasonov. Nujno potrebne bi bile hrvaške verske šole, brez katerih v dušnem pastirstvu ni pričakovati nobenega uspeha. Zelo manjka tudi hrvaških duhovnikov. V Chicagi bi se moralo ustvariti središče za duhovno in verr sko delavnost med ameriškimi Hrvati. Razočarani iskalci jezerskih zakladov. V južnoameriški republiki Kolumbiji, v bližini glavnega mesta Bogota leži Guata-vita s Svetim jezerom — 10.000 čevljev nad morjem. O tem jezeru je šla že mnogo sto let stara govorica, da počivajo na njegovem dnu neizmerni zakladi, vredni 26.880 milijonov kron. Stari indijanski rodovi so bojda na tem jezeru darovali bogovom dragocene zlate posode, zlato in drage kamene, ki so jih metali v vodo. Različni srečolovci so že opetovano poizkušali dvigniti te bajne jezerske zaklade. Tako se pripoveduje o Špancih, da se jim je bilo posrečilo odpeljati že velik del vode iz jezera, ko so se nenadoma vdrli bregovi in so morali prenehati z deli. Novejši poizkusi so sc začeli pred dvajsetimi leti, ko se je v to svrho osnovala neka kolumbijska delniška družba; ker ji je pa manjkalo dobrih strojev in izobraženih inženirjev, ni nič opravila in se razšla. Na njeno mesto jc stopila neka angleška akcijska družba s 720.000 K kapitala, ki ga je kasneje ponovno zvišala. Družba jc odpeljala jezersko vodo — jezero je bilo do 46 čevljev globoko — v 1100 čevljev dolg predor. S tem pa cilj šc davno ni bil dosežen, ker jc bilo jezersko dno pokrito s 25 čevljev debelo blatno plastjo. Medtem jc začelo deževati in jezero sc jc zopet polnilo z vodo. Vendar so pa našli nekaj zlatih predmetov, kar je podjetnike vzpodbudilo k nadaljnim delom. Ko je nastalo zopet suho vreme in so studenci usahnili, se je jezersko blato popolnoma strdilo. Z veliko težavo so zaceli kopati rove v blato in našli še nekaj malega dragocenosti — vsega skupaj v vrednosti 48.000 K. To je za 13 letno delo in milijonske denarne žrtve vsekako premalo. Družba se je tc dni razočarana razšla. Lesar, Berila in evangeliji za nedelje, praznike in imenitnejše godove cerkvenega leta. Cena v platnu z rdečo obrezo 4 K 50 vin, umetno usnje z zlato obrezo 6 K 50 vin., najfinejši šagrih z zlato obrezo na najfinejšem »japan«-pa-pirju 8 K 50 vin. Lesarjevo izdajo berilo in evangelijev je ljubljanski knezoškofijski ordi-nariat proglasil za oficielno in jc obenem ukazal, da si morajo to knjigo nabaviti vse župnije ljubljanske škofije. Istotako je imenovana izdaja proglašena za oficielno v goriški nadško-fiji ter v drugih slovenskih škofijah. Knjiga se odlikuje po lepem in tako umljivem domačem jeziku ter po stvarni natančnosti in pooplnosti. Krasna, v vsakem ozira dovršena Lesarjeva izdaja beril in evangelijev jc knjiga, katero jc duhovščina žc dalje časa pogrešala, kajti doslej ni bilo enotne, oficielno izdaje. Ta knjiga sc ne bo izpremenila, temveč bo več rodovom podlaga za oznanjevanje besede božje med Slovenci. Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška. VI. natis. Cena z rdečo obrezo 1 K 80 vin., z zlato obrezo 2 Iv 40 vin., v finem šagrinu 3 krone 20 vin. Ta novi natis za ude tretjega reda. nujno potrebnega molit-venika je izpopolnjen z vsemi novimi določbami in molitvami. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 22. julija 1913. Pšenica za oktober 1913 . . . 11-46 Pšenica za april 1914.....12 — Rž za oktober 1913.....9-05 Oves za oktober 1913 .... 8'31 Koruza za julij 1913.....8- 8 Koruza za avgust 1913 .... 8-16 .... 7-31 Koruza za maj 1914 Zahvala za vso ljubezen, izkazano predragemu soprogu, oziroma očetu, gospodu Jakobu Pretnar mestnemu učitelju ob njegovi bolezni in smrti, kakortudi za vse prisrčne dokaze blagega sočutja od strani prijateljev in znancev ob tej veliki nesreči. Zahvala preč. duhovščini in slavnemu Sokolu I. za zadnje spremstvo, dalje gg. pevcem za krasno petje, g. Luki Jelencu za toli iskreno nagrobno besedo. Zahvala zastopnikoma dež. šol. sveta gg. dvor. svetnikoma Hubadu in Levcu, zastopnikoma mest. šol. sveta g. magistr. svetniku E. Lahu in g. Režeku, g. okr. nadzorni kuGaberščeku, g. dež. poslancu Ganglu in g. šolskemu vodji Dimniku, vsem zastopnikom učiteljskih društev in organizacij ter „Učiteljske tiskarne" za njih navzočnost pri pogrebu ljubljenega rajnika. Zahvala darovalcem krasnih vencev, zahvala vsem, ki so nam z besedo in z dejanjem tešili bridko žalost. Ljubljana, 21. julija 1913. 2202 Rodbina Pretnar. Naravna Bitta Kisla voda najbogatejši alkalični (natron - iithion) kislec na Češkem. Izboma dietetična nami na pijača. O vrednosti bilinske izvolile vprašati hišnega zdravnika. 3851 Fotogr. in vse potrebščine ima v zalogi i< ilrooerija in fotoraiiMliira v Ljubljani, Šeleuburgova ulica št. 5. Zahtevajte ccnike! 1431 Zahtevajte ccuikc! Jdriia' išče sc dober izurjen za žago z dvema turbinama, 2 benečanskima jarmoma, 'i cirkular-nimi žagami in 1 žago za cepljenje, in električni obrat. Zahteva se znanje nemščine. Razpisano mesto je v Kočah (Kritsdiach) v Ziljski dolini na Koroškem, ponudbe pa se morajo poslati na tvrdko bratje TflMBURLINl v Planini pri Rakeku. 2116 Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8 priporoča pohištvo vsake vrste v solidni izvršitvi in po nizki ceni. a . ■ ■ H 5 A A 91 Varn plačam, ako Vaših kurjih ll VI nr očes' bradavic in trde kože tekom 9lil Hi y dni brez ''O1®^ "e odpravi 8Bil IS uničevalec korenin Rla-ma. BI žilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono, 336 Kenseny (SCaschaii) I. ordinira do 25. avg. vsak pondeljek in petek od 9. do 12.ure dopoldne. V lepem in večjem kraju na Gorenjskem se odda takoj v naiem dobro idoča Nahaja se v bližini kolodvora. 2184 3—t Več pove upravništvo .,Slovenca" pod št. 2181. Sanatorium Emona Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šet-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. kir. odd. dež. boln Lepa prilika. Radi opustitve obrti prodam celo sodavičarsko tovarno po jako nizki ceni. — Tovarna jc opremljena s popolnoma novimi ((3 met-ecev rabljenimi) stroji, ter 2000 sifonskimi, 3000 kralicljevimi steklenicami. — Interesentu priporočam, da si tovarno ogleda; dam tudi po jako ugodnih pogojih v najem. — Franc Škert, Sv. Lucija ob Soči, Go-rlško. 2168 3—1 i postni zavitek (3 kg netto) popolnoma naravnega sirupa iz malin pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-80 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Piccoll, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah 2961 ! Odkar zaitrknlem in inžnam 1 Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. ne maram za nobcu drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redilnega sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy-jevega sladnega čaja, znamke SLAD IN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s idudnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek "> kg po 15 zavitkov K 10— franko. Zavitek »/, po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge ua Dunaju : v lekarnah Trnk6czy. Scbdnbrunner-strafle 1U9, Rndeckyplatz 4, Joselstadter-straflc 25. V Gradcu: Sackstrafle 4. 10!) Oderovorni urednik: Miha Moškerc.