PISMA BRALCEV
Razgibajmo življenje...
Predsedstvo RK SZDL Slovenijeje na zadnji seji v tem mandatu pod-prlo akcijo za širjenje športne rekreacije. Akcija naj bipomenila po-memben korak na poti k cilju: postati spohen narod in bi prerasla v stalno potrebo po gibanju in zdravem, z naravo povezanim iivljenjem.
Cilj — postati športen narod, se zdi na prvipogled zelojasno zastav-Ijen in tudi uresničljiv. Ko pa o akciji razmišljam natančneje, jepot k jasno zastavljenim ciljem odmaknjena in v kratkem časovnem obdobju neuresničljiva. Pojavlja se cel kup vprašanj in še več odgovorov nanje.
Kajje sploh športna rekreacija? Je to redna telesna aktivnost v nara-vi;pobiranje krompirja na polju ali mogoče gledanje televizije in veselo poskakovanje ob zmagah naših športnikov? Ob teh vprašanjih je po-trebno vedeti, daje športna rekreacija le del rekreacije in za oba pojma imamo veliko opredelitev. Omeniljih bom nekaj:
—  rekreacijaje igra odraslih Ijudi in svobodno izražena zabava v prostem času (A. Ber 1963);
—  rekreacijaje tista dejavnost, ki obnavlja in deloma vrača človeku izgubljeno energijo (Miljanič 1963);
—  športna rekreacijaje tista dejavnost, kiseji človekposveča vpro-stem času prosto voljno in z namenom, da se sprosti in razvedri ter obno-vi svoje delovne sposobnosti (D. Ulaga 1980);
—  iportna rekreacijajeflzična in razvedrilna dejavnost, kije usmer-jena k ohranjanju in pridobivanju telesne kondicije in zdravja (Joppi
1984).
Telesna aktivnost, kije ne opravljamo redno (2—3X ledensko, po 1—2 uri), ne more prispevati k sirjenju športne rekreacije. Imamo veli-ko vadbenih, športno-rekreativnih skupin, ki se sestajajo 1-kratteden-sko in ludi neredno. Tako sestajanje lahko imenujemo na primer »DRUŽABNO SREČANJE« in ne redna športno-rekreativna dejav-nost »Družabno srečanje«je dejavnost, ki seji človek posveča v pro-stem času prostovoljno, se ob njejsprosti in razvedri, vpraSanjepaje, če služi obnovi delovnih sposobnosti oziroma telesne energije, pridobiva-nju telesne kondicije in utrjevanju zdravja.
Kdaj bomo postali oziroma kaj namše manjka, da bomopostališpor-ten narod? Je dovolj.dabo čim več Ijudi čutilo potrebo po stalnem giba-nju in zdravem, z naravo povezanim življenjem in to potrebo zadovoljevalo?
Imamo dovolj površin, namenjenih športno-rekreativni dejavnosti, .predvsem vzimskem času? Navajanje na redno telesno aktivnostse mo-ra začeti dovolj zgodaj. Že otroci z igro razvijajo motorične (gibalne), psihične in druge sposobnosti. Na vajati se začenjajo na delo, na usklaje-vanje svojih interesov z interesi skupine, kijipripadajo in na obvlado-vanje svojih slabostL Otrok ne potrebuje posebne motivacije ali izob-razbe, ampak zadovoljuje gibalne potrebe (svojo telesno aktivnost) spontano. Starejšije, več informacij mujepotrebnoposredovati o zdra-vem načinu življenja, pravilni prehrani, redni telesni aktivnosti, če ga želimopravilno usmeriti. Vzgojnifaktorjezelopomemben in kotza vse dejavnosti velja ludi za telesno kulturno: »Kar se Janez nauči, to Janez zna!« Če ne bo dobilotrok odnosa do dela, odnosa do narave in zdrave-ga življenja vsaj v zgodnjem osnovnošohkem obdobju, ga ne bo nikoli alizelo težko. Torejje to obdobje pomembno in mu moramo nameniti več pozornosti, če hočemo poslati športen narod.
Starši, učiteljL.. so svojo vlogo v vzgojno-izobraževalnem procesu opravilL Z resnim in odgovornim delom so veliko prispevali k zanima-nju in predvsem aktivnosti otrok, vseh zastavljenih ciljevpa zaradi sla-bih materialnih možnosti vseeno nismo dosegli. To jeproblem, kisepo-javlja predvsem v zimskem času, ko smo zelo vezani na delo v zapnih prostorih. Znanoje, da pri izvajanju telesnovzgojnih dejavnosti vsak učenec potrebuje v zaprtih proslorih 20 m2 površine, kipa v izjemnih okoliščinahnesmebitimanjšaod 10m2, intudi, datehnormativovmar-sikje ne morejo zagotoviti Vtakihpogojih (nizagotovljen minimum ali komaj)paje učenca za določene aktivnostitezko motivirati Upravičeno se lahko vprašamo, ali smo storili do volj, da bi namenili učencem boljše delovne pogoje?
Veliko prostora sem namenil najmlajšim iz enega vzrokcu »Na dobrih temeljih se da postaviti trden gradl« Kako pa je s tekmovalnostjo na področju športne rekreacije? Vsakdo siželi tekmovati in v športnem bo-ju premagati sebe, prijatelja ali celo vse Ijudi na svelu. Element tekmo-valnostipaje že ozko povezan s tekmovalnim oziroma vrhunskim špor-tom. Športna rekreacija, tekmovalni in vrhunski sport so v ozki medsebojnipovezanosti. Drug brez drugega ne morejo obstajati in zato samo športno-rekreativna usmeritev ne more biti uspešna
Ob sami tekmovalnosti sledi še nekaj besed o raznih tekmovanjih. Mnoga med njimi sopopolnoma neopravičena, saj nisoposledica neke dejavnosll Naprimer: če se na sindikalnem tekmovanju v nekišportni panogi zberejo tekmovalci, ki se celo leto niso prav nič ukvarjali s to dejavnostjo, je tekmovanje odveč in denar, kije tekmovanju namenjen, nekoristno potrošen.
Sevelikojenejasnostiinnedorečenostinapodročjuiportnerekreaci-je. Vmnogihrevijah,časopisihse velikopišetudioproblemufinancira-nja omenjene dejavnostL
Ob koncu mipreostane samo še, da se vprašam: »Ali sploh želimo postati športen narod in zakaj?«
SAMO ZRIMEC