številka 113 TRSI, v četrtek 23. aprila !908 ~t w —nmrr—H——MSiMI i ini — IZHAJA VSAHI DAN ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj "eaatnićuc Storilke se prodajajo 3 nvo., (G stotink) ' tunotrih t ob:*. -:rnah v TrHtu ir. okchci. Ljubljani. Gorici, "irftnju, ht Petru, Sežan;, Nabrežini. Sv Lnci;i, Tolmina. Ajdovščini. 1'ostojni. Poriibergu, Sc'kanu !td. Oglasi so -ačunajo na milimetre v Sirokofti pkh <*!one. CENE : Trgovinske io obrtne r>glas>e j>o 8 stot. milimeter, o^mrtni o. zahvale, poslanice, og.'a'-e der'arsjfc ruvcdov •t 20 st. tom. ''.a uglase v lekatu Upih do 5 vrst 20 K. v^jla Bataljon ir-tn K 'i. Mali oglasi po S stol. bencila. rajmanj ja <10 alut. — ^ sprejema „Iuperatrii oddelek uprave Hdincati'. — Plačuje se izključno ie upravi Edinosti". Teuaj XXXII! Glasifo poističnega društva „Edinost" za Primorske. V edinosti je moč t !ffA ' O ĆXINA ZNAŠA K.i vrte leto 21 K, pol J?m 12 K, 3 mesece G K. —, a* naročlie bres doposlane naročnine, se uprava ne ozira fHGČflua k Md!i!sKo iiilaijs .Esitosll' stasv :ceiole«s K 5-20, jo! ]g[a 3-«< Vsi dop;si naj se pošiljajo na uredništvo lisca. Ne franko »idi pisma se no sprejemajo rokopisi »e ne vračajo. Naročnino, ogiose in reklamacije je pošiljati na upravo liftr UREDNIŠTVO: ul. Glor*io GalaUi 18 (Narodni douii Izdajatelj in odgovorni u.ednik ŠTEFAN GODINA. LastaJr konsorcij lista „Edinost" — Natisnila tiskarna koasorci * lista „Edin~stu v Iratu, ulica Giorgio Galatti 5t IS. - Podlno-hranilnleni ra^an st. S41-652. - ==- Telefon itev. 1157 . - BRZOJAVNE VESTI. 'iuriste pogrešajo. DUNAJ 22. Tukaj pogrešajo štiri Dunaj čane. ki so na velikonočni ponedeljek iz Ternitza odi-i na Snežnik (Schueeberg) oziroma na Vi .oko 8teno. Ti štirje ao : vzgoji-telj v katoliškem mladeniškem društvu in kanceli«?t društ?a ter 2 meščanska učenca. C. in kr. eekadra v Tunisu. TUNIS 22. Mestni zastop je priredil sinoči na čast poveljniku in častnikom Javstro-ogrske eskadre večerjo, na kateri so bili navzoči francoski ministerski rezident, konzuli in načelniki mestnih vojaških ob!astnij. Podžupan ie napil gostom m reke!, da srečen, da za:;iore izjaviti avstroogrski mornarici aimpatie prebivalstva. Kontraadmiral Ziegler s? je zahvalil na sijajnem vsprejemu ter je naglasa! vzorno delovanje Francozov v Turisu. Dunajski konzervatorij. DUNAJ 22. Dunajski konse rva torij prevzame od 1. januvarja 1908 n&prej država. V podržavljenje se vsprejmejo med drugim vsi učitelji, katerim se primerno povišajo nji Love aktivitetne doklade in svoje-časne pokojnine. Kazenska razprava proti ciganom. BUDIMPEŠTA 22. (Ogr. biro) Danes je pred kazenskim sodiščem. peštanškega sod. okraja pričela kazenska razprava proti 13 cigf.nom in cigankam, ki so 19. julija 1. 1. biizo občine Alberti- Iraa umorili gostniičarja Štefana Sarvas, njegovo soprogo, njuno re-jenko in kočijaža, oropali gostilno ter jo potem zažgali. Razprava bo bržkone trajala več tednov, ker je povabljenih 78 prič. Kdo postane galtfki namestnik ? LVOV 22. Ker se splošno misli, da ne bi bil državni poslanec dr. Bobrzvneki primeren namestnik, češ, da je velik nasprotnik Malorusov, so se pojavile nove kandidature, med temi kandidatura nadvojvode Karola .Štefana, ki stanuje sedaj v Saybušu. Rovi nafte v ognju. LVOV 22. Iz Borvslava poročajo, da je rov Dziuna že popolnoma zgorel. Ogenj se je prijel tudi reservoarjev nafte v bližnjih rovih, tako da so isti tudi v nevarnosti. Orkan. TEME Š V AR 22. (Ogr. biro) Včeraj je blizu železniške postaje Valkany razsajal siien orkan, ki je prevrnil 21 voz tovornega vlaka, vsled česar je bil želežniški promet prekinjen. Z iste postaje je odnesel veter po tiru več postaj daleč štiri tovorne vozove. V Valkanj-ju se je zvonik romunske cerkve zrušil na šolsko poslopje. Podrobnosti še manjkajo. Legar. SOBOTICA 22. Legar se čim dalje bolj razširja. Vodovod so zaprli. V nedeljo je bilo devet novih slučajev, v ponedeljek 18 in včeraj 27. Vsega skupaj je obolelo 238 oseb. Vohun aretiran. BELFORT 22. Na postaji Petit Croix so aretirali Francoza Dupina, pri katerem so našli različ:.e vojaške listine, med njimi načrte trdnjav. Iz Indije. BOMBA V 22. Nek indijski vojni oddelek je bil pri Sabkaderu blizu Bešavara napaden cd Afgancev: Ti poslednji so izgubili PODLISTEK. 60 KAZAKI. Csvkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. „Lepo hišo ? Večjo kakor so naše ?" je dobrodušno vprašal Lukaška. „Veliko večjo, desetkrat tolikšno: v tri nadstropj'a," je pripovedoval Olenin. ..A konje imate take kakor mi lu „Imam sto konj, vsak po tristo, štiristo rubljev, a ne take, kakor so vaši. Tristo rubljev v srebru! Tekače, veš ... A vseeno mi tukajšnji bolj ugajajo.41 „Zakaj pa ste prišli semkaj, prostovoljno ali neprostovoljno ?" je vprašal Lukaška, vedno nekako posmehljivo. rA tukaj ste zašli," je dostavil in pokazal na stezico, mimo katere sta bila šla. „Vi bi morali iti na desno." „Prišel sem po svoji volji/ je odvrnil Olenin. „Hotel sera si ogledati vaše kraje in se vdeležiti vojnih pohodov." „Na pohod bi jaz tudi rad šel,-1 je rekel Lukaška. „Poslušajte, šakali tulijo," je dostavil in prislužkaval. ..Pa kaj, ali ti ni strašno, da si ubil človeka ?u je vprašal Olenin. enega moža, dva sta bila pa raivena. Afgan cev je 10.000 mož. Vsak čas se pričakuje povelje za napad. 7 Profesor Gebhard. PARIZ 22; Včeraj je tukaj umri prof. književnosti na Sorboni, Emil Gebhard v starosti 69 kt. Nova zarota v Lizboni. LIZBONA 22. Tukaj so odkri i novo zaroto oroti življenju kralja Mauuela. Atentat se je im^l izvršiti povodom otvoritve parlamenta. Aretirali so mnogo republikance*. Vojvoda Connaught. KRF 22. Danes predpoiudne je dospel semkaj vojvoda Oonaught s soprogo in hčerami. Kolektivna nota glede častnikov makedonskega orožništva. CARIGRAD 22. Vei poslaniki razuu nemškega, so izročili porti kolektivno noto z na«"rtom novila pogodb za inozemsko častnike makedonskega orožništva, s prošnjo, naj porta čim prej sklene nove pogodbe. Točke no7e pogodbe so : da se častnikom za časa njihove službe podeli za njihovo osebo popolna svoboda, ter da se odškodnine v slučaju bolezni in smrti ne podelijo v t'i opravičenim osebam, marveč njihovim vladam. Nadalje zahteva nota, da zadobe v službenem interesu vsi častniki, ki so v domovini imeli saržo poročnika stopinjo turškega podmajorja. Japonska in Kitajske. PARIZ 22. ,Newyork Herald' poroča iz Sangaja, da so trije japonski križarji in več torpedovk prejeli nalog, naj odplujejo v južno leitajske vode. Ta nalog stavljajo v zvezo s bojkotom japonskega blaga v kitajskih lukab. PEKING 22. Na jugu narašča bojkot japOBkega biaga. Dogodki na Ruskem. Rusko vojno ministerstvo. PETROGRAD 22. Dna 14. januarija 1909 poteče petletnica za vojno ministerstvo. Miniateraki svet je sklenii, da se od leta 190^. vojno ministerstvo podvrže praviloir, ki veljajo za ostale resorte državnega pro-! račuca. Boji ob rusko-perzijski meji. PETROGRAD 22. Iz Lenkovana jav- j ljajo, da so se oboroženi kurdiški nomadi, njih 20.000 spopadli z ruski četami, in da &o ruska ojačenja na potu. PETROGRAD 22. Veliki knez Nikola, načeluik deželne obrambe je inkognito odpo- j toval na Krim in na Kavkaz. Iz Rostova i ie odšla na Kavkaz 33. artilerijska brigada.. Lenkovan leži na jugu ruske gubernije j Baku v Zakavkazu ter je oddaljeno od per-1 zijske meje 35 kilometrov. i Campbell-Bannermami umrl. LONDON 22. Umri je bivši ministerski predsednik Campbell-Bannermann. LONDON 22. Umrli ministerski predsednik Campbell Bannerman je bil že 36 ur pred smrtjo v nezavesti. Ob 9 uri 15 min. zjutraj je nenadoma umrl za osl?-b)jenjem srca. John Henrv Campbell-Bannermau se je porodil 1. 1836 v Kelvinside v hketski grofiji Lanark. Študiral je v Giasgowu iu Cain-bridgu. Leta 1868 je bil v Stirlingu izvoljen poslacccin parlamenta, kjer se je takoj pridružil tradicijonalni liberalni stranki. Od 1. 1871 do 1874 in cd 1. 1880 do 1882 je bil finančnim sekr .taric-m v vojnr m ministarstvu, 'od 1. 1882 do 1884 sekretarjen admiralj&ta in od 1. 1884 do 1885 najvišjim segretarjem za Irsko. Nekoliko mesecev 1. 1886 iu 18S2 i je imel portfelj vojne. Bil je potem Premier j (ministerski predsednik) do začetka tega me-jseca, ko ga je smrtonosna bolezen prisilila, da je podal demisijo. S Campbell-Bannermanom je izginila iz, 1 pozorišča najmarkantneisa politična figura na ; j Angleškem po Glad tonu. Bilje zvest pripad-1 nik liberalne stranke, ko je ista vladala pod j j Gladstonom, A ko ie Gladstone podlegel zlasti radi njegove Hoiue-Rule-politike (v prid i ; irsk j autonomije), ko je liberalna stranka šla ; i malone na kose in so te niej izneverili m žje kakor Cuamberlain. Goechen in vojvoda of . . .. j Devonshire, ki so a svojimi pristaši t. zv. libe-; i ralnimi unionisti prešli v tabor konservativne ! stranke, na katero je bila po starodavni za- j menjavi med Whigs (liberalci) in Torya (konservativci) prešla vlada po polomu Gladsto- i nove politike, tedaj je Campbeli-Bannerman! pokazal svojo zmožnost in svoj pogum s tem, j da se je postavil na čelo zbankrotirana iibe-' ralne stranke, ji vdahnil nov duh, jo reorga-1 niziral, spravil jo zopet na noge in ji pripo- j mogel do vlade, katero še danes drži v svojih t rokah. Ko je sir Henrv Campbeli-Bannerman i odstopil pred par tedni cd političnega po/.o-rišča, spremljale so ga največje simpatije prijateljev in nasprotnikov: bil je najpopularnejši mo? na Angleškem. -In veudar je bila doba, ko ni bilo na Angleškem bolj osovraženega, nepopularnega človeka nc-go on. Bilo ; je to od 1. 1900 do 1905, za časa burske j vojne. Tedaj je angleški narod divjal proti Burom, vladajoča konservativna stranka s i svojo proiibursko politiko je bi'a prava za- j stopnica javnega mnenja in Balfour, zlasti pa , duševni oče burske vojne, lord Chamberlain, i sta bila najboij popularna moža na Angleškem, j In tedaj je Campbell-Bannermann imel narav- j nost junaški pogum, da se ]e uprl splošni ! struji in ostro obsodil sicer tako obče vzve-ličano bureko vojno ter prisilil do tega svojega pogumnega naziranja liberalno opozicijo, koji je bil on vodja. Ljudstvo je za to proti njemu zdivjalo, tarča je postal naj-1 ostrejim napadom, celo njegovo življenje ni i bilo večkrat varno pred izbruhi ljudske strasti, i A sir Henry se ni zb: 1, marveč je mirno in j odločno nadaljeval boj proti angleškemu in pe-rijalizmu, čegar pretotip je bil Joe Chamberlain, ker se mu je ta politika zdela nevarna miru. Ko je po koncu burske vojne poleglo. bojevito razpoloženje angleškega naroda in se i je ta le zavedel velikanskih dolgov, ki jih je i provzročila vojna, tedaj se je začela vedno | bolj* temniti Chamberlain ova zvezda in vedno j ! bol) popularen je postajal Campbell-Banner-! man, ki mu ie ljudstvo sedaj dajalo prav. K Se predno so nove volitve potrdile triumf liberalne stranke, je iavno mnenje zahtevalo odstop konservativue-imperialistične vlade in Campbell-Bannermann je postal Premier. V dveh letih njegove vlade je dal on popolnoma nov kurz liberalni angleški politiki. On je uvidel, da ne sme liberalna stranka ostati le prazna tradicijonalna formula, marveč da se mora pomladiti, pritegnivši k sebi vse mlade struje in razvijaje se v demokratičnim smislu. Zato je bila in je še v njegovem minister-st-u zastopana tudi Labour-Party, delavska stranka. S tem svojim ozirom na angleški konservatizem tako drznim eksperimentom ie privedel on liberalno stranko od vspeba do vsp&ba. Mora se pa reči, da so bili ti uspehi ne v mali meri osebni uspehi Premiera. kojega poštenost, odkritost in značaj-nest si je pridobila spoštovanje pristašev in nasprotnikov. Dasi se je desno krilo njegove j stranke vedno kujalo proti njegovi radikalni politiki, vendar so pod režimom Campbeli-; Bannermaua bile uzakonjene marsikatere ra-; ciikalne odredbe. Pred vsem odpravljenje pluralnega volilnega si-tema : antika italistična odredba, s : katero se je vzpostavilo fiuancijelno nedotak-ll^ivost delavskih organizacij „Trade Union s", katere so prej morale plačati vsled tožbe milijone kakor cdškodnno za napoveduni štrajk; dalje epohalne odredbe v prid nezn-! poslenim in „small holdings billu, s katerim i je dan prvi udarec feudalnemu veleposestvu. Pogum je tudi pokazal v zunanji politiki, : ko je po razpuščenju dume izustil zgodovin-• Bke besede : „Duma je umrla ! Živila Duma lm j On je tudi sklical nedavno haagsko konferenco in bil prepričan in vnet pristaš splošnega razožorenja. ' Preneseni delokrog občin. x Odškodovanje občin za opravljanje nosiov c. kr. vlade v prenešenem delokrogu je ostalo do sedaj pobožna želja kljubu vsem tostvarn -m delovanju. Deželni odbor goriški je že meseca junija 1903 odposlal pristojnim činiteljem prvo spomenico, s katero je ob-; razložil ministerstvu notranjih stvari bremena, ki jih morajo pronašati občine radi opravljanja poslov v prenešenem delokrogu. V imenu praviČMOsti, v interesu občin in države Ije rečeni dež. odbor zahteval, da se morajo ! podeljevati občinam pravične odškodnine za visoke troške, ki jih imajo vsled sodelovanja . na državni upravni akciji. Ker do leta 1904 ni bilo nobene rešitve, predložil je goriški deželni odbor deželnemu zboru obširno poročilo o tem, na kar je deželni zastop v seji dne 30. septembra 1904 sklenil resolucijo, s katero je po-! žival c. kr. vlado, naj brez odloka predloži zakonodajnim činiteljem v ustavno razpravljanje zakonski načrt o odškodovanju občin za opravljanje upravnih poslov v prenešenem delokrogu. To resolucijo je predložilo na-mestništvo meseca maja 1905 ministerstvu za notranje stvari, odkoder pa do sedaj še ni došla rešitev. Mej tem so se pa občinski posli prenešecega delokroga, ker se izdajajo vedno novi zakoni, ki zadevajo vse panoge javne uprave, čez mero pomnožili. Klasična slučaja za to sta pred kratkim objavljeni obrtni red in novi vinski zakon, vsled kate-jrih ae je občinski delokrog tako razSiril, da Iga bo moglo izvrševati le malo občin, ne da i bi se njih gospodarsko stališče znatno ! omajalo. Ako se k poslom, ki jih imajo občine vsled sodelovanja na izvrševanju omenjenih zakonov, še prištevati posli, ki jih opravljajo od pamtiveka, in ki so: zdravstvena in ži-vinozdravstvena policija, vojaški zakon, do« movinake stvari, volitve, potiralni posli, zavarovanje proti nezgodam in boleznim, peri-jodično ljudsko štetje, sestavljanje statistik itd., je pač jasno, da stoje občine na razpotju : ali naj radi pomanjkanja sredstev zanemarjajo del važnih poslov, ki jih jim i nalagajo zakoni, ali pa naj brez odloga ! zahtevajo od države pravično odškodnino za višje potroške, ki jih jim provzroča opravljanje prenesenih poslov in do katere jim daje ! pravico že razdelitev poslov po zakonu od 'leta 1862 v lastne in prenesene. Iz teh razlogov kakor tudi z ozirom na umestnost, da bi se o stanju stvari izven vlade obvestil tudi državni zbor v svrho, da bi se vendar enkrat predrugačilo stališče c. kr. vlade ia da bi se začeli uveljavljati modernejši ukrepi, poživlja deželni odbor goriški občinske zastope, da aklenejo nastopno resolucijo. „Starašinstvo v.... obžaluje, da morajo občinske uprave trpeti neprecenljive materi* jalne in moralne škode radi tega, ker se jim kljubu tozadevnim ukrepom deželnega odbora in zbora ni izplačevala nikaka odškodnina za troške, ki jih jim provzročajo prenešeni posli; povdarja, da se prenešeni delokrog neprestano razširja radi pomnožitve in razširjanja občih državnih zakonov ; povdarja, da je ob sedanjih razmerah nemožno vestno opravljati posle lastnega in prenesenega delokroga, ne da bi prišle občine v finančno ruino ; • vsled Česar poživlja visoko vlado, da v interesu občin, kakor tudi v direktnem interesu države, kateri občine pripadajo, prr.dloii brez odlogu driavtutmu zboru sokomki načrt o podeljeva- ----- j „Cesa naj bi se bal ? A na pohod bi j rad šel!" je ponovil Lukaška. „Tako rad, i tako rad !u „Mogoče, da poj demo skupaj. Naša | četa poj de pred praznikom in vaša stot-nija tudi." ,,Itl da Vas je veselilo priti sem! Imate hišo, imate konje in imate hlapce. Tu bi jaz veselo živel, vedno veselo živel ... Ali ste častnik ?" „Junker sem. a postanem zdaj častnik." ,.No, če se ne bahate samo, da imate tako premoženje, tedaj bi jaz ne bil šel nikamor od doma. Pa tudi tako bi ne bil šel nikamor. Ali se pri nas dobro živi?" Da. -Jako dobro,'* je dejal Olenin. Bilo je že povsem temno, ko sta v takih razgovorih dospela do vasi. Še ju je obdajala mračna tema gozda. Veter je bučal visoko gori v vrhovih. Šakali so zatulili naenkrat, zdelo se je da tik njiju, se krohotali in jokali: a pred seboj, v vasi, sta že slišala glasove žensk in lajanje psov: jasno so se odražali obrisi hiš: svetile so luči, in duh, posebni duh dima kravjekov je vel k njima. Olenin je, posebno ta večer, imel občutek. da je tu v vasi njegov dom, njegova družina, vsa njegova sreča in da nikdar nikjer ni živel in ne bo živel tako i --- | srečno, kakor v tej vasi. Tako je ljubil ! vse in zlasti Lukaško ta večer! Ko je prišel domov, je Olenin, na ve- j liko začudenje Lukaške, sam pripeljal iz hleva konja, ki ga je bil kupil v Groznaji — ne onega, katerega je vedno jahal,; ampak drugega, ne slabega, dasi ne več mladega konja — in mu ga izročil. „Zakaj mi ga hočete podariti je rekel Lukaška. ,,Jaz Vam nisem še z ničemer poslužil." „Res, za-me nima nobene vrednosti/ je odvrnil Olenin. „Vzemi ga: mi že tudi ti kdaj kaj podariš ... Pa tudi na vojsko poj deva." Luka je bil v zadregi. „No, kaj se to pravi ? Mar konj malo stane ?'* je rekel in ni pogledal konja. „Vzemi no, vzemi! Ako ga ne vza-meš, me razžališ. Vanjuša, pelji sivca k njemu na dom." Lukaška je prijel za uzdo. „No, pa hvala. To je pa res nenade-jano in nepričakovano Olenin je bil vesel kakor dvanajstleten deček. „Priveži ga tukaj. Dober konj je, kupil sem ga v Groznaji, in čilo skače. Vanjuša, daj nama vina. Pojdiva v hišo." (Dalje.) Stran II »EDINOST« štv. 113 V TrstJ> dne 23. aprila 1908 nju pravične in vspešne državne*odškodnine občinam sa materijalna bremena, ki jih jim provzroča opravljanje prenesenih poslov Priporoča se občinskim zastopom, da razpravljajo ta predmet nujnim potom in da predložijo deželnemu odboru overovljen izpisek zapiska dotične starašinstvene seje, da se odpoSlje pristojnim vladnim Činiteljem. Se o jugoslovanskem vprašanju44. (Dopis.)| Velikim zanimanjem — kakor je v polni meri zaslužuje vprašanje tolike pomembnosti — sem čital izvajanja v „Edinosti" o pozivu po si. dra. Korošca na razgovore in razmišljanja, kako naj se zasnuje akcija, ki na; bi dovela do složnosti med jugoslovanskimi plemeni. O nesoglasnostib in neskladnostih v članku poslanca dra. Korošca med ciljem, ki ga je označil že v naslovu „Jugoslovansko vprašanje", in med načinom izvedenja akcije, kakor namiguje nanj poslanec Korošec — ste že iapregovorili odkrito besedo in jaz ne bi imel ničesar pridodati. Toda, jaz sem rabil tu gori besedo „namigav:tnje". Namenoma in opravičeno sem izbral to besedo. Kajti — kakor ste nagla-šali že tudi v včerajšnji „Edinosti" — izvajanja dra. Korošca se ne odlikujejo s posebno jasnostjo in preciznostjo, tt;ko, da se niti ne da z gotovostjo govoriti o namenih gospoda poslanca d a. Korošca. Ali mu je re3 tisti namen, na kateri kažejo izvajanja v včerajšnji „Edinosti", da bi namreč z lansiranjem svoje ideje služil kakim strujaiu, ki z „reševanjem" jugoslovanskega vprašanja zasledujejo le svoje posebne namene?! Ali pa hoče se svojo akcijo koristiti le svoji stranki s tem, da s tako vabljivo akcijo pritegne k tej poslednji hrvatske poslance iz Dalmacije in Banovine in tako izolira zastopnike domače nasprotne stranke ? ! Aii pa ima morda poziv be Fried-rih. Tudi turška vlada je poslala svoje inženirje. Na ukaz iz Carigrada so odšli v Novi-bazar trije eskadroni kavalerije ki bodo pri trasiranju ščitili inženirje. Estrada Cabrer a, na katerega je bil velikonočno nedelj u izvršen atentat, je predsednik Guatemalske republike v Centralni Ameriki od 8. februarja 1899. L-ta 1905. je bil Cabrera vdrugič izvoljen predsednikom. Njegov mandat potečo torej leta 1911. —Na Cabrero je bil že izvršen atentat lansko leto, ki je pa izpodletel. Estrada Cabreia spada med najugledneje državnike Centralne Amerike, j Dnevne vesti. Brez komentarija, Znano je, da je nemška gonja preprečila tlovanske predstave na Dunaju povodom jubileja cesarjevega. Znano je tudi, da so Čehi sklenili, da se radi tega ne udeleže velikega jubilejnega sprevoda na Dunaju. Tudi zveza upodabljajočih umetnikov v PrMgi je sklenila, ua. odpove svoje sodelovanje na jubilejnem sprevodu na Dunaju. Društvo vrtnarjev in prijateljev vrtnarstva v Hicingu pri Dunaju hoče prirediti povodom vladarskega jubileja vrtnarsko laz-stavo ua Dunaju in je povabilo na sodelovanje tudi češko deželno zvezo vrtnarjev za Češko. Odbor te zveze pa je sklenil, dn odkloni sodelovanje na tej razstavi radi proprečenj a čeških predstav na Dunaju. Govori se celo, da se tudi češko plemstvo pridruži temu protestu proti takemu žaljenju po nemški nestrpnosti. Dalje prioa-šajo listi vest, da pripravlja praški župan ligo slovanskih mest, ki bo naperjena proti shodu avstrijskih mest na Dunaju. Cehi pričakujejo, da se P o 1 j a k i, S 1 o-venci in Hrvatje ne udeleže shoda na Dunaju. Notorično dejstvo je tudi, da gonja Nemcev ni bila naperjena samo proti češkim, ampak proti slovanskim predstavam sploh. Daljne dejstvo je, da so v soboto kranjske novine prinesle poziv deželnega glavarja na narod na Kranjskem, naj se udeleže sprevoda na Dunaju. Dejstvo je, da je deželni glavar kranjski eden voditeljev oficijelne slovenske politike na Kranjskem in da v deželnem odboru gospodujejo pristaši njegove stranke in — Nemci ! Zadnje dejstvo, ki smo je hoteli zabeležiti, je, da neudeležbi Čehov je jedini in izključni namen: protest proti nemškemu divjanju. To so dejstva — komentarja pa ne pišemo nikakega ozirom na sedanjo slovensko politiko na Kranjskem. Taki so! Te praznike je nekdo, ki se prišteva naobražencem, v neki kavarni v Trstu primerial vel konočno številko „Neue Freie Presse", ki je ob se zala kakih 160 strani, z izdanjem „Edinosti". Pri tem pa je imel to liko dobrega ukusa, da je napravil zbadljivo opazko na naš račun. Kaj naj rečemo k temu? Nič. Mislimo si pa — svojo. O nekem akademiku — ki pa ne biva v Trstu — nam pripovedujejo, da govori o našem listu zelo despektno in da dostavlja redno, da našega lista principi j el do n e čita! A na vprašanje, zakaj da ne čita lista, odgovarja, da radi njegove — vnanje oblike. Ne čita in vendar obsoja; ne čita pa radi — vnanie oblike. Mož izreka 3 tem sodbo o — samem sebi. Zato — punetum ! ! Novih vseučilišč ne treba! To modro sodbo je izrekel te dni poslanec dr. Hofmann v nekem graškem listu, Odločno oporeka potrebi, da bi se ustanovilo malorusko slovensko. italijansko in drugo češko vseučilišče. Pač pa je potrebno, da se — meni mož — že obstoječa vseučilišča primerno spopolne. Ali je moder ta mož! Izrekel je pravo — nemško sodbo po nemških nazorih o pravičnosti. Novih vseučilišč ne treba seveda zato, ker bi ne bila nemška. Že obstoječa vseučilišča pa naj se spopolne, ker so po večini nemška. To ne pravi sicer izrecno, ali brez dvoma je ta okolnost kriterij, s katerim presoja pe-reče vseučiliško vprašanje. Z enim argumentom pa vendar le podkreplja svojo nemško sodbo. Pravi namreč, da bi bila nova vseuči- j lišča le iabrike uradnikov, ki bi silili v javne j službe. Ali pravični mož naj bi'nam odgovoril na vprašanje : ali nemška vseučilišča niio fabrike uradnikov ! Razlika je le ta, da mi ho- j čemo „fabricirati" uradnikov, za svoje domaČe potrebe in jih ne mislimo usiljevati nikomur j drugim, dočim Nemci produciraj o uradnikov za — da govorimo v trgovinskem žargonu. | eksport. Usiljujejo jih v vse možne nenemške; kraje, kjer zasedajo mesta, ki bi pripadala domačinom ! Oni producirajo uradnikov čez svojo potrebo, mi pa bi jih radi še le producirali za in le za svojo potrebo ! rTovarne uradnikov" pod. Hofmanna so torej jako ponesrečen argument, ki prav nič ne -dokazuje, da nova vseučilišča niso potrebna. Mednarodni jezik esperanto in Slovenci. Prejeli smo: Zopet se nam obetajo krasni, idilični ča%i, ki so vladali pred zidanjem babilonskega stolpa. Zadoščeno je za, ošabnost naših prednikov in tolažba proroka Zefanije ae bliža svojemu vresničenju. Vpra-i šanje mednarodnega jezika, ki je stalo pred človeštvom kakor nerešena in nerešljiva sfinga vse dni od tiste hude kazni božje, in s kate-1 rim so se pečali učenjaki posebno marljivo1 zadnjih 200 let, to vprašanje je rešeno: ruski zdravnik dr. L. L. Samenkof je s svojim genijalnim pomožnim jezikom esperantom prese-: kal gordijski vozel. Enindvajseto vigredje je že! doživelo uiegovo dete in se razrastlo v krep- j kega junaka, ki prodira ;:magonosno naprej j in v doglednem čaau podvrže ves svet, slav- i nejši ko sam Aleksander Veliki.. — Slovenci smo napram esperantu vobče jako hladni. Zadnji čas se je pojavilo rahlo zanimanje, „Dom iu Svet" je prijavil dve zanimivi stu-; diji, v „Času" smo čitali razpravi proti in za.; Tudi oče Škrabec nam je povedal svoje mne-i nje. Posebno srečna se nam zdi trditev v; „Času", da je mednarodni jezik velikega po- j mena za majhne narode, kakor smo Slovenci, t kajti le s pomočo takega jezika prodre slov- i stvo, znanstvo in umetuost čez ozke domače j meje. — V Mariboru se je združila peščica j dijakov-es^erantištov v siovensko-esperantskem krožku, ki si bo prizadeval, da po tvojih skromnih močeh širi zanimanje za Samenho-fov izum po s'ovenski domovini. Zato daje radevolje vsakovrstna pojasnila, preskrbuje potrebna učila, dopisuje z osamljenimi espe-rantisti itd. V svrho statistike in propagande nabira naslove raztresenih slovenskih esperan-tistov, ki bi se naj tekom časa združili v močno organizacijo. S hvaležnostjo vsprejema tudi različne nasvete. Vsi dopise je nasloviti na slovensko-esperantski krožek v Mariboru, AVildentainerjeva ulica 14. I. 7., od 7. maja naprej pa — 14. pritličje 4. Antauen gis la venko — naprej do zmage! Kdo ve kaj? Mariia Zorman roj. Smer-du iz Nove Sušice pri Šempetru na Krasu je šla pred kakimi 13 leti-z očetom in bratom v Ameriko. Oče ji je tam umrl in ona se je poročila z Jakobom Zorman iz Hrašč pri Postojni. Po dveh letih skupnega življenja jo je mož zapustil, češ da gre iskat dela, ne pa. da bi pov^M kam gre. Mož se ni več vrnil ia, ker je zašla v bedo, je leto potem — po se-| demletnem bivanju v Ameriki — zapustila novi svet iu se povrnila v svoj rojstni kraj. Sedaj pa prebiva že šest let v Trstu, kjer služi, I in še ne ve ničesar c- svojem možu. Ker pa je mogoče, da ou niti ne ve, da je ona odšla | iz Amerike in se nahaja v Trstu, prosi Marija Zorman, da bi jej, kdor kaj ve o njenem ' moža, tonazuanil v Trst pod naslovom: ; vi a S- Francesco d* Assisi-št. 6. Čula je, da je nekdo govoril pred kakima dvema mesecema z Jakobom Zormanom v C o 1 o r a d o (v državi istega imena v Zjed. državah). Tam da je Zorman izjavil, da gre ; dela iskat in da pošlje potem po žčno, kjer } jo je v pustil. Ženi bi vsakdo napravil veliko uslugo, kdor bi kaj vedel o bivanju njenega moža. Za industrijo v Trstu. „Wiener Zei-tuog" je objavila, da je minister za notranje stvari tporazumno s trgovinskim ministrom bratom Brunuer, Demetru Economo in Karolu Gruttmann v Trstu dal dovoljenje za ustanovitev delniškega društva pod naslovom : „Avstro indijsko delniško društvo za industrijo jute" v Trstu ter je odobrilo tozadevne štaiute. Petdesetletntca kapucinske cerkve. Dne 24. 25, in v nedeljo 26. t. m. vršila se bodo v tukajšnji kapucinski cerkvi slavnosti [ povodom petdesetletnice, kar je bil tej cerkvi } po škofu Legatu položen temeljni kamen. V nedeljo ob 11. uri dopoludne bo imel ponti-fikalno mašo škof dr. Nagi. Shod državnih uradnikov se je vršil včeraj v dvorani uradniškega kazina, na ka-j terem se je razpravljalo o potrebi uradniških hiš. Radi pomankanja prostora prinesemo poročilo jutri. Tržaška podružnica „Slov. planin, društva" priredi, na čast cenj. damam ki so j sodelovale pri planinskem plesu, društveni izlet na helo nedeljo dne 2b. aprila v lepo „Braniško dolinoa, katera je ta mesec vsa v i cvetju in slovi radi svoje rodovitnosti. Odhod i iz Trsta državno željeznico ob 7*25 uri zjutraj | ali pa z električnem rramvayem ob 7*20 zju- j traj na Opčine do državne železnice in potem z vlakom do postaje Štanjel—Kobdilj. Od tu po zaznamovani poti do Barona Čehovina— spomenika, Po kratkem odmoru v gostilni g. Čehovina izlet na Erzelj iz katerega nudi se krasen razgled po vsej vioavski dolini. Iz Er-zelja povratek k gosp. Čehovinu kjer bode skupni obed ob 1 uri pop. — Povratek v Trat s poljubnim vlakom. Na ta izlet so vabljeni pred vsem častite dame, člani in prijatelji plan. društva. — Reditelja izleta sta gg. Dr. M. Pretnar in E. Pegan. Kedor bi bil zjutraj zadržan se lahho odpelje iz Trsta ob 12*50 ali 2*25 uri popold. — NB. V slučaju «labega vremena se izlet preloži na prih. nedeljo. ___ Tržaška mala kronika. Tatvina na Dunaju, aretacija x Trstu. Nek redar, ki je stopal včeraj dol po stopnicah deželnega sodišča, je videl približati se mu mladeniča očevidno dvajsetih let. ki se je pied redarjem ustavil in ga poprosil, naj ga odvede na sodišče, ker da se hoče radi izvršenega zločina sam ovaditi. Redar mu je seve brez pomisleka ustregel in ga odvedel v zaporo ulice Tigor, kjer je aretiranec povedal svoje ime : Josip Sobotka I z Dunaja, 19 let star. Povedal je, ua je zginil iz Dunaja že 2. t. m., potem koje vkradel svojemu svaku Konstantinu Elisch-berger, lastniku neke kavsrne v XVIII. okraju j dunajskem, znesek 340 K. Pridržali so ga v j zaporu. Pod vozom. Sprejet jo bil včeraj v X. oddelek mestne bolnišnice kmetovalec Ivan Obat, star 76 let iz Salcža pri Zgoniku, ki je bil povožen in imel precejšnje rane po celem telesu. Volova cebada. Kmetico Antonijo M&-jer, staro 67 let, iz Predloke pri Dekanih, je včeraj cebnil vol s tako bilo, da ji je polomil levo goleDico. Prenesli so jo v tukajšnjo bolnišnico. Težak tram, ki je pal na dijaka. — ; Dijak Viktor Mais, star 8 let, stanujoči v ul. ! Cavana št. 16 je bil sprejet včeraj v bolniš-! nico s polomljeno nogo. Pal je nanj težek 1 leseni tram. Koledar In vreme. — Danes : Adalbort. ; škof. — Jutri: .Jurij muč. — Temperatura vče-j raj ob 2. uri popoludne 4- 11 Cels. — Vreme t včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno { spremenljivo. Zmerni vetrovi . Temperaturu hladna Vreme stanovitno. Naše gledališče. V nedeljo se uprizori prvikrat JBeuedi-xova veseloigra v 4 dejanjih „V ječi". V vlogi barona Walbecka nastopi kaker gost gospod Danilo i Ljubljane. Ostale vloge so v rokah gg. Verovšek, Veble, Rainer in Potrato, ter gospe Danilove. Ponikvarieve in gdč. Mekindove. Nar. delav. organizacija N. D. O. priredi prihodnjo nedeljo dne 26. t. m. ob 3. nn pop. javni ustanovni hod v Biljah, kjer te definitivno vstanovi Bilj-ska podružnica N. D. O. Narodna delavska organizacija. Skupina premikačev glavnih skladišč vabi na II plesni venček. ki ga priredi na belo nedeljo 26. t. m, v Konsumnem društvu v Rojanu. Pies začne ob 4. uri popoludne in bo trajal do polnoči. Vstopnina za moške 1 K za ženske 60 stot. Ker je čisti dobiček namenjen podpornemu skladu, se je nadejati obilne udeležbe. Predavanje v gledališčni dvorani „Nar. doma". Drevi bo g. dr. Gosak v gledališčni dvorani „Narodnega doma'4 predaval „O štrajku in koalicijskem pravu". Predavanje prične ob 7. uri in pol. — Vstopnina za nečlane 20 stotink. Členi in prijatelji N. D: O. so najtopleje vabljeni, naj se v najobilnejem številu vdeleže tega velevažcega predavanja. To predavanje mora vsacega zavednega delavca v najvišji meri zanimati. Društvene vesti. Tržaško vojaško veteransko društvo priredi v nedeljo dae 26. aprila t. 1. ob 3 uri popoludne svoj 28. redni občni zbor v Hotelu Europa. Na dnevnem redu bodo sledeče točke : Povspcševanje streljanja v Trstu, državno-vojni zakon in oboroženje, za teui ustanovitev zaklada za nabavo obleke ubogim veteranskim otrokom. . , Ob 8. uri zjutraj bo društvo prisostvovalo službi božji v cerkvi sv. Antona novega. Podružnica dr. sv. Cir. in Met. pri i sv. Jakobu bo imela svoj redni občni zbor i dne 10. maja t. 1. ob 4 uri popoludne v pro-| štorih slovenske šole pri sv. Jakobu, na kar j se členi opozarjajo. Darovi. Za podruž. dr. sv. Cir. in Met. pri sv. Jakobu je darovala vesela družbr. K 8*70, j izročenih po g. Antonu Metlika. Srčna hvala. Vesti iz Goriške. Shod „Narodne delavske organiza-I cijeu v Biljah. Shoda, ki ga je ^Narodna * delavska organizacija" priredila minolo nedeljo popoludne v dvorani gostilne gospoda Nemca v Biljah, se je vdeležilo veliko število domačinov. Shod je otvoril kmalu po 4. uri domačin g. I v a n P e r i c, ki je po primernem nagoioru dal besedo podpred- V Trstu, 23. aprila 1908 »EDINOST« štev 113 Stran IH sedniku N. D. O. tovarišu Jakliču. Ta je povedal najprej, da je prejel brzojavko od predsednika N. D. O. g. dr.a Josipa Man-dića, s katero naznanja iz Voloskega, da je zadržan in da — žal — ne more priti na shod. Na to je govornik razložil, kako in zakaj da je nabtala „Narodna delavska organizacij. Deial je, da mora biti dandanes vsaki delavec organiziran. Če noče postati žrtev kapitalizma. Delavec da je za svoje delo le redkokedaj pošteno plačan. Da se pa organizirani delavci ne izgubljajo v puščavi internacionalizma, v to svrho je navstala „Narodna delavska organizacija*1, v kateri delavec lahko skrbi za svoje stanovske interese, ne da L>i mu bilo treba pri tem zataje vati svoje narodnost«. — Na to je govornik prečital pravila N. D. O. in jih razložil. Glede § 21 društvenih pravil, ki se tiče podružnic, je povedal, da je bil ta § na izrednem občnem zboru spremenjen v toliko, da 8e za vstanovitev kake podružnice ne zahteva več 200 članov, ampak 50. — Ko je prečital društvena pravila, je govornik pozval zborovalce, naj pomislijo, da li v IMjah treba take podružnice ali ne. Delavcev — je rekel — je v teh krajih mnogo. Pa ne le delavcu treba orgarizacije, ampak tudi kmetu. Kajti tudi kmet je revež : delavec ve, kaj bo zaslužil na dan, dočim kmet ne ve, če b > v je seni žel, kar je v spomladi sejal. Za tem se je priglasil za besedo gosp. Fran U r b a n Č i č, nadučitelj v Biljah. Nagovarjal je domačine, naj se vsi orgamzi rajo in naj si v stanove lastno bolniško blagajno, seveda skupaj z druzimi bližnjimi vasnr. To pa zato, da ne bodo naših delavce/ v goriški okrajni bolniški blagajni zmirjali j>e „ščavi", kakor delajo to sedaj. Sedaj je prišla ta okrajna bolniška blagajna v roke socijalnih demokratov. Delavci naj torej nastopijo proti okrajni bolniški blagajni, kjer Slovenec le težko prihaja do bolniške podpore, ki mu gre po zakonu. Na vsitki način na; se delavci kompaktno vdek-že volitev ravnateljstva okrajne bolniške blagaine, da ta blagajna ne pride več v roke sreij sinih demokratov, ampak v slovenska roke. Za tem je govoril tovariš Bufon iz Trsta. Povdarjal je, kako potrebna da je „Narodna delavska organizacija". Sovražniki so trdili sicer, da je to mrtvorojeno dete, ki so mu prisojali le par mesecev življenja. A to namišljeno mrtvorojeno dete je v teku nekolikih mesecev postalo tak junak, da že dela strah kamorietom in socija!nim de mokratom. Grovornik je povedal, da iiua podružnica v Puli, ki je bila vstanovJjena še le pred kratkim že 1586 kron premoženja. Upa. da se tudi Bilje postavijo častno na stran podružnice v p( li, Sledil je tovariš Fran Bizjak. Povedal je, da je bil tudi on organiziran pri socijalnih demokratih. V delavskem domu je pa videl napis : „Sala della sedute" in razne druge napise samo v italijanskem jeziku. A ko je on v seji vprašal, zakaj da je samo laški napis, se mu jo odgovorilo z vpitjem : „Vrzite ga ven!" To je njih interna-cijonalizem : ko gre za pobiranje prispevkov, so pač internacionalni, v jezikovnem pogledu pa ne. Italijan jim je prvi. Govornik je navajal slučaje, ko je kak delavec delal po 26 let pri občinski plinarni, a potem so ga zapodili in na njegovo mesto vzeli Italijana. Socijalni demokratje niso pa nikdar nastopili proti tftkim krivicam. Zaključil je z apelom na prisotne, naj bodo edini in naj se organizirajo. Za tem je podpredsednik N. D. O. tovariš Jaklič prosil predsednika shoda, go»p. Perica, naj da na glasovanje, da-li sc ima v Biljah ustanoviti podružnica N, T). O. Z velikim navdušenjem so vsi, kakor en mož, glasovali za ustanovitev podružnice. Govoril je še tov. Fran Orel, domačin iz Bilj, a nastanjen v Trstu in člen N. D. O. Priporočal je svojim sovaščanom, naj vsi pristopijo k podružnici. Potem ko je podpredsednik povedal, da bo skrb N. D. O., da se v Biljah vsta-n o v i ljudska k n j i ž n i c a, je g. Peric } zahvalil Biljence za obilno vdeležbo na shodu in za zanimanje, s katerim so sledili izvaja- j njem govornikov, in je na to znključil ta, tako i krasno vspeli shod. Vpisovanje členov ie bilo do v&tar.ovcega shoda poverjeno gospodu Ivanu Pericu. — Upamo, da bomo ua tem mestu Kmalu poročali o shodu, na katerem bo definitivno vstanovljena „Biljenska podružnica N. D. O.". Biljenski tovariš. Pristojnost bolnikov. Neka občina je na Goriškem odgovorila neki bolnišnici vzlic mnogim pospešnicam in naznanilom o sprejemu bolnika še-le po preteku enega leta. da je dotični bolnik v prizadeti občini nepoznan. To se dogaja tudi pri mnogih drugih občinah. Občine se torei opozarjajo na okrožnico deželnega ^ w jora od dne 2. aprila 1886, st« J 4713, ki se glasi: Vsled sklepa deželnega zbora od dne 22. decembra 1885. se nalaga županstvom dolžnost, da imajo na vsako vpra-; šan'e bolnišnic o pristojnosti in premoženjskih razmerah bolnikov, vsprejetih v oskrbo, j zanesljivo odgovoriti v treh dneh in da imajo najdalje v osmih dneh zadostiti bolnišničnemu pozivu, ki zahteva, da se imaio prenosbi^i neozdravljivi bolniki spravljati na dom. Žu" ipan je osebno odgovoren za nasledke v^ake j zamude. — Županstva Fe imajo točno ravnati po teh določilih v izogib strogim prisilnim sredstvom. Vesti iz Istre. Novo društvo. C. kr. namestuištvo je vzelo na znanje pravila novega društva : „Narodna Zajednica" v Veprincu. Vesti iz Kranjske. Koncert „Glasbene Matice" v Zagrebu se bo vršil v soboto dne 2. maja, na me=?to veHkonočni ponedeljek; kakor je bilo prvotno določeno. Občinske volitve v Ljubljani. Včeraj je volil III. razred, ki ima letos 2761 volil cev. Zmagali so kandidatie narodno napredne i stranke in sicer so dobili : Fracchetti 566 Likozar 560, Turk 539, Vidmar 559, Uše-ničnik 544, Pavšek 531 glasov. Sjcijahio-đemokratčni k indidati so dobili : Petrič 365. Kristan 366, Mlinar 357 glasov. — V :n-tek voli II. razred. Monakovci v Ljubljani. Dane^ zvečer se pripel;e v Ljubljano pod vodstvom potovalna pisarne ..Adleifltig^" 90 Bavarcev, namenjenih v Benetke. V Ljubljani se ustavijo, da si ogledajo mes:;*. Na-tsn'jo te v hotelu „Union". Vesti iz Štajerske, Zima v spomladi. U Moderbrugga 20. apnla 1908 : Ze pred dlje čante Rosi telefonično postajo. - Koliko davka plačajo BunajČani j V prvem četrtletju t. 1. plačalo se je na Du-! naju skoraj 52 in pol milijona kron nepo-srednega državnega davka. | Kako so opeharili zdravnika — ; Zida. Nek židovski zdravnik, ki izvršuje i svojo prakso v Brajli (Romunska), je bil ne-I davno temu poklican k neki ženski, ki je i-mela prisadna rani. Potrebna je bila mala cptracija, teda zdravnik je zahteval, da se mu ujegov honorar 40 frankov plača vnaprej, sicer da no počne z operacijo. Rodbina je | bila !>ilno ubožna in ni mogla takoj piačari | zahtevane 8* ote. Pogajali so se semtertja, toda zdravnik se ni dal omehčati. Minul je i četrt ure. Izplačali so mu 40 frankov, nakar | je izvršil operacijo, ki se mu je posrečila, i Ko je zdravnik odšel iz bolniške sobe ter se Velika ""»» vsakovrstnega pohištva - navadne do n?.jfineje vrs'e po najnižjih cenah. • Peter Jeraj TRST, ulica lfincenzo Bellini štv. 13 ter vo3£3.1 ulice sv Katarina. Širite „Edinost" Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Srecijaliteta: Graške poutards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica CamparaJe št. 15. Ako hočete« da Vam lasje zrastejo In postanejo lepi, Ako hočete« da Vam ne bodo lasje izpadali, Uko hečete, odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito W S O vš ha prodaj v parfimerijah mirodil-nicah in brivnicah v buteljkah po K 120 in K 180. Paziti je na ponarejanja. ■ _ J . ■ ■ 1 imk mn . it L. I 1 ■ ■ ■ « » ——- - — - ■ —■ - —— — — ■ —— - 1 ■ —— — Neštevilo spričeval dokazuje izbornost in vspeh. TOVAEKA POHIŠTVA A1 eksaiid. Levi HI i nzl £rs! — ulica della Sesa št. 4S. Zaloge: Piazza Kosarlo štev. i. Ulica Lazzaretto vecchio štev, 36. Trajna zaloga pohištva: ulica della Sanh.cl šte>>. i4. Pisarna: ulica Lazznretto vecchio štGV. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. ~ Telefon: 6-70 ; 16-58. (Za informacijo vprašati 6-70). v«* Jefe*. kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. wm Provzroča voljo do jedi utrjuje želodec in ojaeuje organizem. Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. izborni okus. US^ Izborni okus. J. SERRAVALLO - TRST [ dobiva se v vseh lekarnah. Najvspešneje sredstvo proti dobiva se v vseh lekarnah rennaitzmu In p^oiiziu * TEKOČINA GODINfl prirejena v Trstu Rafaela GaOina, lekarna „yilla JtfatJenna della Salute" pri od lekarnarjev : sv. oba in Josipa So3ina, lekarna 3gea' farneto 4 steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se no odpošilja manje od 4 steklenic proti pošt. povzetju ali proti anticipatni pošiljatvi zneska 7 K franko pošt. in zavoja. SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI Psrilk© pruiafalnk© ©inm&la Crst ul. S. £ntonio št. 4 (hiša Terni) (Calzoleria pariginal kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste. ppm iosfp ZigonpBBm} Filijalka na Prošeku štev. M V Izbor lr«c> tanr, tofltev, fikirTt .&rf\mtT, la. mil*. — bleft alaartlM M 9Wk«t«, M sni« 9rtynTl)ra«f« URfirlai«, tuliMTOt tt#. Stran IV * EDINOST« štev. 113. V Trstu dne 23. aprila 1908. je hotel v hodniku obleči, je pogreši.1 svoj dragoceni kožuh, ki ga je bil ob svojem prihodu tjakaj obesil. Ni bilo treba dolgo čakati, da se je stvar razjasnila. Medtem ko ao v sobi semtertja razpravljali, da je tieba takoj plačati operacijo, je eden Členov rodbine vs pričo preteče nevarnosti za bclno ženo vzel kožuh ter ga ponesel zastc vit sosedu za 40 frankov. Bila je ostra zima, toplomer je t-tal glob'ko prd ničlo in zdravnik si ni upal brez kožuhu domov. Preostalo mu ni drugega, nego rešiti kožuh pri sosedu in ta mu je žara- j čunil za eno uro 10 frtnkov obresti, kakor j je bil pogodil s človekom, ki mu je prinesel j zastavit kožuh. Kako iz oriččajo eocijslni demo kratje delavske organizacije, dokazuje' ze'o dra tično strokovni list bocijalno demokratično organiziranih kamenosekov „Der Steinarbeiter*4. V tamkaj objavljenem računskem poroči'u sc čita: 720 členov plačalo členarino v znesku 1196 K 62 ttot. Izdatki:, plača tajniku K 380'— voznina K 10230 stroški K 148'— časopisi in koleki K 28'— tiskovine in knjige K 2'2'04 poštnina in brzojavke K 22'55 razno K 15*06 v blagajni 1. jan. 1908 K 75 67 Svota K 1196 62 Od 1196 K 62 stot je bilo torej samo za d. uštvonega uradnika na plači, voznini in drugih str šk h izdano za istega 1030 K 30 stot, z* časopise, tiskovine i t d. se ie potrošilo 90 K 65 stot. Za 720 delavcev je še ostalo 75 K 67 otot. Najbogateja in najsfareja knjižnica v Evropi je vsekako narodna knjižnica v Parizu. Uteme jil jo jeifrfcncoski kralj Karol V. Modri leta 1367. Tiskanih knjig ima nad 3 milijone, rokopisov pa 100.000 zvezkov. Knjižnica ima tudi zbirko bakrorezov, lesorezov, časopisov, medalj vsake vrste. Kdaj je treca žepne ure navijati ? D usedaj se je splošno mislilo, da je uajpri-pravneiši čas za navijanje ure zvečer, češ, dy je z utrai pero zmrzlo ter laglje poči, kakor pa zvečer, ko vzamemo uro iz toplega žepa. To muenje pa je zavrglo nedavno društvo aogleških urarjev. Večina zborovalcev je dokazovala, da je uro naviti najbolje rjutraj. Čez dan namreč mora ura prenesti marsikak sunek in potres. Pri tem :e pero manj a nevarnosti, ako je popolnoma navito. Ponoči leži ura navadno na mizi. zato pa ne vpliva toliko, 'Ai je pero navito ali ne. Kol kokrat pita las:avica svoje mladiče na dan ? Neki gozdar na Labi je opazoval lastavico, ki je izgubila „moža" ter ie morala sama skrbeti zs mlad:če, ko-iikokiat je piinesia na dan hrano mladireir. Opazoval je dne 15. avgusta in sicer od 6 ure in en četrt zjutraj do 7 ure m tri Četit zvečer. Lastavica je prinesla v tem času 526krat hrano. Ako še prištejemo brižno, ki jo potrebujejo še stare lastavice, lahko se računi, da pobere par lastavic nad 2000 mrčesov. Lolerijske številke izžrebane dne 22, 4. 1908. Brno 38 10 69 90 75 I n o m o s t 74 17 57 62 65 Zadnje brzojavne vesti! t Profesor Schrotter. DUNAJ 22. VseuČilišeni profesor, dvorni j svetnik dr. Leopold Schroetter ki je še »čeraj pri otvoritvi rhino Iaricgolcgov imel! slavnostni govor, je v minoli noči nsgloma j umri. Početkom današnje seje kongresa se je | prevodnik kongresa prof. Chiari v toplih ; besedah spomin;al pokojnik;* ter ga s!a~il \ kaker diko vede. V znak žalosti ie nato prekinil se-o. P:edsed.-tvo je izrazilo rodbini po- J kojnika svoje sož^lie. Profesor Schroetter je bil eden najgla-' sovit- ;,ih laricgologov Evrope. Njegova sve- i to^na slava se ie pričela tedai. ko je bil , pozvan k nemškemu cesarju Fridr-riku I. v. San R^rno. Tenikai se je radi različnosti mi enia spr; z angleškim pe-ciiahstom Ma-cke^ie. Šch-oetter e b»l star 71 let. Okrožni načelnik v Eliza>etpolu umorjen. BEROLIN 22 ,Voss. Zeitnrg' poroča iz TitKsa : V Elizavetpoln je bil umorjen ta-mošnji okrožni načelnik. Zdi se. da ;e urner političnega značaja. Angleška kraljeva dvojica v Kodanju. KODANJ 22. Sin.či sta prispela semkaj angleški kn.ii in kraljica s princesinjo Viktoriji,«. Pozdravila i h je kraljeva rodbina in n.ičeln.ki oblastnij. Angleška kraljeva dvojica bo bivala v gradu Amalienborg. nr MAU OGLASI J Crvho z jedno ali dvema posteljama se odda v ; O'J U C* najem a prvim majem Naslov pove Inee- \ ratni oddelek Edinosti-__556 ! Msihn! Pflrce^ zemljišča na prodaj v Rojanu i ITI d J1! II s 10 minut odifiljeno od tramvaja. Naslov pove In^eratni oddelek Edinosti. SflPPiniP QP tak°j v službo dečka od 14--1»« J Opl Cjlllc Ifet za prodajalno slanine. Na- slov pove Inseratni ofldelek Kdinosti. 557 1 p£.fl»nloi dvakrat čiščen v zabojih po gld 5*— TČ I UlCj [kron 10] prodaja se v zalogi ulica Aajua st. 11. ~ 584 I p p op vodjft za gostilno pol ure z železnico IO l/G O G od Treta. Ugodni pogoji. Stanovanje brezplačno Pojasnila daje Kol a r š i č, kavarna .Corso' od 9.—11., 3.—6. 585 Vsakovrstne slamnike Š^li gg. trgoverm Fran C e r c r, tovarna slamnikov v totob p Domžale Kranjsko. Cenik na zahtevo poštn. prosto. Ctne primerne, postrežba točna. 580 R»hor»ho»*!r Pori -tarijelom je najlenSi kraj | nillClIUCI K Vipavske doline — Gostilna i Liče n nudi tečno postrežbo, izborna vipavska vina j teran kraški in Steinfeldsko pivo ; 21 aob za preno-j čišča. — Maks Ličen, gosti ničar. 551 S to znamko preskrbljeni i M V) sumgci iimonadni bonboni z malinovim. limonovim, jagodnim črešuje-vim in prvence vi m okusom SU so najbolji. j Prva češka delniška drižba za orijent. in siadkorne izdelke A,Maršner, Kraljev! Vinogradi Zastopnik GIUSEPPE FflHG TRST - ulica Nuova o, I. Vl*trOr zelenjave sprejme ue v službo, kje? J s I "T pove Edinost._579 SLSnin stanovanje, tudi lokal iu magazin v ulici Isldill Molino a vento se odda po ugodni ceni. Poizvedeti v ulici Fornace 1 A, vrata 13. 585 MnHfctiri o izvežbana prodaja in izdeluje ele-mUUtdlllljct gantne klobuke. Molin Grande 42, IIL, levo. 539 St. 4647 F/4 Oglas dražbe. Dne 25. aprila t. 1. oddado se v zakup potom javne dražbe na podpisanem eos. kr. okrajnem glavarstvu lovi katastralnili občin Komen, Sveto. Mali dol, Tomaževica, Voleji-grad, Škrbina in Vojščica in sicer lov kaia-stralne občine VojŠcica za (5-letno dobo t. j. do oO. aprila 1914 vsi drugi lovi za 8-! letno dobo t. j. do '»0. aprila 1916. Uzklicna cena znaša : za lov v Komnu . . . 150 kron Svetem ... 120 , „ Malemdolu . 70 n „ Tomaževici . 120 Volčjemgradu 140 r Škrbini . . . 200 „ „ Vojšcici . . 200 „ Dražba začne ob 10. uri preJpoludne. Varščino ;e položiti najkasneje do 10. ure j predpoludne. Nataneneja pojasnila da podpisano <•. k. okrajno glavarstvo ob uradnih urah. C. kr. okrajno glauarsfuo v Sežani, dne 14. aprila 1908 1. REBEK. Svoji k svojim! Preci !o»arna rm Češkem n jfinelših HKsrnlfi specijalitet in orodaja vina na debelo UataDOVliena 1531- leta m, PFEIFE5S & Sinovi TELEFOn 3571 Praqa Žižkov Karlove ulice 995 TELEFON 3571 Direktni import pristne z čaja, rama Jnmaika, vseli vrst ——— spHojskih -riji iu šampanjca JJr.orcf na. razpolago. - •".lavni /astupnik za rrst in Primorsko. Krmnjsko, latro Dalmacijo ia Italija Ludov^k Oeržina Trst-Rpj^n, ul. s. Ermacora št. 1- Svoji k svojim ! „Tržaška posojilnica in hranilnica" registrov^na zadruga z omejenim poroštvom. Piazza deli a Caserma St. 2, I. d. — TRST — V lastili Iiiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4 °|o Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se iahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/o—6°/0, na menjice po 6%, na zastave po 5'/s0/^ in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne iu od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. 3ma najmodemeje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih, papirjev, listin it3. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. \\\\\\\\\> Poštno - hranilnični račun 816 004 //////// . Jrgovina z manufakturnim blagom ; ANTON SANZIN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. II j VELIKA IZBERA iz barvanega fuštanja za srajce in obleko, pletenine, kravate moderci in razne potrebščine; srajce za moške bele. barvane in fuštanjaste. Ovratniki cvratni e zimske mije za ženske in moške in konfekcijonirano bladgo za delavce. Pri i vaiični Mi 11 Josefa Krous0 sinovi KJf Delniška družba v Osjeku. klavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo friiknk Schvarz, Trst ulica, ITaldiri^ro št. 3 TELEFON 945 Grand Restaurant Milano TRST, uiica Stadion štev. IO Danes zvečer velik koncert c in kr. boonitikega pešpolka Atev. 4. ZAČETEK OB 8. ZV. Ustopnina 40 stot. F.pertotarar f Trst. ulica Poste Nuove 9 £epse tir3 najboljilh tovare Kt.jiAt. v tJ§e stenske nre, Izbcr ur za birm« darila. Popravlja po ze>o nizkih cenah, ANTON SKERL mehanik, zapriseženi Izvedenec TRST, Carlo Goldonijev trg štev. II Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pneh" Nap«ljaTa in zaloga električnih /.Tončkor, luci in rroda3* K1** mofonoT, zunofocoT, in fonognlov. Haloga priprav toćlti piro-Lastna delaTiiira za popraTljanje iii. itro.iev, koles, inoiokol«« UM. Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah, TELEFON štev. 1734. Prodajalniea jestvin PeSer P§ternd9 Crst ulice, Giuiia 76. Prodaja: kavo, rlž, testenine, sladkor, moko. maslo milo, člje, sveže In suho aadje,ko stanj, otrobi, sočivje itd Poštne pošiljatve na deželo od 5 kg naprej. OtrcbJ, moka, oves na drobno In debelo po konkurenčnih cenah Vsak dan sveže blago. Rnton Perhauz. klepar TRST, ulica Poiiziaiia P. st. 628 (Sv Jakob) sprejme usako kleparsko delo w po zmernih conah. asi' Ndd 43-leten vapeh PASII^LIE PRENDINI »4 ogoluajea« (IftAk* ikorj« /neitfitei] In izdajatelj P. P3ENDINI v Trtt« Fočaićene s kolsjnaaai is dipUmo Z *> Del»lnloa nasov, kuBlh p£$ov. •lastic-nth nogovte, ob.«, ravnodrzajev. ber-3BiJ In biddt. Irigatorjl od C' napraj. Toplomeri vroč U K 2, nav. K - 50. IIOte i lia i lili M 70 sob7 elektr. razsvetljava, lift. kopelji Cene šmarne. Počkaj - rigl, Hotel Balkan