TRST, torek 29. marca 1955
Leto XI. . Št. 74 13003)
PRIMRSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93 808, 37338
b, 37.3mTZ°'- LiL- MONTECCHI št. 6, III. nad. — TELEFON 93-19» IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 29 — Tel. uPravni mn" ljASI: °d 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, fmančno-—	’ osn>rtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82
NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaloz°a Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v LjUDljani'604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. zuz, -
ionfesu PSIH
^	^oclo!'stične	strav-
Ws'e,krvine’ k*se -e
«s	te	stran-
fitt«	,	’	ie	Pokazal	pozi-
iiiti ,	nos	do	glavnih	vpra-
^ tn«.!— ŽjreZz‘esajo vse jav-
ili:
mnenje
na našem ozem-
»kiri^ra*anje okrepitve po-‘Ptnipr,,, zvez’ industrije, ttfc« gospodarske poli-!c«o„i,,'S'e cone' deželne av-c* te n V za nas Sloven-n* »Sob,? vazrt0 vpraša-,to'nenir0Vania 'n izvajanja
T«i ° S09lušju. r°k°	.
Pr°/. r	tajnik	strankp,
io lahk?Za ,ugot°vil, da ne
""PodarjicTlr lT<t lZ hude
!Jt(> Potret	ke ,n da
Predna fna ^kojšnja n a-
^oririon, • CIja s korenitimi •ure pT 1 gosPodarske struk-»« j,re teni Pa je dejal, da 'boči in rrf°le(Iovanje po-^Pitev'1	,ine>	temveč za
** lf tret Pr°*zv°dnje. Zato tosDnrf a zar,enjati vodil-s!°3’ fci 3* -',u-Dm - ln fpanabil doh-
•Voje	'n mislil ,e na
tisti. gosredne osebne ko-
‘“'»O z0d:m0lCrati ,e 8ud‘ °d-
*» p,0sttena'j0 za uresni:c-ttni Post n C,0nu tCr S0 Se * kot	na
bi:
o!*tDa,	 ““
* crnenier,-	nasprotuje
1 ozkt sloj prido-
Večin,
isto stol:-
Q tržaškega pre-
iti t:
tiifcov
k* btu m prau nič »ospo
11 bi\tLSta' Pmsta
in£r*“ palčne
Gospodarske cona
tCse Trsta-
0j ^	.	*	■	vutu	lu	itu
V trzaško P°	U^več trgovinske
plačno fci ne bi b'l «-
j,j ranzitnega značaja. prej sl-h_e. trtorala tudi čim-
Jcr'nca p . Petaniška kon-*** SDiire' 30 °dloia london-? 3,1 i„ZUm- 'ra konj er en-*n nrn; ° ^°kaza^ potre-jt<lriiščn nos*i tržaškega pri-• ter obvez '
ta* P°*krbela~7a takšno ko-S ^aT16^'1 W bi
r*t* zaj “Vo^eva,e vse po-
tuii ,h drzav-
N« f^ede rotacijskega da bi
'-aia vlad),
Cn° Vtogo %.8P°d ar.
*° s o cial demokrati imel lahko zz-
za napredek ski strukturi pod-
fci%iiaraUiIn° Putiko do-ht Posojil
t*	••	tspuvjiu
torkih l]e v raznih indu-No Pan°eah, kar bt se ^nn,lU.eda ^se dopolniti
iz tega se lahko vplivaio
n°vitv
N iQako 3e Pozitivno sta-Sne .^anovitve avto-A . nezele Furlanija-Ju-ir"	k:°t	30	določa
» ”lenicn aue' Londonska dNtulie 0 so9lasju ne NbtokrafP° m-nenju so-Za Ur ?u nobene ovt-.."»Pe, iN.menje člena 116 t.6?0 *Dor ' ^icn 2 londnn-ri kriten azuma predvideva !_e ha T“°llian*ke zakono-
lJo proste cone.
a
prof, Lonza
?ela *e .‘“di odkrito za-
N staNr*neoa odbora Ce-■■ela
>7, “
j^izpjo !POh°vanje in čim-.,,iske edbo določb Ion*
t^Z)7ce 0 s°9las>u'
Ne C„^Qnlšine
S°ci „°rn0SOU
Ilc, !oi;
pravic slo-iti za izbolj-2 Jugoslavijo.
*klak:^\iStranKa Jul'3'
le “‘demolcratst h3a7i,ke Ir u dližni	stranke,	je
Čt0vala P^teklosti na-sporazumu med
3e sedaj po-
jo
lN tn t
delit,,	na pod-
H n>. dtusepu Tržaške-
boj>Ze!n,ia
kot je omenil ter je tudi
^jo.f-onza
'a 3a!a V	,lcr	le	tudi
«p rotile „7 ? deleoactjc, ki
tj. 1® use , Podpiše. Stran-'«	e»«	sn0°r	,klenitv*	ton-
Wlbi“ . 7!es‘»ara„f'"“hNtro ,n'
6 . Cttu	.	.‘Olttevi	DO
„	-..u „	zahtevi	„„
'aNojib Pozat>liajoč, da bi
ku d°ldoletn *° ”astali za-Vr“»la intne«“ fašističnega
li
i,.^febitni * ^aznar°douanja. Plebiscit smo
t, -u liuH*,r>Vlce' ki jih j c 'N. ft;3“nd«Pu prizadel ,a-1>	tega	sta-
seda-
> Ji Pre‘eklosti
^ £\olTT*V ^
N" *Podbud° 3 Pozitiv-
i‘:‘ >«»?":-,k" k«s«i«
"« „ Pe zastire ^varnost,
ie , r°sti v ,30 soninistič-Crcba Pač ‘"arni-politiki
8r. °’t ter Bledati p pn.
"3'no„Cr Pozob'ti na Pza.
a0 ališ(e '
•lovyrhoranT'aldernokratov
<cke »i: d°
*o« °'iug0s." , ,ne| .do itah-‘tiiuN Postaja aSe8,CbHi • °dn°'
NajsN tn m,fToti tnemo-
>* »CC*
rih smo že večkrat obširno pisali! ln spomnimo se, da so pred nekaj dnevi celo tržaški Nennijevi socialisti na spojem malem kongresu brenkali na šovinistične strune in govorili o skrivičnih mejah«, ker vedo, da se v Trstu vkljub hudi krizi lahko v nacionalnem vprašanju še vedno uspešno ubirajo pota cenene demagogije ter da zaradi navzočnosti ogromnega števila ezulov ni težko razvnemati šovinističnih strasti.
Tudi voditelji PSVG ne trobijo v nacionalističen rog z onimi, ki bi hoteli komaj podpisani sporazum uničiti, marveč so nastopili proti tej noui, okrepljeni šovinistični gonji. To so pač storili v prepričanju, da pomeni ta gonja samo vodo na mlin fašistom, ki so se vedno zlasti v Trstu okoriščali z razpihovanjem nacionalne mržnje in s sovražno politiko proti Slovencem in proti sosedni Jugoslaviji. Zato je prof. Lonza popolnoma utemeljeno opozoril na pisanje nekega desničarskega lista, ki je iz zahrbtnih namenov najprej zagovarjal sklenitev sporazuma, ker je pač videl v njem le možnost prihoda italijanske vojske in uprave v Trst, ki pa sedaj, ko gre za uresničenje pravic slovenskega ljudstva, piše, da ni treba memoranduma spoštovati. S takim pisanjem in s tako šovinistično gonjo bi pač desničarski in fašistični krogi hoteli spraviti velik del tržaškega javnega mnenja na desničarske in celo odkrito fašistične pozicije, kar bi bilo konec koncev v škodo tudi tistim strankam, ki se vsaj z besedami sklicujejo na demokracijo. Igra je torej nevarna in sokrivci fašistov postajajo vsi, ki jo podpirajo, posebno pa še demokrščanska stranka, ki si lasti pravico vodilne stranke v edemokra-tičnemv taboru.
fravilno in pošteno stališče socialdemokratov do memoranduma pozdravljajo zato Vsi, ki jim je res pri srcu pomirjenje, mirno sožitje in izboljšanje odnosov z Jugoslavijo, od česar ima Trst lahko samo koristi. S svojo zahtevo po spoštovanju memoranduma in izvajanju njegovih določb se socialisti pridružujejo vsem ostalim antifašistom in resničnim demokratom, hkrati pa se lahko v notranjosti četverne koalicije uspešno upirajo vsem šovinističnim spletkam, poskusom in naporom, da se kali ali celo prepreči izboljšanje odnosov med obema mejnima državama, za kar so bili s sklenitvijo londonskega sporazuma položeni dobri temelji. Zato smo prepričani, da bodo izjavam na kongresu PSVG sledila konkretna dejanja,' kar bo v veliko korist vsega tržaškega prebivalstva in v korist utrditve miru na tem važnem področju Evrope, kot je bilo na samem kongresu večkrat poudarjeno.
Posvetovanje med zahodnimi velesilami o pripravljanju konference z ZSSR
Tranzitna zveza Madžarska-Reka
REKA, 2*. — Danes se je začela v Opatiji konferenca zastopnikov železniških uprav Jugoslavije in Madžarske. Na konferenci bo ustanovljena ta-! rifna zveza Madžarska—Reka
Protizakonit odpust
Stepančiča
Ravnateljstvo podjetja ILVA je z odpustom obeh
Edenove izjave v spodnji zbornici - Tudi Washington potrjuje posvetovanja - Churchill bo danes podal Izjavo o možnosti pogajanj z ZSSR - Pinay i&jeHSS	^	antifašistov	iz službe grobo kršilo čl. 38, tč. G
napoveduje konferenco v juniju - Gromiko zaključil obisk v Stockholmu f1delek°u1e.io^ku0di1^ast^op^n?k^ jif- ko,eklivne pogodbe za kovinarsko stroko
1 goslovanskih plovnih družb in 1 reškega pristanišča.
LONDON, 28. — Angleški zunanji minister Sir Anthony Eden je izjavil, da so ZDA, Velika Britanija in Francija začele posvetovanja o tem, kako bi prišlo do štiristranske konference z ZSSR.
Eden, ki je v spodnji zbornici odgovarjal na vprašanja nekaterih poslancev, ki so želeli vedeti, ali bodo štiristran-ski razgovori «na najvišji ministrski ravnin, je dejal,- ((Posvetujemo se že z našimi zavezniki o metodah, ki bi se jih držali, da bi prišlo do konference z ZSSR. Pri tem bi rad opozoril na proceduro, po kateri je treba iti:	najprej
konferenca na ravni visokih funkcionarjev, nato konferenca na ravni zunanjih ministrov in končno, če bo šlo vse vse prav, morda še razgovori na najvišji ravni«.
Na vprašanje laburističnega poslanca Bellangera, ali bi bila Zahodna Nemčija kvalificirana (ker je že dobila popolno suverenost), da sodeluje na štiristranski konferenci, je Eden odgovoril, da bi to vprašanje zastavilo vrsto problemov v zvezi s predstavništvom, in to tako z zahodne kot s sovjetske strani. Eden je dejal: «Ce bi bil predstavljan en del Nemčije, kako naj bi se ravnali do drugega dela? Britanska vlada pa vsekakor v celot priznava potrebo, da se o poteku pogajanj v vseh fazah zahodnonemška vlada sproti obvešča«-
V. Washingtonu je predstavnik državnega tajništva na
Anton Vratuša na obisku v Milanu
MILAN. 28. — Danes je prispel v Milano državni podtajnik v zveznem izvršnem svetu FLRJ Anton Vratuša, ki bo imel jutri na sedežu Zavoda za proučevanje mednarodne politike predavanje o gospodarskih in družbenih perspektivah Jugoslavije. Jutri predpoldne si bo Vratuša ogledal veliko industrijsko podjetje v Sestro San Giovanni, v sredo pa razna podjetja v Genovi m Vercelliju.
Faure zahteva posebna pooblastila
PARIZ, 28. — Danes popoldne se je v narodni skupščini začela razprava o načrtu zakona o davčni reformi in o podaljšanju posebnih pooblastil vladi do konca aprila. Skupščina je zavrnila dve resoluciji, ki sta predlagali odložitev razprave, in nato se je debata nadaljevala na nočni seji. Socialist Dabid je izjavil, da bodo socialisti glasovali proti posebnim pooblastilom, ker ((načrt zakona, ki je bil predložen, ne odgovarja raztegnitvi našega gospodarstva, temveč teži za tem. da začasno ugodi zahtevam trgovcev«.
TOKIO, 28. — Danes zjutraj se je začela na Japonskem stavka 140.000 rudarjev, ki delajo v sto premogovnikih. Ru-darj. zahtevajo zvišanje mezd
Karabegovič potuje danes skozi Trst
V četrtek bosta z Martinellijem podpisala gospodarske sporazume V Rimu
Jih
6	k-
“ "ienem PT0/'W-
'di^,0,N*ka
0oVor„~f- Spomn,.
l
»iotoL Zadn)em
l|« „p ‘“kristjan . *adnje
Na ore», hiM.u Ba °lu-
S
da
ni
?e nie-
Na
zadnjih
BEOGRAD. 28. — Nocoj je odpotoval v Rim elan zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovič. Pred odhodom je izrazil novinarjem svoje za dovoljstvo, da vrača obisk italijanskemu ministru Martinelliju. {(Razgovori, ki smo jih pričeli med obiskom ministra Marti-nellija v Beogradu«, je poudaril Osman Karabegovič, «so omogočili izmenjavo osnovnih misli o oblikah bodočega gospodarskega sodelovanja. V teh razgovorih smo se dotakni, h vseh vprašanj, ki zanimajo obe državi na področju gospodarske dejavnosti, kakor tudi bodočih instrumentov konvencije o plovbi, trgovinski sporazum v zvezi z vprašanji liberalizacije izmenjave, plačilni sporazum in načela sodelovanja na področju prometa, turizma itd. Ta izmenjava mnenj in stališč je omogočila delegacijama obeh vlad koliki etne iazgovore. Mi smo ves c as pogajanj zavzemali stališče da je treba težiti k takim instrumentom, ki bi omogočili razširitev blagovne izmenjave m pri tem upoštevali nase realne možnosti izvoza in potrebe uvoza«.
((Sporazumi, ki jih bomo Podpisali v Rimu, je zaključil Osman Karabegovič. predstavljajo po mojem mnenju °snovo, ki bo omogočila nadaljnjo razširitev in poglobt-tev gospodarskih odnosov, za kar se jugoslovanska vlada
vedno konstruktno zavzemala«.
Jutri bo O. Karabegovič potoval skozi Trst.
vprašanja novinarjev v zvezi z Edenovo izjavo dejal, da posvetovanja med tremi zahodnimi velesilami o možnosti konference štirih trajajo že dalj časa in da so «prišla v aktivnejšo fazo« po francoski ratifikaciji pariških sporazumov. Predstavnik je nato dejal. da bo «v. določenem trenutku« Zahodna Nemčija sodelovala pri teh posvetovanjih.
Predstavnik je nato opozoril, da je to pomlad predvideno zasedanje sveta NATO in da bi bilo torej naravno, ko bi ob tej priložnosti zunanji ministri, člani sveta, proučili vprašanje med Vzhodom 'n Zahodom.
Po informacijah iz uradnih ameriških krogov proučujejo predstavniki francoske, britanske in ameriške vlade predvsem možnost ustanovitve delovnega odbora, ki naj bi pripravil diskusijo med tremi zunanjimi ministri. Ne zdi se pa, da bi bil o tem sprejet že Kak sklep, kot tudi še ni znano, v katerem evropskem glavnem mestu bo pomladansko zasedanje NATO. Morda pa boij lo Atene,
V ameriških uradnih krogih odklanjajo odgovor na vprašanja, katera izmed zahodni velesil je dala pobudo za sedanja pogajanja. Po raznih znakih pa je mogoče soditi, da je to bila Francija.
V intervjuju pariškemu dopisniku neodvisnega hambur-
kega lista «Die Welt» pa je francoski zunanji minister An-toine Pinay napovedal, da bi do konference z ZSSR utegnilo priti že junija. Pinay je dodal. da žele tri zahodne velesile konferenco najprej temeljito pripraviti, da bi se izognili nepotrebnim propagandističnim debatam. O Bulgani-novih izjavah pa je Pinay menil, da pomenijo nedvomno velik korak naprej, ker ne vsebujejo niti besedice o pariških sporazumih in ker «do-kazujejo, da ratifikacija ni o-nemogočila pogajanj med Vzhodom in Zahodom«.
V Bonnu pa je izjavil uradni vladni predstavnik, da «med zvezno vlado in tremi zahodnimi veldsilami — zlasti pa med kanclerjem Adenauerjem in tremi visokimi komisarji — že dolgo časa traja obširna izmenjava mnenj o možnosti, da se pripravi in skliče konferenca med Vzhodom in Zahodom«. Zvezno zunanje ministrstvo, je nadaljeval bonnski predstavnik, je že pred časom pripravilo program za morebitna pogajanja, skupine izvedencev pa so stalno na delu. Na vprašanje o sestanku med Adenauerjem in Pinayem, ki je v načrtu za čas po veliki noči, pa je isti predstavnik samo dejal, da «pred tem sestankom ne bo drugih pogajani o Posariu«.
Predstavnik Foreign Officea pa je danes izjavil, da je britanska vlada z zadovoljstvom vzela na znanje pozitivno stališče, ki ga je zavzel predsednik sovjetske vlade Bulganin svoji zadnji izjavi o štiristranski konferenci. Predstavnik je ponovno opozoril na E-denovo izjavo 14. marca v spodnji zbornici, da angleška vlada želi, da bi se začela po dokončni ratifikaciji pariških sporazumov pogajanja o mednarodni razorožitvi, o nemškem vprašanju in o avstrijski državni pogodbi.
Nadalje je predstavnik Foreign Officea napovedal, da bo ministrski predsednik Churchill jutri v spodnji zbornici podal izjavo o možnosti pogajanj z ZSSR. V zvezi s to možnostjo, je dodal predstavnik, je že prišlo do stikov med tremi zahodnimi velesilami, ni pa še bil določen datum za prava posvetovanja.
«New York Times« posveča danes uvodnik znanim Bulga-ninovim izjavam in pravi da gre za spremembo sovjetskega stališča do Eisenhowerjeve o-membe možnosti štiristranske konference. Dan poprej, opozarja «Nevv York Times«, je «TASS» označil Eisenhowerje-vo izjavo za »prazne besede«, medtem ko jo je Bulganin pozitivno ocenil. List poudarja nato, da je Bulganin dal svojo izjavo, ko je bilo že povsem gotovo, da bo francoski republiški svet ratificiral pariške sporazume, kar kaže, da v Moskvi ratifikacije nimajo za' nepremostljivo oviro za pogajanja.
Nato pravi #New York Times«, da je ((Moskva očitno sklenila pogledati realnosti v
jev, ki se bolj ali manj strinjajo, temveč strnjen sistem držav, ki jih družijo jasne in trdne pogodbe«. Neodvisni so-c.alistični «Combat» sodi, da je sovjetska poitika realistična in elastična: «Potem ko se je borila proti nemški oborožiti z izjavami o odločnosti in nepopustljivosti, se zdaj očitno usmerja po novi poti, sprejema^ izvršeno dejstvo in ne zavrača pogajanj«. Tudi socialistični ((Franc Tireu’« vidi Bulganinovi izjavi opuščanj nepopustljivega stališča. Glasilo socialistične stranke r.Le Populaire« pa sodi, da daje Bulganinova izjava upati, cia je ZSSR končno pripravljena na iskreno diskusijo.
Jutri se bo v Londonu v Lancaster Housu nadaljevalo zasedanje podkomisije OZN za razorožitev. V zvezi s tem sestankom so se danes v Foreign Officeu sestale štiri zahodne delegacije (Kanada, Francije. ZDA in Velike Bri-
tanije). Sovjetsko delegacijo bo na jutrišnjem sestanku v Gromikovi odsotnosti vodil veleposlanik v Londonu Jakob Malik.
Gromiko je medtem danes opoldne odpotoval iz Stockhol- \ ma v Moskvo. Med potjo se je ustavil v Helsinkih. Pred odhodom je Gromiko izjavil novinarjem. da je imel v Stockholmu ((koristne in prijetne razgovore« s švedskim kraljem in državniki in da je z njimi razpravljal o «političnih vprašanjih in odnosih med ZSSR in Švedsko«. Zvečer je švedsko zunanje ministrstvo objavilo sporočilo, ki pravi, da med razgovori ne Gromiko ne predstavnik švedske vlade nista podala nobenega predloga in nista sklenila nobene pobude. Vsi poskusi novinarjev v Stockholmu, da bi zvedeli kaj več o skrivnostnem Gro-mikovem obisku v švedskem glavnem mestu, so bili brezuspešni.
Tito povabil Menderesa na obisk
BEOGRAD, 28. — Na povabilo predsednika republike maršala Tita bo v začetku maja obiskal Jugoslavijo predsednik turške vlade Menderes.
Admiral Cassady pri maršalu Titu
BRIONI, 28. — Predsednik lepublike maršal Tito je sprejel nocoj ob 18.30 v prisotnosti veleposlanika ZDA Riddlesber-gerja poveljnika ameriškega vzhodnoatlantskega in sredozemskega brodovja, admirala Cassadyja. ki je prispel na dvodnevni obisk v Jugoslavijo.
Ze v nedeljski številki sno j rečena proti delavcu z dokonč-— x„i:	a~	;« ruvnateljstvo ■ no obsodbo za dejanja, ki niso
poročali, da je železarne ILVA v Skednju odpustilo dva zaprta škedenj-ska antifašista tov, Stepančiča m Plečnika iz službe, pri čemer se je sklicevalo na člen 38 kolektivne delovne pogodbe kovinarske stroke. Ze tedaj smo ugotovili, da je odpust obeh zaprtih antifašistov protizakonit, ker je znano, da delavca, ki je pod kakršnokoli ol tožbo, ravnateljstvo ali delodajalec lahko le suspendira, ne sme mu pa odpovedati službe; to stori lahko le po izrečeni obsodbi.
Ravnateljstvo ILVA se sklicuje na člen 38 pogodbe za kovinarje. Toda člen 38 vsebuje pod črko g) med drugim tudi naslednjo določbo:
■Vzrok za odpust brez odpovedi toda z odpravnino je tudi obsodba na zaporno kazen, iz-
Scelba in Martino o Washingtonu Hove težave med strankami v Italiji
Sicilska deželna zbornica je z glasovi demokristjanov in desnice zavrnila zahteve malih vladnih strank - Scelbovi in Martinovi razgovori z Eisenhowerjem in Dullesom
WASHlNGTON, 28. — Italijanski ministrski predsednik Scelba je v spremstvu zunanjega ministra Martina in drugih članov svoje delegacije včeraj prispel iz Ottavve v Washington. Na vojaškem letališču ga je v imenu ameriške vlade pozdravil podpredsednik Richard Nixon v spremstvu zunanjega ministra Johna Fosterja Dullesa in državnega podtajnika Herberta Hoovera. Navzoča sta bila tudi ameriška veleposlanica v Rimu Clare Booth Luce in italijanski veleposlanik v Wa-shingtonu Brosio. V svojih iz-javan na letališč* «ta Scelba in Martino poudarila italijansko ratifikacijo o pariških sporazumov in hvaležnost Italije za ameriško pomoč.
Danes	zjutraj	je	Scelba v
spremstvu zunanjega ministra Martina začel svoje razgovore z ameriškimi državniki. Ob H. uri po	krajevnem	času sta
Scelba in Martino obiska'a državno tajništvo, kjer ju je sprejel državni tajnik John Foster Dulles. Opoldne je Dul-les spremljal Scelbo in Martina v Belo hišo, kjer ju je sprejel Eisenhovver in jima priredil	kosilo,	ki	so se	ga
med drugim udeležili tudi Nixon, Dulles, Brosio, Clare Luce in drugi.
Po razgovoru med Scelbo in Eisenhovverjem je Bela hiša izdala poročilo,	ki	pravi,	da
'sta oba »pregledala splošna vprašanja v odnosih med Vzhodom in Zahodom v zvezi z obrambo miru m varnosti v svetu«. Poročilo dodaja, da sta Scelba in Eisenhovver ((razpravljala tudi o vprašanjih zahodne obrambe v zvezi s sodelovanjem Italije in ZDA v NATO«. Nadalje sta Je dotaknila, pravi poročilo, '(»azvojt ustvarjanja zahodnoevropske zveze in predsednik je izrazil ministrskemu predsedniku Scelbi zadovoljstvo ameriškega ljudstva zaradi važne vloge. ki jo je imela Italija v u-rešničevanju vseh ukrepov, ki vodijo k združevanju Zahodne Evrope in k solidarnosti atlantske skupnosti«.
Po obisku v Beli hiši sta se Scelba in Martino s spremstvom odpeljala v Mount Ver-non na grob Georgea VVashing-tona in na vojaško pokopališče v Arlingtonu na grob Neznanega junaka. Ob 18. uri je imel Scelba v italijanskem ve-
leposlaništvu razgovor s predsednikom Mednarodne banke Eugenom Blackom.
O vsebini razgovorov za enkrat ni mogoče izvedeti mnogo podrobnosti. Opazovalci pa opozarjajo, da sta se kosila v Beli hiši udeležila tudi Joseph Dodge, posebni predsednikov svetovalec za gospodarsko politiko s tujino, ter Clarence Randall, predsednik komisije, ki je predlagala splošno znižanje ameriških carin, da bi se olajšal uvoz iz Zahodne‘Evrope v ZDA. Nadalje zatrjujejo, di so /.DA obljubile Italiji pomoč pri gradnji atomskega reaKtorja za uporabo atomske energije v industrijske namene. Ce bo Italija želela izgraditi reaktor, bi ji ZDA dale na razpolago težko vodo in raznr tehnične podatke.
(Od našega dopisnika)
Riai, 28. - Medtem ko je danes Scelba v Washingtonu začel razgovore z ameriškimi državniki in gospodarskimi krogi, je v Palermu sicilska deželna skupščina z glasovi demokristjanov in desnice sprejela sklep, ki bo ponovno negativno vplival na odnose med vladnimi strankami. Večina v skupščini je sklenila, da bodo deželne volitve 5. junija na Siciliji izvedene na osnovi zakona iz leta 1951, ki predvideva razdeljevanje glasov z uporabo ostankov v volilnih okrožjih. Manjše vladne stranke so zahtevale uporabo ostankov v deželnem merilu, ker se bodo v okrožnem merilu njihovi glasovi večinoma brez koristi razpršili.
Medtem ko socialni demokrati in republikanci zaenkrat še niso reagirali (po današnjem sklepu republikanci verjetno ne bodo imeli niti enega deželnega poslanca), je sekretar PLI Malagodi. ki se mudi v Palermu, izjavil, da gre za »veliko psihološko in politično napako demokristjanov«, ki bo večinski stranki prinesla »hude težave v bolj ali manj kratkem času v zameno za videz majhnih takojšnjih volilnih koristi«.
A. P.
posleni v tiskarnah, kjer tiskajo londonske časopise, začelo stavko zaradi mezdnega spora. Skupna naklada listov, ki ne morejo izhajati, znaša okoli 28 milijonov izvodov. Zaradi stavke ne izhaja devet jutranjih dnevnikov, trije popoldnevni-ki, v nedeljo pa ni izšlo enajst nedeljskih listov.
Minister za delo Monckton danes v spodnji zbornici izjavil, da je v tesnem stiku predstavniki oben strani in da je pripravljen ponuditi posredovanje, če bi se položaj poslabšal.
Združenje lastnikov listov hoče zadevo predložiti arbi-ražni komisiji in se noče raz-govarjati s sindikati.
London brez dnevnikov
LONDON, 28. — London je že od petka brez dnevnikov, ker ie okoli 700 električarskih in strojnih delavcev, ki so za
»BORBA« O AVSTRIJI
Avstrija je uspela ostati izven blokov
BEOGRAD, 28. — V jutrišnjem uvodniku ugotavlja »Borba«, da je v današnjem mednarodnem položaju podpis avstrijske državne	pogodbe najlažja stvar. Po	mnenju lista
je več razlogov	za rešitev av-
strijskega vprašanja, glavni pa
je. da je Avstrija, čeprav oku-	,
pirana, uspela ostati izven b o- i o-. kar mora storiti tudi Za-kov in da je trdno odločena, |10ti«, ki se mora zavedati, da
•	.1	V —■ m n r\ n rr a m it	—	—	..	.	-
da ne pristopi k nobenemu bloku. Prav to njeno stalisce omogoča, da se izven blokov najde rešitev za to vprašanje.
((Današnja stvarnost, zaključuje »Borba«, prepričljivo dokazuje. da je stvarno rešitev mednarodnih vprašanj mogoče najti le izven blokov. Rešitev
avstrijskega vprašanja b. bila prvi korak na liniji progresivne evolucije, ki bi lahko postopoma pripeljala do povsem novega obravnavanja mednarodnih vprašanj in s tem k po-zitivni kvalitetni spremembi v mednarodnih odnosih«.
BEOGRAD, 28. - Danes je nrisDel v Beograd sir Harold Haroldson, predsednik sindikata novinarjev norveških delavskih listov in član glavnega sveta norveških sindikatov Med bivanjem v Jugosla-v 11 i bo Haroldson proučeval sistem delavske samouprave.
je oborožitev Nemčije stvar prihodnosti in da bo ZSSR nedvomno izkoristila vsako konferenco štirih, da bi poskusila uresničenje ciljev pariških sporazumov. »Dober znak, pravi list. bi bil, ko bi ZSbR prenehala s svojo obstrukc io za sklenitev avstrijske državne pogodbe; če bi se lahko kmalu dosegel zadovoljiv sporazum o Avstriji, bi to bilo mogoče smatrati za dokaz sovjetske dobre volje in v tem primeru bi bili upravičeni napori za konferenco štirih, na kateri bi razpravljali o mnogih resnih vprašanjih, ki v tem trenutku težijo svet#-
Francoski tisk tudi danes obširno komentira izjave maršala Bulganina. «Figaro» pravi, da «ni treba poudarjati, da so Bulganinove izjave naredile v Parizu dober vtis«, «Aurore» p« opozarja, da je »velika novost v tem, da ZSSR ne bo imela pred seboj več partner-
Belgijski klerikalci izzivajo nove nerede
Pri organiziranju demonstracij so v zadnjem času sodelovali tudi voditelji razpuščene fašistične organizacije «reksistov*>
BRUSELJ, 28. -— v Monsu je danes prišlo do spopadov med katoliškimi študenti in skupinami socialističnih mladeničev, ki so prišli pozdravit prosvetnega ministra, socialista Collarda ob priliki otvoritve oelgijskega središča za jedrna raziskovanja. Policija je demonstrante razgnala.
V Tongresu V Severni Belgiji so bili oboroženi policijski oddelki prisiijemi uporabiti sol-zilne bombe in hidrante, da razženejo katoliške demonstrante, ki so hoteli motiti socialistično zborovanje, ki mu je predsedoval notranji minister Pierre Vermelyen Demonstranti so metali kamenje. Policija je aretirala 20 oseb.
Notranji minister je po današnji izredni seji vlade prebral izjavo, ki pravi: «Vlada z zadovoljstvom ugotavlja, da je 36. rnarca vladal popoln red zaradi odločnosti in taktnosti, ki sta ju pokazala orožništvo in policija, in izraža zadovolj-
stvo, da ni bilo nobenega hudega incidenta«.
«Vlada, dodaja izjava, potrjuje svojo voljo, da reši vsa vprašanja v duhu sporazuma in razumevanja, od katerega se ni nikoli oddaljila, ter zaupa v razsodnost belgijskega javnega mnenja, ki se ne ozira na pozive k neredu ter spo stuje parlamentarno demokra cijo«.
Novinarjem je zunanji mini-ster izjavil, da v sredini mesta ni bilo v soboto opoldne več ko lfi ali 17.000 demonstrantov. Pripomnil je, da s svojimi izjavami, ki jih je podal v soboto, ni skušal zanikati da bi v Bruslju bili demonstranti. Poudaril pa je, da demonstracije, kakršna je bila zamišljena, sploh ni bilo.
Na čelu demonstracij ki so jih organizirali v zadnjih dneh in zlasti v nedeljo, so bili voditelji razpuščene fašistične organizacije »reksistov« in številni predstavniki katoliškega klera.
Stavka pristaniščnikov v Angliji
LONDON, 28. — Pristaniški delavci v Liverpoolu, Birken-headu in Manchestru so danes začeli stavko. Od skupnih 18.0u0 pristaniških delavcev ki delajo v teh treh pristaniščih, jih je popoldne stavkalo 11.000. Stavka pa se še širi.
Do sedaj je v pristanišču u-stavljenih 85 ladij, razkladanje drugih 16 pa je zelo počasno.
Pred stavko so pristaniški delavci pozvali urad za delo, naj spremeni določbe o nadzorstvu za sprejemanje na ie-lo. Gre za spor pri sestavljanju seznamov pristaniških delavcev. Ker je 'urad za delo zavrnil postavljene zahteve, so delavci proglasili stavko.
Mrzel val v ZDA
NKVV VORK, 28. — Mrzel val je zajel skoraj vso Severno Ameriko. Do sedaj je zaradi mraza zgubilo življenje 36 oseb. Kmetijstvo,pa je utrpelo cgrornno škodo. V državi Nevv York je v nedeljo zapadel sneg pol metra visoke. Ponekod so bili zameti visoki tri in tudi štiri metie. Hclj proti jugu, kjer je sadno drevje že cvetelo, se Dojijo, da bo pridelek popolnoma uničen. Mraz je hudo prizadel sadne nasade v državah Alabama, Louisiana, Mississipi, Georgija, Virginija in Caro-lina.
izvršena v zvezi z izvajanjem delovnega odnosa, ki škodi moralnemu liku delavca«.
Aretirana in št uedno zaprta tovariša Stepančič in Plečnik pa ne le da nista obsojena in da potemtakem obsodba n« more biti niti dokončna, temveč je njuna zadeva šele » sodni preiskavi! Ravnateljstvo bi torej moralo vedeti, in ne dvomimo da to zelo dobro ve, da obstaja vsa možnost, da preiskovalni sodnik izreče mnenje, da se proti njima in njunim ostalim tovarišem ne more sodno postopati ter ukaže, da se izpustijo na svobodo. Ravnateljstvo ILVA prav tako dobro ve, da bi tudi v primeru, če do sodne razprave pride, obstaja možnost, da bi bili zaprti antifašisti na razpravi oproščeni. Dalje, isto ravnateljstvo ravno tako ve, da tudi v primeru obsodbe sodišča prve stopnje obsojeni lahko še vedno vložijo priziv, tn sicer ne enkrat, ampak celo dvakrat: prvič na apelacij-sko in drugič na kasacijsko sodišče. Potemtakem bi moralo ravnateljstvo z dekretom o odpustu počakati vse dotlej, dokler sodišče druge oziroma tretje stopnje ne izreče dokončne obsodbe in dokler obsodba ne postane izvršna.
Ravnateljstvo je torej zagrešilo z odpustom Stepančiča tn Plečnika grobo diskriminacijsko krivično dejanje. In ker gre za podjetje, ki ni privatno, je na ta način grobo kršilo tudi člen 6 memoranduma, ki pravi:
»Italijanska in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da ne bosta storili nobenih pravnih ali upravnih ukrepov za sodni pregon ali diskriminacijo proti osebi ali imovini katerega koli prebivalca področja«.
Prav tako je ravnateljstvo kršilo 1. člen posebnega statuta. ki določa, da bo italijanska oblast rav-rala s Slovenci v skladu z načeli splošne deklaracije o človečanskih pravicah, ki diskriminacije ne dopušča.
Zahtevamo torej, da ravnateljstvo podjetja ILVA svoj dekret o odpustu Stepančiča in Plečnika prekliče.
Od sodne oblasti pa zahtevamo, da vse škedenjske antifašiste, ki še vedno ječijo d ko-ronejskih zaporih, izpusti na svobodo.
Ollenhauer za sestanek štirih
pred oborožitvijo Zahodne Nemčije
Faure in Adenauer o pomenu ratifikacije pariških sporazumov - Drugi komentarji
PARIZ. 28. — »Figaro« objavlja izjave, ki jih je podal predsednik vlade Faure takoj potem, ko je pepubliški svet potrdil pariške sporazume.
»Ratifikacija pariških sporazumov, je izjavil Faure, je izhodišče novega zahodnega zavezništva. To glasovanje pomeni eno najvažnejših odločitev v zgodovini Francije, pomeni odločitev, ki ni bila spie-jeta brez premisleka.«
Na vprašanje, čemu je Francija potrebovala štiri leta, da se odloči za to, je Faure odgovoril: «Ne pozabite, da smo prav štiri leta trpeli pod na-
svoje prejšnje stališče. Povsod na svetu bodo morale nastati nove koncepcije, ki naj upoštevajo razvoj položaja. Nedvomno je končni smoter popustitev napetosti med Vzhodom in Zahodom, ki naj vzpostavi normalne odnose in napravi konec zelo nevarnemu položaju, ki postavlja velike dele človeštva drugega proti drugemu. V okviru take poli-tično-diplomatske akcije, ki teži po popustitvi napetosti, bo mogoče uresničiti vzpostavitev nemške enotnosti«.
Vodja parlamentarne skupine demokristjanske stranke
«---_------------- .	*	*	.	uc	ucinuni	locjaiioivc	cu	aiinc
cistično okupacijo in da srno I von grentano je izjavil, da po-
bili tri četrtine stoletja podvrženi nemškim napadom. Ce bi sklenili v naglici in brez obotavljanja novo zavezništvo z Nemčijo, bi to zavezništvo bilo nerealno in neiskreno.«
Zatem je Faure ^izjavil, da novo zavezništvo ne sme biti samo vojaško, ter »da Francija pričakuje okrepitev političnih vezi in skupno prilagoditev splošne zahodne politike«.
»Prišel je trenutek, je zaključil Faure, da iščemo zbli-žanje z Vzhodom. Moja vlada vztrajno zahteva, naj se v čim krajšem času napravi vse mogoče, da se pripravijo razgovori med Vzhodom in Zahodom z realno možnostjo uspeha, tudi če je v začetku smoter omejen.»
Nemški kancler Adenauer piše danes v glasilu tiskovnega urada zvezne vlade, da za Francijo ni bilo lahko sprejeti sklepa, ki med drugim omogoča oborožitev Nemčije. »Pozitivno glasovanje dveh francoskih zbornic, pravi kancler, dokazuje, da Francija zaupa v dva činitelja bodočega razvoja; 1. pariški sporazumi onemogočajo v bodočnosti vsako francosko-nemško vojno; 2. ti sporazumi so uvod v razdobje sodelovanja med Francijo in Nemčijo za ohranitev miru «
«Odnosi med Francijo in Nemčijo imajo važno mesto v evropski zgodovini«, poudarja dalje Adenauer in pripominja, da bo sedaj mogoče uresničiti še nadaljnje smotre sporazumov, t. j. združitev Evrope.
Nato pravi Adenauer, da bo »sprememba svetovnega položaja pripravila tudi sovjetske voditelje, da znova pregledajo
meni sklep francoskega repub liškega sveta začetek novega poglavja v nemški in evropski politiki, ter je poudaril obveznost držav atlantskega pakta in zahodnoevropske zveze, da bodo skupno delale za enotnost Nemčije.
Socialni demokrati pa so mnenja, da je pariški sklep za nemški narod usoden, ker otežkoča združitev Nemčije, ker vključuje žjahodno Nemčijo v zahodno vojaško zvezo, ■Vzhodno Nemčijo pa v enako vzhodno zvezo. predsednik stranke Ollenhauer je izjavil, da njegova stranka še vedno vztraja na svoji zahtevi, da je treba sklicati konferenco štirih pred oborožitvijo Nemčije. Poudaril je, da bi morala bonnska vlada dati pobudo za tako konferenco.
Ameriški zunaiyi minister Dulles je izjavil, da je ratifikacija pariških sporazumov v Parizu »dogodek velikega pomena« in da daje trdno podlago za razvoj francosko-nem-ških odnosov ter napredek v smeri vedno večje enotnosti v atlantski skupnosti ne samo na vojaškem, pač pa tudi na drugih področjih.
Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da pomeni ratifikacija «odločen korak k uresničenju enotnosti zahodnega sveta«.
Agencija Tass pa je mnenja, da je francoski republiški svet sprejel svoj sklep »zaradi pritiska vladajočih krogov ZDA in Velike Britanije na Francijo«. Agencija pripominja, da sta potek debate in glasovanje pokazala, da je odpor proti oborožitvi Zahodne Nemčije
povzročil razdor skoraj v vseh političnih skupinah.
Kar se tiče rekurza socialnih demokratov na ustavno sodišče proti sporazumu o Posarju pa javljajo iz Karlsruhe, da je bil rekurz spopolnjen z novimi podpisi poslancev v bonnski zbornici, tako da nosi sedaj podpis potrebnih dveh tretjin poslancev v bonnskem parlamentu, predsednik sodišča je izjavil, da je zaradi tega vprašanje sprejemljivosti rekurza odpadlo, ter je pozval predstavnike bonnske vlade, naj spopolnijo svoje utemeljitve do. 7. aprila. Za pred-ložitelje rekurza pa je bil rok določen do 18. aprila. Sodišče je pozvalo vlado, naj zavzame stališče glede pisma podpisnikov rekurza, v katerem se oporeka pravna veljavnost ratifikacije posarskega statuta.
Na Dunaju konferenca avstrijskih poslanikov
DUNAJ, 28. — Konferenca avstrijskih poslanikov v Wa-shingtor.u, Londonu, Moskvi in Parizu se je začela danes popoldne pod predsedstvom kanclerja Raaba ter ob navzočnosti zunanjega ministra Figla in podtajnika v zunanjem ministrstvu Kreiskega.
V dunajskih političnih kro-kih so mnenja, da je bilo na današnji seji vlade sprejeto besedilo uradnega odgovora vlade na sovjetsko vabilo naj bi avstrijska delegacija prišla v Moskvo. Konferenca s« je zaključila ob 18.30, ne da bi o njej objavili uradno poročilo.
V dobro obveščenih krogih menijo, da bodo sklepi današnje konference predloženi ministrskemu svetu, ki se bo sestal jutri in ki bo sklepal o odgovoru na sovjetsko vabilo konclerju Raabu. V teh krogih pripominjajo, da bo avstrijska vlada sprejela vabilo Molotova in da se bo treba sporazumeti samo še za dan in trajanje obiska kanclerja Raaba v Moskvi.
LONDON, 28. — Nemški komisar za obrambo Theodor Blank je prišel danes v London, kjer se je razgovarjal x obrambnim ministrom
PRIMORSKI DNEVNIK
2 —
23. m »rt* 1,!S
i>\nvi
Na današnji dan je leta 1923 izšel fašistični dekret št. 800. s katerim so poitalijančili vsa slovenska krajevna imena na Primor skem.
	
	
	- M
II	M
	Pf\
	\
	j iiia
Danes, TOREK 29. m»«>
Bertold, Urna ^ Sonce vzide ob 5.53 tn' **Wu„t IS.27. Do.ž.ina dneva 12-«- ".o vzide ob 10.06 in zagone
Jutri. SREDA 30. marca Angela, Braoivoi^^^^
ZA URESNIČE
obmejnega prometa
Izjava šefa jug. delegacije ing. Bučarja v zvezi z netočnim pisanjem listov „11 Piccolo” in „La Prora”
Naš urednik je včeraj vprašal ing. Bučarja, šeja jugoslovanske delegacije, ki se v Vidmu pogaju o ureditvi obmejnega prometa, kako se razvijajo pogajanja in kakšno mnenje ima jugoslovanska delegacija o člankih, ki sta izšla v sil Piccolo* in »La Prora«. Ing. Bučar je na to vprašanje odgovoril naslednje:
»Skupno s selom italijanske delegacije dr. Caponom smo se dogovorili, da ne bomo dajali med razgovori nikakih izjav o delovanju komisije, zato da se izognemo nepotrebnim, nezaželenim in škodljivim polemikam v tisku.
V zvezi s pisanjem nekih tržaških listov pa moram obsoditi napade na jugoslovansko delegacijo in jugoslovansko zunanjo politiko sploh, ker je to pisanje popolnoma neosnovano in ni v skladu s težnjami po normalizaciji odnosov med o-bema državama.
Jugoslovanska delegacija je imela stalno v vidu interese obmejnega prebivalstva ne glede na njegovo nacionalno pripadnost. Naša delegacija je stalno zastopala stališče, da se reši vprašanje obmejnega prometa med Trstom in področjem, ki meji s Trstom, v duhu točke 7 londonskega memoranduma.	•
V dosedanjih razgovorih ni bilo vprašanj in prepričan sem, da Jih tudi ne bo, ki ne bi bila rešljiva v duhu medsebojnega razumevanja*.
* * *
Uvodnik lista »La Prora«, glasila vladne stranke — krščanske demokracije, objavljen pod močnim naslovom »Bolje nič!«, kot tudi podoben članek objavljen v petek v tržaškem listu «11 Piccolo«, je upravičeno vzbudil bojazen o delovanju mešane komisije o ureditvi obmejnega prometa, saj se v omenjenem članku med drugim celo trdi:
»Po skoro štirih mesecih pogajanj se je dospelo na rob prekinitve. Toda če videmska konferenca propade (toda, do katere meje se Jugoslavija tega zaveda?) propade memorandum v celoti skupaj z določbami o privilegijih za Slovence Tržaškega ozemlja.«
Izjava šefa jugoslovanske delegacije jasno demantira to pisanje glasila demokristjanske stranke. Pa celo tržaški radio, o katerem je dobro znano, kakšne interese zastopa, je včeraj objavil daljšo vest, da delujeta v Vidmu dve tehnični podkomisiji in da je podkomisija za dovoljanja za prehod meje delo skoro že ugodno zaključila.
Torej je laž, da so pogajanja pred razbitjem, temveč je obratno res, da pogajanja potekajo normalno in da so bili doseženi od 9. marca, ko sta bili sestavljeni dve podkomisiji, pomembni koraki za dokončno sklenitev sporazuma o obmejnem prometu.
Kakšni so torej razlogi, da glasilo vladne stranke v tako ostrem tonu razširja netočnosti? Kje tiči razlog, da se to glasilo tako ogreva za raz bitje razgovorov o obmejnem prometu in da nato direktno ščuva prav ona stranka, ki ima v Trstu največji vpliv na uradne predstavnike oblasti in torej tudi na italijanske delegate komisije za obmejni promet?
»La Prora» zelo zgovorno odgovarja tudi na to vprašanje:
»Z italijanske strani so zahteve jasne-, doseči čim večje olajšave za promet med obema conama, da se omogoči italijanski skupnosti obstoj v Istri.*
Torej »Prori» ne gre (kot točno določa člen 7. memoranduma) za dosego čim večjih olajšav za obmejno prebivalstvo na obeh straneh meje, za prebivalstvo tako italijanske kot jugoslovanske narodnosti, temveč za take olajšave, ki so všeč italijanskemu iredentizmu.
Pri tem gredo ti krogi tako daleč, da postavljajo svoje pogoje in zahtevaio, da se brez njihove uresničitve »ploh ne sme podpisati sporazuma o obmejnem prometu. Med temi pogoji je najvažnejši in najznačilnejši prvi, katerega formulira omenjeni list takole:
«Sporazum mora upoštevati predvsem severno lst.ro, saj se memorandum nanaša na rešitev »de faeto« istrske cone iri ne na bivša italijanska ozemlja odstopljena po mirovni pogodbi. Če je lahko pomembna tudi ureditev prometa okrog meje videmske in pariške pokrajine in cone severno od Trsta, ta pomembnost ne sme prevladovati nad globokim pomenom in važnimi političnimi vrroki, ki zadevajo severno Istro. Mešana komisija v Vidmu ni poklicana, da reši tehnično vprašanje prometa, temveč politič-no-tehnično vprašanje odnosov med italijansko skupnostjo v Istri in Trstom.«
Potemtakem bi po mnenin «Prore» bilo treba uporabiti dve. merili: eno za obmejni promet med Trstom in Sežano in za prebivalce koprskega okraja, če so slovenske narodnosti: drugo posebno merilo pa bi moralo veljati za »pri-
LJUBITELJI
NASE KNJIGE !
Oglejte si nove. močno mižane cene slovenskih knjig v knjigarnah v Trstu, Gorici, na Opčinah in v Sesljanu.
Ne bo vam zal
padnike italijanske skupnosti v severni Istri«. Tako stališče je seveda absurdno, saj je že tehnično nemogoče sprejeti tak sporazum. Poleg tega pa je tako stališče tudi politično do skrajnosti napačno, saj škripa p sebi najostrejšo diskriminacijo na račun slovenskega dela prebivalstva tako tržaškega kot sosednega jugoslovanskega ozemlja, ki bi v primeru uresničitve podobnih teorij ne imelo pravice, ali samo okrnjene pravice, do ugodnosti obmejnega prometa.
Kako si zamišljajo ti krogi ureditev obmejnega prometa pa sledi iz njihove druge zahteve, kjer pravijo, da mora biti promet spoboden, da mora imeti prebivalstvo pravico do olajšav. S tem se strinjamo tudi mi. Toda to naj ne velja samo v Kopru, temveč tudi v Trstu. Tržaška kvestura naj izdaja hitro in brez težav tudi tržaškim Slovencem dovoljenja za obisk sosedne cone. Govoričenje o »samovolji jugoslovanskih oblasti» sa-
mo zelo slabo prikriva težnje za lastno samovoljo v škodo slovenskega prebivalstva.
Tako pisanje seveda ne more koristiti pogajanjem o obmejnem prometu, saj je brez dvoma teže doseči sporazum v ozračju, ko mora jugoslovanska delegacija upoštevati tudi strah svojih rojakov, da jih bodo v Trstu aretirali ali zasliševali v zvezi z dogodki iz narodnoosvobodilne borbe.
Tako stališče torej ne koristi uresničitvi upravičenih zahtev obmejnega prebivalstva, da se čimprej dosežejo ugodne olajšave pri prehodu čez mejo in prav gotovo škodi tudi interesom »italijanske skupnosti severnega dela Istre«. To je tipično stališče nepopravljivih in zakrknjenih šovinistov, katerim so interesi prebivalstva deveta briga, ki smatrajo svečane obveznosti dveh držav za navaden »kos papirja«, ki nočejo pomiritve, temveč sovraštvo na tem o-zemlju.
Počastitev spomina
žrtev v Ul. M. D'Azeglio
Včeraj popoldne ob 17. uri je delegacije Zveze partizanov tržaškega področja položila venec k spominski plošči v Ul. Massimo D’Azeglio, kjer so nacistični okupatorji pred 11. leti obesili štiri tržaške antifašiste. Spomin antifašističnih mučenikov so počastile tudi nekatere druge antifašistične organizacije.
ZAKLJUČEK KONGRESA PSEG Z IZVOLITVIJO NOVEGA T ODST V A
Kongres PSV (x odobril v k 1 j učite v
v italijansko socialdemokratsko stranko
Drugitajnik Cesare in tajnik h1 S 1)1 Matteotti poudarjata pozitivnost memoranduma in nujnost spoitovanja pravic manj im. Prof. Dulci o perečih gospodarskih vprašanjih
Deveti kongres Socialistične stranke Julijske krajine je v nedeljo nadaljeval in zaključil svoje zasedanje- Z veliko večino glasov (razen dveh vzdržanih in enega nasprotnega) je kongres odobril predlagano vključitev v Italijansko socialdemokratsko stranko (PS Dl) s takojšnjim učinkom ter je poveril novoizvoljenemu odboru nalogo, da določi način vključitve, upoštevajoč potrebo po ohranitvi široke avtonomije za reševanje vprašanj deželnega značaja.
V nedeljo dopoldne sta med drugimi spregovorila član izvršilnega odbora Cesare in občinski odbornik prof. Dulci. Cesare je praV tako kot dan prej prof. Lonza poudaril, da je bila sklenitev londonskega sporazuma pokitivno dejanje in da je treba določbe memoranduma spoštovati in čimprej uresničiti. Izrazil je upanje in željo, da pride do popolnega razčiščenja v italijan-sko-jugoslovanskih odnosih ter dejal, da je treba tudi čimprej razjasniti nekatere, po njegovem mnenju, nejasne določbe memoranduma. V ta namen naj bi se sestali italijanski in jugoslovanski državniki »na višji ravni*. Pritoževal se je tudi nad prepočasnim, postopkom pri reševanju vprašanj v zvezi z memorandumom in pribil, da je treba spoštovati pravice manjšin. Vse to je tudi v interesu mirne »koeksistence* na mednarodnem torišču, ki jo zagovarjajo socialdemokrati.
Prof. Dulci je govoril o vprašanjih krajevnih ustanov
in o gospodarskem položaju v Trstu. Dejal je. da je skoraj gotovo, da bo italijansko podjetje Snia Viscosa ustanovila v industrijskem pristanišču svojo tovarno ter da nameravajo ustanoviti tu svoje obrate tudi Montecatini in Dalmine. Nasprotoval je nameram, da bi se znižali krediti za Občinsko podporno ustanovo (ECA) in zahteval, da se ustanovi v Trstu tobačna manufaktura, ki bi lahko zaposlila veliko število brezposelnih delavk. Ponovil je znane zahteve v zvezi s tržaškim pristaniščem in pomorskimi programi, omenil nujnost zgraditve letališča in avtoceste, ki bo vezala Trst z Milanom. Gradnja letališča bi tudi lahko zaposlila veliko število brezposelnih. ker b
predvsem za plačevanje delovne sile, kot se dogoja pri takih delih, kjer je malo materialnih stroškov. Govoril je tudi o gradnji ljudskih stanovanj, o nujnosti zidanja doma za onemogle starčke, o nujnosti ohranitve političnih cen kruha itd.
Po glasovanju o vključitvi v PSDI je zvečer spregovoril tudi tajnik PSDI Matteo Mat-teotti, ki je izrazil zadovoljstvo nad vključitvijo in dejal, da je le logičen sad dolge dobe sodelovanja in vzajemnosti obeh strank, ki se je razvijalo tudi na mednarodnem torišču. Na kratko je omenil tudi rešitev tržaškega vprašanja in de-ijaj’, da, je bilo to vsekakor pogumno dejanje, ki bo moralo roditi dobre sadove v bližnji prihodnosti.
Govoril je tudi o italijanskem notranjem položaju in izrazil željo, da bi prišlo do razčiščenja v demokratični koaliciji zlasti v važnih vprašanjih kmečkih pogodb, IRI. monopolov in petroleja. Prav tako je izrazil željo, da bi vodstvo PSI revidiralo svojo politiko, s čimer bi «zagotovili demokraciji milijone delavcev, ki so 7. junija glasovali za Nennija*. Dejal je, da bodo socialdemokrati nadaljevali napore, da pride do združitve socialističnih sil.
Na kongresu je spregovoril tudi socialdemokratski poslanec za Gorico in Videm Ceccherini, ki *e je zadržal zlasti na vpra-nju deželne avtonomije v zvezi z vključitvijo Trsta v avtonomno deželo Furlanija-Julij-ska krajina. Omenil je tudi vprašanje rotacijskega sklada za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem ter dejal, da bi morala biti finančna pomoč namenjena predvsem za ustvarjanje novih in okrepitev starih gospodarskih dejavnosti, tako da bi bila zagotovljena trajna zaposlitev delavstva v omenjenih pokrajinah.
oblasti. Glavni	...	...
je v svoje™ po- Sporocro qen. komisarja
o delu organi-	"	.	•
inozemskim predstavnikom
Konqres italijanske zveze
us'uibencev krajevnih ustanov
Predvčerajšnjim se je v mali dvorani gledališča «Verdi» pričel 2. kongres Italijanske zveze uslužbencev krajevnih ustanov (FIDEL), včlanjene v demokrščansko sindikalno zvezo (CISL). Otvoritve kongresa velik del kreditov služil so se udeležili tudi predstav-
HUDA PROMETNA NESREČA V UL. F. SEVERO
Motor v tovornik: I mrtev, 2 ranjena
Vzrok nesreče še ni znan. Po izjavi edinega očividca, je motorist vozil z zmerno hitrostjo
Sinoči ob 22.15 se je zgodila v Ul. F. Severo v višini stavbe št. 20 pri trgovini Crema-scoli huda prometna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Po omenjeni ulici se je peljal v smeri Trga Dalmacija na motorju s prikolico 44-letni električar Antonio Pensalfine iz Ul. Montecchi 9. Na zadnjem sedežu je sedel njegov brat 51-letni Manlio iz Ulice Kandler št. 5, v prikolici pa je bila 30-letna Manliova hči Lilijana, por. Zaglio iz Ul. Rc-voltella 4(1.
Iz doslej neznanih vzrokov je motorist zavozil v’ zadnji levi del tovornika, ki ja stal pred Že omenjeno trgovino na desni strani ceste tik ob pločniku in na dovolj razsvetljenem prostoru. Pri trčenju v stoječe vozilo je zadobil Pensalfine hude poškodbe po glavi, usodno zanj pa je bilo prebitje lobanje. Njegov brat se je tudi močno poškodoval po glavi in si verjetno prebil lobanjo, hčerka pa se je le nekoliko opraskala po kolenu in je po prvi pomoči lahko
odšla domov. Med prevozom v bolnišnico z ambulanto Rl<, ki je takoj prihitela na kraj nesreče, je nesrečni Antonio izdihnil, za njegovega brata pa je prognoza okrevanja v 10 dneh, razen seveda če ne nastopijo komplikacije.
Truplo ponesrečenca so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago preiskovalnim organom
Žerjav na ladji mu je zlomil nogo
Včeraj se’ je zgodilo nekaj nesreč na	delu.	ki	pa	niso
terjale hujših žrtev. Najslabša pa je doletela 29-letnega Vita-la Zupina	iz Starih	Milj.	Ko
je delal na	palubi	nekega	par-
nika pred ILVO ga je nenadoma stisnil	žerjav	in	mu	zlo-
mil levo nogo. Prisotni so Zu-pinu takoj priskočili na pomoč, nato pa so ga z rešilnim avtom pripeljali v glavno bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Ozdravel bo v 20 do 30 dneh.
niki krajevnih oblasti. Glavni tajnik FIDEL j račilu govoril o delu organ zacije v preteklih letih ter za-htevai popravek zakona, po katerem bi morale biti plače občinskih in pokrajinskih ti-službencev odvisne od finančnih možnosti teh ustanov. Hkrati je zahteval za te usluž-zence pravico do stavkanja, izboljšanje pokojnin itd.
Včeraj se je kongres nadaljeval po ločenih komisijah. Kongresa se je udeležil tudi tajnik CISL Pastore, ki je poudarjal neodvisnost' ((Svobodnih* sindikatov. Po ločenem zasedanju komisij je bilo zvečer ?opet' plenlfrno zasedanje.
SEDMA LETOŠNJA PREMIERA SNG V AVDITORIJU
«11
Tako pri premieri kot pri včerajšnji ponovitvi je občinstvo popolnoma napolnijo dvorano in bilo navdušeno nad visoko umetniško uprizoritvijo nošega ansambla
V nedeljo in včeraj zvečer polna dvorana ob uprizoritvi «Ukročene trmoglavke« je že kar zadosten dokaz, kako je občinstvo z željo pričakovalo dobrega dela in dobre predstave. m glasovi, ki so se razširili že po prvi predstavi, izpričujejo, da se ljudje to pot niso razočarali. Zakaj to pot smo bili ponovno, lahko rečemo, v pravem gledališču. Ze inscenacija nam je pričarala Shakespeara. Igralce pa je režiser tako podredil enotnemu toku komedije, da ni bilo nikjer zastajanja in nikjer poti vstran, priznati je treba, da se je igralcem poznalo, da so delali z veseljem. In z veseljem so igrali ter potegnili občinstvo v dobro voljo, ki ga je spremljala še na poli domov.
Ponovno se nam je predstavil skoraj kompleten ansambel in lahko rečemo, da so nas igralci vsak po svoje zadovoljili. Jutri bomo objavili podrobno razčlembo režije in posameznih kreacij, zato niti nočemo kakor koli posegati v področje kritika.
Kot glas iz občinstva hočemo samo upravi SNG, režiserju, igralcem in vsem sodelavcem pri tej predstavi izreči prisrčno zahvalo za prelep užitek, ki so nam ga pripravili s Shakespearovo «Ukročeno trmoglavko«.
(To pa kot nekaj postranskega, kar niti ni treba, da vsi berejo: če kje. potem je treba gotovo v gledališču paziti tudi ni sicvnieo; pri premieri je bila na napisnih tablah za srene neka strašna napaka; mogoče je vče-rai zvečer pri reprizi ni bilo več.)
Vladni generalni komisar ie sporočil predstavnikom tujih zastopstev v Trstu, da je vzel na znanje željo njihovih vlad, da še naprej obdrže v Trstu svoja predstavništva. Istočasno je zagotovil, da lahko računajo pri izvrševanju svojih funkcij na njegovo podporo, kakor tudi na podporo podrejenih oblasti. To sporočilo je bilo poslano naslednjim inozemskim predstavnikom: predstavniku avstrijske vlade generalnemu konzulu dr. Pavlu"ZedtU'itzu. predstavniku
ZDA generalnemu konzulu Haroldu Simsu, predstavniku vlade FLRJ generalnemu konzulu Mitji Vošnjaku, predstavniku Švice konzulu Ale xu Manzu, predstavniku grške vlade konzulu Jeanu Tsaous-siju. predstavniku francoske vlade konzulu Yvesu Barbieru. predstavniku britanske vlade konzulu Stephenu Lockhartu, predstavniku španske vlade g. Antoniu Garzoliniju Durandu, predstavniku belgijske vlade dr. Giorgiu Travnerju in predstavniku Nizozemske g. Enricu S percu.
Razdeljevanje nakazil za seme večne deJelje
Kmetijsko nadzorništvo sporoča, da je pričelo pretekli četrtek, t. j. 24. t. m., izdajati nakazila za dvig semena večne in triletne detelje po znižani ceni.
Ker stane kilogram večne oz triletne detelje 780 lir, mora kmetovalec, ki se je predčasno naročil na seme,
plačati ob prevzemu nakazila 510 lir za vsak kilogram semena. Razlika v ceni, ki odgovarja približno 35%, je državni prispevek!
Urnik za vlaganje prijav o dohodkih
Finančno ravnateljstvo sporoča, da skrajni rok 31. marca za V. prijavo dohodkov ne bo podaljšan in da bo za olajšanje vlaganja prijav davčni urad na Largo Panfiili 28., 29., 30. in 31. marca odprt od 8. dc. 14 in od 16. do 20. ure.
O Javna dražba. 1. aprila bo javna dražba za dodelitev dobave okrog 654 ton nafte. Informacije v sobi št. 203 občinskega pogodbenega urada v Ul. dei Rettori 2.
V pristanišču se je ponesrečil 55-letni Matteo Nicoli iz Ul. Cancelleria 18. Mož je nerodno padel z nekega železniškega vagona se pobil po prsnem košu in si verjetno zlomil nekaj reber. Ozdravel bo v dobrih dveh tednih.
ZARADI NAPOVEDAMti POGAJANJ S COMlftDLSTRlO
Odpoved stavbe kovinarjev ki bi morala biti 31. marca
Zaradi pogajanj bo verjetno preklicana tudi stavka trgovinskih uslužbencev, ki je bila napovedana za 2. april
Vodilni odbor kovinarskega sindikata Delavske zveze je včeraj sklenil, da 31. marca ne bo že napovedane stavke kovinarjev. S tem se je odbor tega sindikata le prilagodil sklepu Italijanske zveze kovinarjev (FIOM). ki je najprej napovedala stavko za 31. marec, nato pa jo preklicala. Spor med Confindustrio in CGIL je namreč prišel v novo fazo po zadnjem sestanku predstavnikov obeh organizacij. Confindustria je izjavila, da je pripravljena načeti v okviru pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe za kovinarsko stroko tudi vprašanje mezdnih poviškov, čemur se je doslej vedno upirala. Ravno zato je FIOM sklenila.
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA
PRED SODISCEM OBTOŽIL policijo, da ga je pretepala
«Bolje je umreti kakor biti zaslišan*. je izjavil obtoženec, ki ga je sodišče moralo zaradi pomanjkanja dokazov oprostiti. - Strogo sta bila obsojena dva roparska napadalca.
Tri osebe so se morale včeraj zagovarjati pred porotnim sodiščem; prva, 37-letni Giuseppe Scopazzi. stanujoč v občinskem ogrevališču v Ul. Vidah 2. zaradi tatvine v škodo Pije Budinich vd. Rebelli s Šalita Trenovia, kateri naj bi 19. decembra lani ukradel 83 tisoč lir v gotovini, za 520.000 lir poštnih nominalnih bonov ter za približno 300.000 lir rjuh in drugega perila ter zlatnine; ostala dva. in sicer 23-letni Guido Castioni iz Sv. Križa in 21-letni Stellio Fer-foglia iz Rojana-Vernjelis pa zaradi roparskega napada. Obtožnica ju obtožuje, da sta 12. decembra lani napadla 54-let-nega Sergija Gravazzija iz Ul. del Rivo. pri čemer sta mu s silo odvzela denarnico s 3 tisoč lirami in naočnike.
Scopazzi se je že v začetku razprave začel OStro braniti in je tatvino tudi zanikal. Obtoženi. ki je že preskusil zaradi svoje tatinske preteklosti zapore, se je namreč zavedal, da nimajo dokazov in zato je tako na policiji kot pred sodnim zborom vztrajal pri svojem zanikanju. Vrhu tega pa je izjavil, da so ga na. policiji pretepali.
Kasneje je prišlo na dan, da obstaja v aktih poročilo letečega oddelka, češ da se je Scopazzi med zasliševanjem zaradi živčnega napada pognal proti pisalni mizi. pri čemer se je udaril v prsi. Tudi to je obtoženi zanikal in skoraj kriče dodal, «da je bolje umreti kakor biti zaslišan*. »S takimi udarci*, je nadaljeval Scopazzi, ivam zlomijo tudi rebra. Mene so štirikrat pretepli*.
Naravno je, da je inšp. Na-politano, ki je moža zasliševal, zanikal, da bi ga pretepali. Toda. kako je prišlo do obtožbe Scopazzija? policijsko poveljstvo v svojem poročilu trdi, da se je nekega dne prostovoljno oglasil na kvesturi Umberto Caiser (o katerem smo že pisali, ker je bil pred krutkim obsojen), ki je izpovedal, da se je s Scopazzijem dogovoril za neko tatvino v neki barkovljanski vili. Govorili so tudi o potrebnem vlomilskem orodju, katerega je Scopazzi nekega dne baje pokazal Ferfoglii. Zanimivo pa je, da je Caiser. ki je prišel kot priča pred sodišče, vse zanikal, sklicujoč se. da ne odgovarja resnici, da se je sam prijavil policiji, temveč da so agenti prišli ponj v občirtsko ogrevalnico. Na policiji naj bi mu trdili, do vedo za vse in prav zaradi tega ne bi imelo smisla da zanika, še posebno, če si želi priti na prostost. 1 »Zadevo sem podpisal in res
so me takoj izpustili* je dodal Caiser, ki so ga malo prej pripeljali iz koronejskih zaporov. o zadevi je seveda obvestil tudi Scopazzija.
Preds.; »Zakaj pa ste isto priznali tudi tožilcu, ki vas je zaslišal?*
Caiser: «Ker je bil v sobi neki agent letečega oddelka. Ce bi ta ostal na hodniku, bi drugače izpovedal *
Castioni in Ferfoglia pa sta hotela prikazati roparski napad kot navadno tatvino, ki naj bi sledila šali z oropanim. Toda Castioni je na izrecno predsednikovo vprašanje odgovoril, da je resnična le verzija, ki jo je v preiskavi dal tožilcu, kar pomeni, da je mladenič praktično priznal napad.
Kako je prišlo do ropa je spregovoril napadenec osebno. Je to star, revno oblečen možakar, ki je moral živeti z 10 tisoč lirami invalidske pokojnine. Do oktobra lani je delal tudi pri Seladu in je bil kasneje v času napada zaradi bolezni v bolniški blagajni.
Istega (fne. ko sta ga Castioni in Ferfoglia napadla, je prejel okoli 3.800 lir, s čimer bi moral živeti skoraj ves teden. Gravazzi je dodal, da je bolan in da se je sam vrgel na tla, ker je s tem upal, da ga ne bodo udarili po glavi. Zlikovca sta tedaj skočila nanj in mu odnesla listnico, pri čemer sta mu strgala tudi podlogo suknjiča.
Govor tožilca na popoldanskem delu razprave, ni nikogar presenetil: proti Scopazzi-ju ni bilo nobenega dokaza, zaradi česar je tožilec predlagal njegovo oprostitev. Nasprotno pa je za Castionija in Ferfoglio, ki sta dejanje priznala, zahteval obsodbo na 4 leta zapora in na 60.000 lir globe.
Sodni zbor je seveda sprejel tožilčev predlog in Scopazzija oprostil zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko je Castionija in Ferfoglio obsodil na 3 leta zapora in na 40.000 lir globe Prvega so po nalogu sodišča izpustili iz zapora.
da prekliče že napovedano stavko v deželnem obsegu.
* * 6!
Vse kaže. da bo preklicana tudi stavka, ki bi jo morali začeti 2. aprila trgovinski u-službenci, ker njihovi delodajalci niso hoteli raztegniti poenotenja mezd in plač tudi na to stroko. Splošna zveza trgovcev je namreč povabila predstavnike sindikatov trgovinskih uslužbencev CGIL in UIL na pogajanja, in sicer ravno v soboto 2. aprila. Na tem sestanku se bodo pogajali o poenotenju mezd. Spričo tega je UIL že sklenila, da se odpove stavki 2. aprila in zdi se, da bosta tudi CGIL in CISL sle-, dili njenemu zgledu.
•I* # #
Iz Rima pa je prišla vest, da je koordinacijski odbor raznih zvez nameščencev javnih in poldržavnih ustanov, vštev-ši sindikate zdravnikov in zdravstvenih	uslužbencev,
sklenil napovedati za 1. in 2-april popolno stavkov vseh teh strok. Koordinacijski odbor je izjavil, da je sprejel ta sklep, ker zakladno ministrstvo še ni poskrbelo da bi javni in poldržavni uslužbenci dobili enake poviške mezd in plač kot državni uslužbenci.
* * *
Danes se bodo na Zvezi in-dustrijcev sestali predstavniki podjetja Pastificio Triestino in sindikatov ter razpravljali o 6 odpustih, ki ji jih je podjetje napovedalo, češ da mu primanjkuje dela. Sindikati so se namreq odpustom uprli, češ da ni dovolj vzrokov zanje. Jutri ob 16. uri pa bodo razpravljali na istem sedežu o 4 odpustih v tovarni sladkorčkov «Alabarda».
Stekleni drobni so mu ranili oko
Med delom v podjetju «Ve-treria Triestina* v industrijskem pristanišču, se je ponesrečil 21-letni Kergio Viola od Spodnje Magdalene 539. Stekleni drobci so mu ranili desno oko in se bo zaradi tega moral zdraviti 8 dni.
* * *
V pristanišču pa se je ponesrečil na delu 35-letni Giovan-ni Flego iz Ul. Madonnine 28. Stranica nekega tovornika, ki se je nenadoma odklopila, ga je tako močno ranila po ramenih, da je padel na tla n si verjetno zlomil rebra- Ozdravel bo v 10 dneh.
V NOCl MED M E DEL JO IN PONEDELJKOM ravnateljstvo prejema
.	 ~	plačilo mesecmn plac
Vandalski vdor neznancev v osnovno šolo v Skednju
a za izplačilo mesečnih plač svojim učiteljem. Po mnenju šolskega osebja je najbolj verjetno, da so se neznanci hoteli polastiti šolskih spričeval za morebitno selitev v inozemstvo, kar se je pripetilo pred mesecem dni v šoli «Leonardo da Vinci», od koder so neznanci odnesli čez 30 spričeval. Dejstvo, da iz predalov razbitih miz ni zmanjkalo ni-
Neznanci so razdejali sobo ravnateljstva italijanske šole in razbili del	vrat	slovenskega vrtca,	toda	česar d? slutiti, da neznanci
n	.	,	ms0 našli tisto, kar so iskali.
odnesli niso ničesar	* bo	iskali denar ali	listine	Vsekakor pa je še bolj nera-
V noči med nedeljo in po-1 morali biti neznanci zelo paz-
nedeljkom so neznanci vdrli v osnovno šolo v Skednju, kjer so najprej v prostorih ravnateljstva italijanske osnovne šole razbili dve mizi in pokvarili omaro, nato pa so v četrtem nadstropju iste zgradbe razbili spodnji del vrat slovenskega otroškega vrtca. Pri svojem delu so se poslužili poleg potrebnega o-rodja tudi kamnov, vendar iz stavbe niso odnesli ničesar, niti denarja in zlatega obeska iz predala ravnateljeve mize.
O dogodku so se že dopoldne razširile po Skednju razne govorice. V zvezi s tem smo obiskali tudi g. Fontanota. ravnatelja italijanske osnovne šole, ki nam je pokazal poškodovane predmete in pot po kateri so neznanci prišli do ravnateljstva. Razbili so okna otroškega vrtca, zatem pa se splazili v prvo nadstropje do uradov, pri svojem delu so
ljivi in gotovo v prostorih tudi domači, kajti drugače je nerazumljivo, da jih nihče od petih članov družine šolskega sluge ni slišal; prav tako ni dal od sebe glasu niti pes volčjak. Zdi se, da je vandalske vdiralce zanimala vsebina ravnateljevega predala, ki so ga prenesli v sosedno sobo in ob močni namizni električni svetilki pregledovali posamezne papirje. Luč je gorela še zjutraj, ko je v ravnateljstvo stopil šolski sluga, ki se mu je razbito steklo na dvorišču zdelo sumljivo, in takoj šel pregledat vse notranje šolske prostore. Vse ostale predmete so neznanci pustili na miru. Slike, italijanska zastava in drugo je ostalo nedotaknjeno. Tudi 1.600 lir ni izginilo, čeprav bi napad lahko izvršili tatovi, ki bi. računajoč na zadnje dneve v mesecu upali na vetje vsote denarja, katere
zumljiv in graje vreden poizkus vdora v slovenski otroški vrtec, kjer ni nobenega uradnega materiala ali denarja. Oblasti bodo morale storiti vse, da pridejo krivcem na sled in s tem preprečijo napade na šolske urade in učne prostore, ki so v zadnjem času tako pogosti.
O vandalskem vdoru ni policija izdala nobenega poročila. ker vodijo preiskavo baje karabinjerji.
Gleženj si je zlomil
Ko se je včeraj po kosilu 28-letni Rino Brando z Lonjer-
ske ceste it. 6 sprehajal po parku v Ul. Besenghi se mu je spodrsnilo in je nerodno padel. Pri padcu si je zlomil gleženj desne noge, Z zasebnim avtomobilom so ga odpeljali v glavno bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Ozdravel bo v 30 do 60 dneh.
„Draga senca" v Verdiju
Komedija Jacquesa Devala »Draga senca* res ni kako vele-deio. Vendar pa je v dobri u-prizoritvi dovolj privlačna, ca se človeku ne zdi škeda časa. ko ji prisostvuje. Ernesto Calindri, ki je delo tudi dobro zrežiral, je š svojo lahkotno igro občinstvo prijetno zabaval. Lia Zop-pelli. ki bi naj umr'a. a se zopet pojavi živa, ie bila pred svojim možem (Calindri), ki pred njeno »smrtjo* še ni utegnil do konca izvesti ločitve, odlična »senca*, ki pa njegove nove neveste (Lauretta Mas.no), prej taj nice. ni posebno plašila. Seveda se stvar lepo konča: mož je pripravljen slediti »senci* tudi v onostranstvo, medtem ko nova nevesta, ko to uvidi, odide, Dobra je b.la tudr Mercedes Bri-gnone, medtem ko sta imela Simone Sorlin-i in Aldo Pieran-toni manj pomembni vlogi.
GLEDALIŠČE V KRIŽU
V četrtek 31. marca 1955 ob 20.30 uri
Charles Vildrac
<Ladja Tenacity»
Izvaja SNG.
V četrtek 31. marca 1955 ob 17. liri
bo nastopil v Ul. Roma štev. 15/11.
LUTKOVNI ODER
Na sporedu je
PAVLIHA S SVOJO VESELO DRUŠČINO
Vabljeni vsi mladi in odrasli prijatelji, da se ob novem sporedu prisrčno nasmejejo in zabavajo.
V PETEK 1. APRILA bo izšel humorističen list
(APRIL:
V prodaji bo v vseh
kioskih.
( gledališča)
TEATRO NUOVO
Četrtek: koncert pianista Alfreda Cortota. Izvajal bo skladbe Chopina in Schumanna. Prodaja vstopnic se začne jutri oo 10. uri.
Aretacija nevarnega prijatelja tuje lastnine
Po dolgem in brezuspešnem iskanju je končno vendarle padel policiji v pest 52-letni Gio-vanni Buttiglioni brez stalnega bivališča. Moža so iskale razne kvesture in vrhutega je videmsko tožilstvo izdalo proti njemu 2 zaporna naloga, ker bi moral možakar presedeti kazen za dve tatvini. Buttiglioni je bil obtožen tudi prevare v škodo prijatelja, kateremu je vzel kovček in ga nate zastavil. Končno se je Buttiglioni prekršil proti zakonu o javni varnosti, ker se ni kot nevaren element dvakrat dnevno javljal na kvesturi. Izprijenec je šel celo tako daleč, da je izginil brez sledu in da bi se izognil aretaciji, si je pustil rasti brado in si tudi nataknil naočnike. Toda dva a-genta sta ga v nedeljo spoznala v Ul. Oriani in ga aretirala. Buttiglionija bodo poslali najprej v Videm in bo moral po prestani kazni iti za kaki dve leti na prisilno delo.
V našem mestu so aretirali tudi 30-letnega F'erdinanda Bassa iz Savone, znanega pod imenom »ragioniere*. ki je bil obtožen razpečevanja ponarejenih dolarjev. Vse njegove pajdaše so že davno aretirali in le njemu se je posrečilo vsaj za malo časa podaljšati prostost. Izročili ga bodo sodnim oblastem.
o Tržaška poštna direkcija
sporoča: Dn* 1. julija 1935 stopi v veljavo odlok, po katerem ne bodo smela bit' pisma, namenjena v inozemstvo, manjšega formata kot 10 x 7 cm. P,srna manjšega formata se ne bodo sipi tjemala, če pa bi kakšno le prišlo v drugo državo, ga bo tamkajšnja pošta zavrnila.
Od im do danes
HOJ ST V A. SMHT1 IN FOHOKE
Dne 27. in 28. marca se je v Trstu rodilo 13 otrok, poroke so bile 3. umrlo pa je 20 oseb.
POROČILI SO SE: elektrova-rilec Giovanni Ausil.-o in gospodinja Anionia Radin, preddelavec Milan Gruntar in gospodinja Angela Fornazarič, trgovec Sal-vatore Morgera in likarica Wan-ua Maria Battista.
UMRLI SO: 75-letna Maria Ro-della vd. Siega, 74-letna Ginlia Cuocagna vd. Meula, 60-letni Ar,-ionio Ricsa, 43-letna Antonija Koptič por. Ernestini, 57-ietn! Giuseppe Rosso, 83-letma Anna Geria vd. Calles, 86-lei.n-i Giuseppe Gerani, Nad-a Tuli stara 3 mesece, 61-letna Giuseppma Stiain, 66-letni Luigi Colomban, GO-let ni Nicoio Michclazzi. 61-let-na Glsella Fonda vd. Marchlb, 52-letnl Virgilio Masti, 83-letna Agata Jevič vd. Opara, 77-letna Ru.sa.iia Bulfon vd. Mreule, 88-',et.. ni Josip Mulič, 81-lecni Nicoio Appolonio. 81-letna Maria Carli vd. Luttini. 75-letnl Oscarre Le-rossi. 75-letna Frančiška Germ vd. Mahnič.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 14,6, ivaj-nižja 10.9, ob 17. uri 13.5. zračni ilak 1010.2 stanoviten, veter 6 km severozahodni k, vlaga 79 odsl.. nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10.2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto. Ul, Koma 16; M*n-zonl. Ul. Settrfontane 2; Mar-rliio. Ul. Gtnnastica 44; Rovis, lig Goldoni 8; Rossetti, Ul. Schiapparelli 58:	llarabaglia v
Barkovijah in Nicolt v Skednju.
Exce)sior. 16.30: «Bosa
grofih*
A Gardner, H.. Bogart. ^ Fenice. 15.30: »Atds*. A. v S. Loren.	.. -m}-
Nazionale. 16.30-	^	-a
no*. B Stanwyrk,K. McMargJ
Filodrammatieo. 16.00: »!>> ■ Tj nia ljubeznima*. G. Ga
Supercinema. 16.00: znamenje*, V D*
Arconaieno. 16,00: nost*. oosneto po f0*11
Ctvpuana.	,	«?*
Asira Rojan. 16.00: «^rtve štva in ljubezni*. cimiH* Capilol. 16.00: »Egipčan J. Simmons.	..h*	I
Cristailo. 13.30:	«Rapso«F"'
Tavlor	_	mfl*
Grattacielo. 16.00: «Rose A Bl.vth, F. Lamas Alabarda. 16.00: «Zve2da c- wilde.	-i-A,,.	5
Ariston. 16.00: »Volkodia«*
ArmoDia. 15.00: «Maščeval«f ka». A. Murphy.	-	4
Auiora. 16.00: »Bill w.“i' Indijancev*. J. Chand'I«%, Garibaldi. 15.30: »Morie ur n.ih ladij«, J. Derek. l Ideale. 16.00- »Sladka štoe Wyman.	. nu/
Im pero. 16.00: «Kruh, d gr in ljubosumnost*. G ^
Italfa3’ 16.00:	«Sesti kanti0**
A. 'Dahi.	... , t(»
S. Marco. 16.00: »Zgodb* ljubeznih*. K. Douglas*)* Kino ob Morju. 16.00: « in poljube*, T. Ren0- # te Moderno. 16.00: «0(1 tu nosti* B. Lancaster. j Savona 15.30: »Velika str®' Bivth.	. goK«'
Viale. 16.00:	«Znainenje
N. Patrick.	Met?
Vittorio Veneto. 15.30. bo*. C. Gable
Azzurro. 16.00: »Meje P1 r.ega*, D Mac Rea. -gir Beivedere.'	16.00:	»b01*
križ*. G.	Kel!y. ^učrte. I
Marconi. 16.00: «GoSP«*j£ & ozirajte se po mornari Hope.	^&
Massimo. 16.00: »Mala 9 V. Lisi.	„*>ra»,
Novo cine. 16.00: »Pandu Gardner.	»-iri).
Cdeon. 16.00:	((Sovražita
Lat .more,	h^stiJ,l,
Radio. 16.00:	»Sijajna	^
C. Alvarado.	oacifl^1
Secolo. 16.30: »Orel na F*
F. RUSSell.	(Tri!*0*
Venezia.	15.30:	«Fr' ,,
Vvonr.e*,	S.	VVinters.	.., pidJ
Skedenj. 18.00: «Vsi so otroci*. E. Robinson, caster.	...	.Mal' ^
Kino na Opčinah. 18.00. fcežnik*. R. Andrusco.
rnmnnrrm0
jj
TOREK, 2». marca » ^
, KB“ PWSTAJ	u.ooJS
11.30 Lahki orkestri'	jP
zgodovine živalskih vr Za vsakogar nekaj; lfv nif*,.: po željah: 14.00 Moža'1-m-ento v D-duru; >l5iaT 6*1 obzornik: 14.25 Ritn*1 'a &L, ne Amerike; 17.30 ka: l8.0C.De Fali a:
>C De Falia: »v. jav balet; 18.35 Poje Geri; 19.00 Radijska -jrfč, Nafta in bencin;	Tine melodije: 20.00	•
Pestra operna g-lasba. vij. nold Ridiev:	»PdincOAtf	B,
drama v 3 dejanjih:	u; j
ljubljene lahke n'el°%relt?'
Chopin:	Štiriindvajset * [jsH*
op, 28; 20.30 polnočna »	-
‘,,s* ‘‘.uri
11.45 Komorna gla^LdsUL*: perna glasba: 17.50 K srni; 18.00 Napolitanski jj.oll
19.00 V veselem ritmu-sti in glasba iz ftl*n«v-
k or K« M «
254,6 m ali ,,ll78630-Slovenska poročila, jo, «1 13.30, 14.30	19.30	lil *“■
Hrvaška poročila: vsa j 20.00.	.... »15. 1
Italijanska poročila-	zj
17 00. 19.00 in 23.00	!,J-
Iz	naših listov	v	5 -„(!
dan (razen nedelje m ka)	ob 14.36	ital-'^-1'
Iz	naših listov	v
dan (razen nedelje	|{e
kai	ob 17.06	. 7.0°j -
6.40 Jutranja glasba- v
ledar - vremenska, ,rSnj**#
napoved časa; 7.05	■;	oodPjrt«
ba; 7,30 Nasveti z*	\
11.00 10. obletnica “’tiVoV tekmovanje šolskih. a. P.(t-otidaja; 12.00	Rltm,3.45E> 12.50 Igramo za vas. ,mi. fč-na glasba; 14.00 Od v&j/Sk melodije; 14.40 Domačij g * t
jo slovenski zbori: AjJtndd^lJ ne police:	15.20 H*r f 4 »>
u:	15.30	Pisan	Mj
ritm
benih ugank: 16.00 .»ar |J.'. ščine; 16.15 Za vsak«
17.45 Virtuozi na P * f Olesa: »Ofelija*; '/-c^iV.') 19.55	15 minut
pevk; 20.15 ^Tetti' 'j ^ 20.30 Gaetano Oomt v
di I -munermoor* janjlh.
.4 I. 4» V li I%
oper*
, J*
212 *.
327,1 m. 202.1 m.
Poročila ob 5.00 6- •	,)f
15.00. 17.00 m v0lfčarif(i žp 11.00 Radijski .k,i,30, jO Glasbena medigra. jj.lO, |J kestralne ra-psodije-.ci; \ ■ e nut z Vese.lm.i * u.OO rlčui poldanskii koncert- )4j0 de pevce in gode- .,,45 -jrefad je za razvedrilo. ir-jij glasba; 15.45 SkDdbJ (MS« Danila Bučarja;. P™ iz >. 1^ oktet; Ib. 10	pes^l'
Wolker. rl7.i0
re . Ji vi	u-'j-
želeli sle poslužajte- n(.erT-daneki simfonični	,4	./
17.30 Razstave;	5
vesti- 21.00 Vsa jija glas; 22.00 Rapsod"
TRS Ul. sv Fran-čiška 20/ tel. 37-338
sprejema in , _ ... serate, male	jp	, O
oglase. osrnrtP'0, oi od 8. do 12-30 "
18. «re-
P
MRIA.Etf
Ul. Cicerones‘‘3
ssar-'^
Vpisovanje^-»Adria-^gj^1
naJ^lV
skrbi v	.
trgovske-stične in /.ume
&
. llN
^M09SKl DNBvNjk
29. marca 1955
na m mi
govor za čitatelje „Dela“
Obletnica pokola v Fosse Ardeatine
;i!“ rnmZkeTp Y v 9la'
t rja ji-, , ike N.P (na njeni vedno ‘ ™n’' > « «Oel«» Vr°J»i	Pojavljajo
Ijajo	kJer	se	postav-
fciue- S 9san)a naslednje vsemi. „ ltnoi'ski dnevnik« ob-din ;o.„, njem času vsak
lv«i m KPT Pl0t' Sovietski v Brid n, j- ’ kar ne govori
iek«vno ll'.«1 Ra vodii°. ot>-
vti«0 i Sledano se napadi n, i0,-.;_protl eni sami stra-ie uredniki »Pri-k»i n>\ , ,dnevnika)) bojijo bilh, bIa£oslovljene vode “iiiio aaPada na imperiali-%H.P0Utlko ZDA' Velike ‘li ai!;-l’\revanšistično tež-tlcigtov sklb militaristov in 'iatsko » napade na sodilo JJJJ0 KP1 najdejo »;« vni.iu 3’, z.a razkrinka-*®9*ri«l!UJskaškili načrtov ^ostora *?r*.	pri	niih
*’ tolm»-P	Kako naj
»i.'.[jucu,p!™° „to linijo?« In r°, da t, »Zato bi bilo do-ttjo nori.' i-Se	če	res ho_
‘‘	rtac.ljS'inehal0-	A'
»« tek- • docaka1;9» n)» im. ’.n .podobno vpraša-torilj mi. ze večkrat odgo-»limo, 7 °d90varjali, in mi-^dein ni-Jr ’!?** argumenti >u Pi'edrnh ,DeIa» i™ »Uničilo »!!!70 2"°ni. d„ bi jih "Pilonih ,, P0navljati. Teh ^oitn ti.nrnsani’ se v nji-
'a Ponlo, zadnje čase ved-
ntortmn1* ponavljaJO■ P“ T,°rfl	odgo-
lSroionio 1	ta	njihova
Hupah	"e, veljajo nam,
Jtopf i naslovljena na nji-
i jih tn •* otiatelje, ki naj ’ da	prosanjo prepriča-
'Omerjjn V10 ,r,i zagovorniki •Pojnib s , imperializma«, iVima,	»macchar-
1*» it,j’ . mednarodne reakci-?* belio i™ 3ato na* odgovor 'iobro „.jle bo veljal njim, p,Ih hiihm, 2a k°j pne, am-'‘tesniliT"1 čitateljern, ki bi ^•Sljem »*.** te> njihovi .Najprej nekoreknosti. r»J H„rnoTa.mo pribiti, da
l “dnjem Jlf list ohJavlja
• članke i ,u t;s°k dan tn-!l .,tr«ni re* ?T «i P« d™-J0Plja ei» i da no* list ne T?tTialistiJl ki obsojajo
iohro CM0 Politiko. To ■ . 7^° "« »orno naši ti-
delitev sveta (na eni strani
vse dobro, na drugi pa vse zlo, in obratno) čislo preprosta bajk a, ki jo razširjajo tako na Vzhodu, kakor na Za-padu samo zato, ker imajo — tako na Vzhodu, kakor na Za padu — koncepcijo politične borbe: imperialistično nadvlado enega bloka držav nad drugim blokom:	komunizma
(Sovjetske zveze) nad ostalim svetom, oziroma kapitalizma (ZDA) nad vsem ostalim svetom.
S takim pojmovanjem je zaman govoriti o normalizaciji. Na jeziku ljudi, ki tako gledajo na mednarodno politiko je normalizacija le taktika ki naj nasprotnika uspava, da ga bo laže premagati. Dokazov za tako pojmovanje pa imamo v uradni politiki SZ, v dovolj zgovornih izjavah sovjetskih voditeljev, nešteto. Ce opustimo vso politiko SZ od izbruha druge svetovne vojne (kjer se je najočitneje izrazil sovjetski pristanek, na politiko delitev sveta v vplivna področja med velesilami, t j. imperialistična politika tudi SZ), se spomnimo samo besed pokojnega Stalina, ki je celo govoril o ((socialističnih« in »imperialističnih« narodih, to je o ruskem narodu, ki naj bi porajal socializem in ameriškem narodu, ki naj bi porajal imperializem. In to je še nekaj slabšega kot imperializem.- to je rasizem.
To politiko delitve sveta y vplivna področja med velesilami, med »socializmom* in «kapitalizmom», ki so jo vodili trije uelifci in ki je rodila po vojni razdobje hladne (in ne samo hladne) vojne vi o-dobravaie in jo p odpirate, mi pa ji najodločneje nasprotujemo in jo obsojamo, ker ustvarja mednarodno napetost, tekmovanje v oboroževanju in nam pripravlja novo svetovno katastrofo.
Potegovati se v takih okoliščinah za normalizacijo ima za nas samo en pomen; boriti se za to, da se preneha s politiko blokov, s politiko delitve sveta v vplivna področja med velesilami, in da se pristopi k politiki aktivne ko-
I W*
Jugoslovansko stališče v razgovorili za sklenitev sporazuma o ribolovu
Važen članek B. Milanoviča v beograjski,,Medna'
i vuudii picusiavijd »c-	7	7	l	7	7
adr*tvbaogttslrdeažeieneka- rodni politiki" o vprašanju, ki je ostalo še nerešeno
V mednarodnem življenju velja pravilo, da ribolov v o-brežnih vodah predstavlja sestavni gospodarstv tere so te obrežne vode. Ze po svojem geografskem položaju in tudi po tradiciji se prebivalstvo primorskih krajev usmerja na ribolov kot na glavno gospodarsko dejavnost. Odtod tudi država, za gospodarstvo katere gre in prebivalstvo, ki vidi v ribolovu kot gospodarski dejavnosti svoj obstoj, branijo ljubosumno svoj monopol ribolova v obrežnih vodah.
24. marca Je bila enajsta obletnica pokola v Fosse Ardeatine. Na sliki vidimo množico, ki se je udeležila svečane komemoracije
Vprašanje „ sgodovinskih pravic“ in nov položaj
V zgodovini naše obale imamo na žalost pogosto opravka z vmešavanjem tujih ribičev, in to je bil eden znakov imperialističnega prodiranja v naše kraje *in odvzemanja o-
y	''	'	’	'	f	*	‘
Sjt	--------------
jj nallaJrk ■ tMd* tisti, ki
SUjpSSg.•**
nzZlaliiacije med P01! p® zori. tn JnBOSlavi-****££?•• naslednjem: *tof0!!ir<ivli„Je večkrat, da "ori0, kakiV t0 n°rmali-^«ola*'*®oij0 Pozdravljamo zt V*1 no ,, V*d nemi dr-
norma?' k'r tm° ** lori tttdi tnP	zavze-
li) tlizacia i r°t’ ° fnk» t'Hf*.,UnitaJ J,e,okol> «D*-
hi *!lšati jPloh niso ho-
cijo h^ito ' hii	da	*mo
!s nJ*haJ« turi;3® vormaliza-
*>l'‘kntpH£<‘nja ril” PTcdv’ent-»tj in	a J* politifcti
%H,ki- 't tldnar°dn* napeto-
hfj l’tio ti)»P0	izhaja,
ir, b°rodn.n *re,°m miru,
Cj In kdJ čnih sil v
PliHt* čiblien' Se ” rnedna-C*° norZr za”^rna za i?’10 ob? zac,’e- viora
Hr P°di v oM-V. tudi Ž»ii0 si Jl k<lvanje dveh
So",' ki Pretenki hl°k°V
h,.-. nUr0l ,,,ki.a na mo-
do ?h^žufe\akez
nn^'" - srs,»etarU0e' V’o n*d ZSSR nc’ia odvo-V- rip ,)n,* 1n Jugosla■
so v
ti«te •	čez nor
b Jli - n 2urw»° * V nievi hr, *eta 194* n Politiki, \%J?oeneg„PTlved le do ' ,?]a- loknr ,V?rio va .1 u-
np“”d'« 3J^o-' n°tranii ‘naVosPeve s0.
keZrUrnji po‘
tMn? Nacije ,,r Je Pnsto
,,S Cp Vli , ed nhe'va
»$- d jd?v'«”no° ?n™ln,i-
& T Prerd°y h^U PX
?* j, d® so „ 't'or"osljo, lei Pedno nnS°V)etski zv,l
SUj "»ojd^ •« ”w
«ore0o ne-
>,	se tijrn0J’anin-
u"n “»'O
”i „i,)ezo) ,na čelu ! « "**•
t ■»‘Pet ■ >n r,n W Sopjet-”)i-04) )SPP° zleanr'10' ‘tr’’~
Uj’Q l^or „ °tn'v> čelu «*	kal	okoli .n,
lnk„	»	to-
Wo UP"*«« s t'
Nji* "dnij JtU!‘ProtjJJnpJa,, I nig (to ■ Kdor sorin)
»C1 l o i-	kdo- c‘ah Kič,
hoiii (to . 'Ulor	.fuie.k.
'■■oi lok,3!' ' dor i°ila''stičnr
eksittence, mednarodnega sodelovanja in mirnega reševanja vseh še nerešenih mednarodnih vprašanj. In začetek take resnično socialistične politike smo mi kot Socialisti dolžni zahtevati in pričakovati predvsem od strani Sovjetske zvtze, če socializem ni le beseda, za katero se skrivajo povsem drugačni cilji in nameni — kakor smo dolini boriti se proti imperialističnim tendencam in težnjam tistih zapadnih političnih krogov, ki jih razredni interesi nujno silijo v. teko imperialistično politiko.
Zato je tudi povsem naravno, da je ost naše kritike obrnjena nekoliko bolj proti določenim prijemom v zunanji politikt SZ, ker je povsem naravno, da smo kot socialisti boj občutljivi za politiko socialistične dežela in da ne moremo biti reunodušni glede te politik«, če moramo prav njej pripisati glavno odgovornost za nerazveseljivo okoliščino, da so, na primer, v Evropi (sn tudi drugod v svetu) znatne objektivno socialistične sile vezane ne podpiranje tr bistvu konservativne, če ir ne izrazito reakcionarne politike, namesto da bi predstavljale — kakor je v sedanjih okoliščinah le ne možno ampak tudi nujno — glavno politično silo v državi.
Tako m nič drugače se ne postavlja za nas vprašanje normalizacije. Zato ne boste od nas nikoli dočakali, da bomo s svojo objektivno kritiko utihnili, dokler bo SZ nadaljevala z blokovsko politi ko in t politiko delitve sveta v vplivna področja med velesilami (kakor so se »trije velik i dogovorili na Jalti in v Potsdamu), in dokler bodo vodstva KP po svetu tako politiko podpirala — ker je v tej politiki plnvm mr mednarodne napetosti, oboroževanja, nevarnosti nove vojne katastrofe, kakor predstavlja glavno oviro za razvoj in krepitev miroljubnih in socialističnih sil v svetu.
In če bi socialisti s tako kritiko utihnili (samo zaradi tega, ker taka kritika koristi tudi’ reakciji — kor dopuščamo, a ni naša krivda), bi se nevarnost novega vojnega spopada samo še povečala in bi postala tako rekoč neogibna in nujna, ker bi s tofcitn ravnanjem samo še povečali prepad med obema blokoma in tok o še bolj zaostrili medsebojno trenja med njima. To Pa ne bi nikakor vodilo k normalizaciji, ampak k še huj-ši zaostritvi mednarodnega Položaja, v dokončno razcepitev sveta na dva nasproti *i stoječa, do z ob oborožena tabora. In bi čakala le no naj-ugodnejši trenutek, du se toedsebojno uničita.
NOVA VELIKA ZMAGA SOCIALISTIČNE PROIZVODNJE
PRVA DVA AGREGATA
v Jablanici - 1,150.000 k Wh
Jablanica bo največja hidroelektrarna v Jugoslaviji in ena izmed desetih naj večjih hidroelektrarn v Evropi - Vsa dela bodo stala 18 in pol milijard din, z ostalimi deli vred pa okrog 30 milijard din
V nedeljo so v Jablanici spustili v pogon prva dva — od šestih —- agregata največje jugoslovanske hidroelektrarne. Samo ta dva agregata bosta dajala 1 milijon 150 tisoč kilovatnih ur v 24 urah. Od nedelje teče po električnih daljnovodih visoke napetosti električna energija za Bosno, Srbijo, Crno goro in Dalmacijo. Ko bo v pogonu tretji agregat, bo hidroeen-trala v Jablanjci dajala dvakrat več energije kot znaša danes celotna maksimalna potrošnja vseh električnih central v republiki Bosni in Hercegovini.
Naj navedemo nekaj številk o ogromnih delih, ki so bila izvršena za zgraditev Jablanice. Predvsem so zgrarfili o-gromno podzemeljsko dvorano za stroje, ki je tako velika. da gre vanjo palača visoka 12 nadstropij. Za gradnjo te dvorane je bilo treba izkopati 70.000 kub. metrov zemlje. Nadalje je bilo treba vgraditi okrog 130.000 kub. metrov betona za jez na Neretvi. Računa se da bi z vso količino uporabljenega betona lahko zgradili mesto za 30.000 prebivalcev.
Zgradili so dalje okrog 30 kilometrov nove železniške proge ■ in ceste. Izselili so 10 vasi zgradili so več visokih mostov, viaduktov, daljnovodov itd. V jezero, ki je nastalo so vrgli na tisoče mladih ribic in pripeljali z morja veliko število čolnov in drugih plovnih objektov.
Pregrada je visoka 80 m, a jezero je dolgo 30 km. Tudi
najboljšemu poznavalcu teh krajev ni mogoče spoznati, kje so bili nekoč kraji Ostro-žec, Lisičiči in drugi. Jezero je popolnoma spremenilo lice pokrajine s svojimi zalivi in fjordi.
Na nedeljski proslači je bil na svečanosti poleg predsednika ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djura Pucar-ja navzoč tudi predsednik Zvezne ljudske skupščine Mo-ša Pijade. Direktor hidroelektrarne Ceda Miličevič je na mitingu v svojem govoru med drugim povedal, da bodo vsa sredstva za popolno zgraditev Jablanice znašala 18 in pol milijard dinarjev. od katerih so doslej investirali 10 in polmilijard. V to pa ni všteta gradnja komunikacij, ureditev brzic in pogozdovanje. Z vsem tem skupaj bodo znašale investicije 32 milijard dinarjev. Hi-drocentrala je po svoji zmogljivosti največja v Jugoslaviji in spada med deset največjih hidroelektrarn v Evropi. Ko bo delala z vsemi šestimi a-gregati, bo dajala toliko električne energije, kolikor so jo proizvajale vse predvojne hidroelektrarne v Jugoslaviji.
Govoril je tudi Moša Pijade, ki je med drugim povedal: ((Takrat ko smo začeli graditi Jablanico, so nam nenadoma odbili pošiljatev strojev in morali smo razmišljati, kaj lahko storimo s svojimi lastnimi silami. Sedaj lahko pekdo vzame svinčnik v roke in začne računati: Ce bi imeli toliko strokovnih kadrov, malo več
Del osemdeset metrov visokega jeza na Neretvi
mehanizacije/ več izkušenj in če bi bili projekti gbtovi. in kaj vem kaj še vse, bi lahko prihranili toliko in toliko milijonov ali celo milijard ali da bi s to gradnjo lahko končali v šestih mesecih... Toda jaz ne dam na takšno gledanje niti pare. Toda v Jablanici se ni gradila samo hidroelektrarna, temveč vsa industrija, ki je pomagala, da smo to uresničili; vzgajali so se potrebni kadri, delavski in tehnični, z eno besedo:	gradil
se je socializem v naši državi. In zato je to slavna in zelo velika zmaga, ki pa ni edina! Saj se v mnogih kra-
jih Jugoslavije gradijo podobna velika dela naše industrializacije. Danes morajo celo tisti, ki so dvomili, priznati, da lahko tako veliko stvar gradimo brez potrebnih strokovnih izkušenj in znanja, da je poleg strokovnega znanja in izkušenj še nekaj: a to je volja in odločnost ljudi, da to zgradimo, pa čeprav tudi z žrtvami, mnogo večjimi kot bi bile potrebne, pa čeprav porabimo za to kakšno milijardo več. To je torej velika zmaga in po njej smo še bolj gotovi, da bomo še nadalje zmagovali pri izgradnji naše socialistične države«
Slika nam kaže Incidente \ belgijskem mestu Louvain med klerikalnimi demonstranti in orožniki. Belgijski klerofašisti bi hoteli s silo preprečiti akcijo vlade, ki gre za tem, da iztrže šolstvo klerikalni kontroli.
- S.,-
1
m
*■
I'*
' i	-	:(■	T
* k' !;<•
V aprilu bo v Turinu kongres Nennijeve Italijanske socialistične stranke, ki vzbuja nadvse veliko zanimanje, ker je v zadnjih mesecih o-paziti okrepitev avtonomističnih sil v tej stranki, ki bi lahko omogočila povezavo z levimi socialdemokrati, de-mokristjanskimi levičarji in drugimi socialističnimi silami, v prvi vrsti z Neodvisno socialistično zvezo pod vodstvom Magnanija in Cucchi-ja, ki se zavzema zlasti za to, da se na bližnjih deželnih volitvah na Siciliji uresniči takšna socialistična fronta, ki bi edina lahko preprečila demokristjansko - neofašistično večino v sicilski deželni skupščini.
snovnih pravic našim narodom. Gospostvo Benetk nad našimi obalami je omegočilo delu italijanskih ribičev, ki so bili pod beneško oblastjo, vršiti ribolov v naših vodah. To so delali kot okupatorji, proti katerim so se naši Primorci upirali, a ki so jih m,.rali trpeti v svojih lastnih vodah. Del mest, ki so pozneje prišla pod Italijo, je izkoristil možnost ribolova v naših vodah na temelju skupnega teritorialnega gospodarja — av-stroogrske monarhije — in tendence favoriziranja itali-jsnstva na naših obalah.
Po ustanovitvi države Srbov, Hrvatov in Slovencev je vprašanj* ribolova postalo pereče v odnosih med Jugoslavijo in Italijo, in je povzročalo pogoste napetosti med obema. Naši Primorci so po eni strani po pravici smatrali, da pomeni ostvaritev nacionalne države in osvoboditev od tujca tudi njihovo svobodo, da ostvarijo svoj naravni monopol nad ribarjenjem v obrežnih vodah. Po drugi strani pa se je pritisk Italije, ki je dovedel do neenakopravnih odnosov med njo in Jugoslavijo. odražal tudi v koncesijah. ki so jih tedanje vlade Jugoslavije dajale Italiji. Italijanski ribiči so dobili pravico ribolova ob naših obalah z določenimi omejitvami. V kolikor je bil pritisk Italije na tedanjo Jugoslavijo močnejši. v toliko so jugoslovanske vlade dajale večje koncesije. Italijani so te svoje koncesije branili, sklicujoč se na tako imenovano zgodovinsko pravo, to je na dejstvo, da so ribarili v teh krajih tudi prej. Tako je zgodovinsko pravo, temelječe na dejstvu okupacije, prišlo v neposreden spor s pravico vsake države, da pridrži obalni ribolov za svoje državljane.
Neposredno po drugi sve tovni vojni, to je po uveljavljanju mirovne pogodbe ž Italijo, so z italijanske strani poudarili zahtevo na pravico italijanskih ribičev, da ribarijo v jugoslovanskih vodah. V začetku so Italijani še z zadostnim taktom in sklicujoč se na humanitarne razloge prosili za koncesijo ribolova v naših vodah, navajajoč, da je v naših vodah več rib kot v italijanskih, da naši ribiči niso v stanju izkoristiti vse količine rib, medtem ko imamo na drugi strani v Italiji zelo mnogo nezaposlenih ribičev, ki so (odnosno njihovi predniki) do vojne ribarili v naših vodah in ki so sedaj ostali brez življenjskih sredstev. Apelirali so na 'Jugoslavijo, da bi razumela te humanitarne potrebe in da bi jih upoštevala.
Jugoslovanski pristojni krogi so proučili položaj. Ugotovili so, da v primerjavi z visoko tehnično opremljeno italijansko ribiško mornarico imamo mi neorganiziran in zelo primitiven način ribolova in da se v tem odraža tista razlika, ki obstaja med gospodarsko razvitimi^ in nerazvitimi deželami- S takim stanjem v svoji ribiški mornarici in opremi, jugoslovanski ribiči niso mogli intenzivno izkoriščati vseh naših voda. Toda z druge strani je perspektiva njihovega razvoja, hkrati s splošnim industrijskim razvojem v deželi, zahtevala, da se upošteva, da bo jugoslovanska ribiška mornarica postajala iz dneva v dan močnejša in da ji bo nekega dne potrebno celotno področje, ki ji ga mednarodno pravo jamči kot monopolsko ribiško področje. Zaradi tega je Jugoslavija leta 1949 pristala na koncesijo Italiji proti plačanju letnega zakupa in to za določen čas, namreč, da italijanski ribiči lahko ribarijo v naših obrežnih vodah in v naši zaščitni coni pod pogoji določenimi v dogovoru, medtem ko je sebi pridržala pravico odpovedi tega dogovora. S tem je Jugoslavija jasno pokazala, Italija pa na nedvoumen način priznala, da pravica na monopol ribarje-nia v jugoslovanskih vodah, vštevši tudi zaščitni pas, pripada samo obrežni državi, pravico ki jo ona s svojo svobodno voljo in za dobo trajanja pogodbe odstopa iz humanitarnih razlogov italijanskim ribičem, in to za odškodnino za vrednost lova, ki normalno predstavlja sestavni del bogastva nekega gospodarstva.
Po treh letih je Italija iz političnih razlogov izjavila, da ne želi podaljšati dogovora. Jugoslavija je to izjavo vzela na znanje in tako je prenehalo vsako pogodbeno stanje med obema deželama glede ribiškega vprašanja. Toda niso prenehale tudi posledice prejšnjega dogovora::
a) pi prenehalo italijansko priznanje, da ima Jugoslavija pravico dovoliti ali ne dovoliti ribičem druge dežele, vštevši tu tudi italijanske, da ribarijo v njenih vodah;
b) ostalo je nadalje tudi priznanje obsega teh jugoslovafi-skih vodi. Italija je ob tej priliki priznala, kje so meje teh voda. Njen predstavnik je brez vsakršne omejitve podpisal pomorski zemljevid,v katerem so začrtane te meje. — Ne samo teritorialne vode od 8 milj, ampak tudi zunanji rob jugoslovanske zaščitne cone. Italijani pravijo, in mi jim verjamemo, da s tem državnim aktom ni prenehala želja italijanskih ribičev, da še nadalje lov« v jugoslovanskem ribiškem področju. Mi jim to priznamo, ne samo zato, ker so nezaposleni ribiči na svojih zborovanjih zahtevali od svoje vlade, da se to vprašanje ponovno uredi z Jugoslavijo, ampak tucii zato, ker so italijanski ribiči, nepooblaščeno in protipravno, posamezno in množično poskušali še nadalje loviti v jugoslovanskih vodah, a so pri tem naleteli na močan odpor
čuvajev naših pomorskih meji-
Veliko število incidentov na pomorski meji, zaplemba protizakonito ulovljenih rib in sredstev lova v naših vodah, je še bolj prispevalo k politični napetosti med obema deželama. Po rešitvi osnovnega političnega vprašanja, ki je razdvajalo sosednji deželi, to je po londonskem sporazumu o Trstu od oktobra 1954, so Italijani ponovno poudarili svoje zahteve, da se italijanskim ribičem dovoli ribolov v jugoslovanskih vodah. Jugoslovanska vlada je pristala na to. da se začnejo razgovori o tem vprašanju. Ti razgovori so se zaceli 20. marca v Beogradu.
Medtem pa se italijanske pretenzije na ribolov v naših vodah vedno bolj večajo. Obnavljajo se bajke o zgodovinskih pravicah. Po jasni resoluciji generalne skupščine OZN pa zgodovinske pravice, ki izhajajo iz okupacije, ne veže jo osvobojeni narod, v koli kor zadevajo razpolaganje z njegovimi naravnimi bogastvi k tem bogastvom je treba vsekakor prištevati tudi ribo in drugo morsko blago. Načelo. da ima tisti, ki je gospodarsko in tehnično bolj razvit. pravico izkoriščati dobrine nerazvitih narodov, ki jih ti narodi ne morejo izkoriščati, ker niso gospodarsko dovolj razviti, je že davno prenehalo veljati za princip mednarodnega prava. Nasprot-no. splošna tendenca mednarodnega življenja je, da se gospodarsko nerazviti deželi pomaga. da razvije vse svoje sposobnosti in poveča možnost izkoriščanja svojih bogastev. Nam tu ni potrebna italijanska pomoč. Toda Italija mora razumeti, da s* tudi nas« ribiška mornarica iz dneva v dan razvija, in da moramo ohraniti naše obrežne vode za njene možnosti.
Končno je priznana pravica vsake države, da uvede v svojih obrežnih vodah in v zaščitni coni monopol za svoje ribarjenje in da na temelju tega monopola po potrebi izključi ali odkloni tuje ribiče. Naša pravic« je, da odločimo ali jih bomo odklonili in izključili.
Po drugi strani želimo, da se odnosi dobrega sosedstva med Jugoslavijo in Italijo ved-no bolj krepijo. Mi razumemo italijansko težnjo, da razširi gospodarsko dejavnost svojih ribičev. Mi lahko pristanemo na določene koncesije. a te koncesije morejo slu žiti razyijanju pozitivnih od-r.osajev edino če bodo temeljili na spoštovanju naše vr-hevnosti in če ne bodo pre.d-stavljali znižanja ali poslabšanja življenjske ravni naših ljudi in Če jih ne bodo ovirali v njihovem gospodarskem razvoju.
Pravice obrežne remije in vprašanje koncesij
To pomeni, da rešitev rbi-škega vprašanja med Jugoslavijo in Italijo leži v neki pravični meri, da Jugoslavija začasno odstopi Italiji proti pravični odškodnini del svojega ribjega bogastva, in to samo v toliko, v kolikor to dopušča perspektivni razvoj naše ribiške mornarice, namreč tako, da se upošteva, da so te perspektive iz dneva v dan krepkejše v korist jugoslovanskih ribičev. To pomeni. da bi bilo treba proučiti in ugotoviti, do kakšne mere in za kakšno dobo, kakor tudi proti kakšni odškodnini, je mogoče dovoliti italijanskim ribičem ribarjenje v delu naših voda brez škode za samostojno jugoslovansko ribarjenje. Vsak sporazum, ki ne bi upošteval teh načel, ne bi s-lu-žil razvoju ribarstva med obema sosednima deželama, ki ce izpopolnjujeta, ampak bi bil povod za nove nesporazume in spore.
Končno ima Jugoslavija pravico, da za to koncesijo dobi pravično odškodnino. To so načela, na katerih mora temeljiti začasni ribiški aranžma. Ostati mora začasen, ker so možnosti razvoja naše ribiške mornarice vedno bolj realne m vsak korak v tej smeri bo zahteval vedno večja področja lastnega ribarjenja.
Smatramo, da gre za načela, ki veljajo tudi za tiste, ki jih trezno presojajo tudi z italijanske strani in da se razgovori vodijo na teh načelih. Predvsem Jugoslavija ne izključuje možnosti, da da koncesijo italijanskemu rib'stvu v nekaterih conah. Seveda v tistih conah, ki za sedaj niso potrebne jugoslovanskim ribičem. Teoretsko je težko reči. kje so te cone. To morajo oceniti strokovnjaki z obeh strani, ugotoviti potrebe obeh dežel in izhajajoč iz tega, da imajo jugoslovanski ribiči prednostno pravico v svojih lastnih vodah. Končno je treba upoštevati, d* se ne more ribariti v conah, ki zaradi razlogov državne varnosti ali zaradi drugih važnih razlogov, ne morejo biti dostopne nekontroliranemu kretanju ali množični prisotnosti tujcev,
škodljiva kampanja
Spriča dejstva, da Jugoslavija ni obvezana v splošnem na razgovore glede odstopanja ribarjenja neki tuji državi v svojih lastnih vodah, katere mčje je ta tuja država priznala, smo prepričani, da je že s tem načelnim pristankom na razgovore naia dežela dala zadosten dokaz o dobri volji in pripravljenosti za sporazum. Ne smemo prejudicirati stvari. Določena komisija strokovnjakov mora proučiti primer in ne sme sprejeti nikakršnih preuranie-nih zaključkov preden ni vsestransko proučila položaja. Za-
to se nam zdi, da določena kampanja, ki so jo sprožili v italijanskem javnem mnenju, namreč da se Jugoslaviji že vnaprej postavljajo določeni pogoji, ki ogražajo ne le obstoj naših ribičev, ampak tudi samo načelo, da je ribarjenje v naših vodah rezervirano za domače ribiče, ne služi koristim odnosov dobrega sosedstva. Po univerzalni deklaraciji o svobodi ljudi in pravic vsakega človeka, da se zviša njegova življenjska raven. ni mogoče poudarjati nobenih zgodovinskih pravic. To bi pomenilo sklicevati se na mrtve, da bi se zadušil obstoj živih.
Nobeno sklicevanje na ono, kar je bilo med obema vojnama. ne more služiti dobrim odnosom med Italijo in Jugoslavijo, ker je splošno znano. da je Jugoslavija v tej dobi živela pred nevarnostjo napadalnega pritiska od strani fašistične Italije, in mi smo prepričani, da današnja Italija ne želi, da to zgodovinsko dobo postavi za vzor svoje današnje dejavnosti; v tem pogledu je dolžnost voditeljev današnje italijanske države, da zavrnejo tiste, ki se sklicujejo na mus-solinijevsko Italijo, da bi tako dokazali svoje pravice- Veseli nas, ker imamo določene dokaze, da se v tem pogledu vrše potrebni napori.
Nobenega ultimatuma glede cone ribarjenja ni mogoče imeti za prijateljsko gesto. Cone ribarjenja so nepožeta polja naravnih posevkov. Kakor bi se smatralo za navadni ropanje, če bi nekdo od zunaj prišel, da požanje tiste posevke, ki jih more požeti domačin, tako je treba tudi tu izhajati iz tega, da ima obrežno prebivalstvo pravico, pobiranja morskih sadežev.
A bilo bi nehumano in nelogično odreči drugemu to, česar sam ne potrebuješ. Zato Jugoslavija smatra, da je mogoče diskutirati o koncesijah glede con, toda diskutirati kot znak dobre volje m znak prepričanja, da se glede teh koncesij ostaja v mejah, v katerih koncesije niso nujno potrebne za lasten obstoj.
Toda vprašanje ribarjenja se ne razume tako v vseh italijanskih krogih. Iz nekaterih od teh prihajajo celo glasovi, da z Jugoslavijo, v kolikor ona ne pristane na italijanske pogoje ribarjenja, ni treba skleniti nobenega drugega dogovora. To je zanikanje že same politike italijan-skili pogodbenikov. Mi smo do sedaj zatrjevali, in v to smo prepričani, da se vsi razgovori med Italijo in Jugoslavijo vodijo na temelju predpostavke. da se v teh razgovorih pride do skupnih rezultatov, ki so koristni tako za eno kot za drugo državo, da ti dogovori predstavljajo normalizacijo odnosov v vzajemno korist. Vezati neko nerešeno vprašanje na neko drugo, je mogoče samo tedaj, kadar se želi, da bi neka rešitev bila pogoj za neko drugo rešitev. Toda v teh krogih se pojavlja tudi težnja, da bi se z ribolovom povezali tudi tisti posli, ki nimajo nobene zveze s kakršnimi koli koncesijami ene države v korist druge. Dosega sporazuma glede vprašanj, glede katerih je to mogoče v vzajemnem interesu, pomeni napredek v uresničenju odnosov dobrega sosedstva. V kolikor bodo ti odnosi dobrega sosedstva boljši, v toliko bodo vsako leto večje tudi koncesije,, ki jih jugoslovanska vla-ds in njeno javno mnenje lahko dajo Italiji, na področju ribolova. Toda če vzdušje ne bo tako, kakršno zahteva pogajanje na osnovi enakopravnosti, ne verujemo, da bi moglo priti do iskrenega in vzajemno koristnega sporazuma niti glede enega samega vprašanja.
Vzajemno zaupanje v skupnem interesu
Zato stoje delegati prve in druge strani, ki vodijo razgovore, pred veliko odgovornostjo Pazljivo morajo proučiti, kaj je mogoče zahtevati in kaj je mogoče dati, da ne bi s tem storili krivice domačim ribičem. Paziti morajo na to. kakšni morajo biti odnošaji med ribiči in obrežno oblastjo in kakšna morajo biti pravila. da se morsko bogastvo ohrani ne samo za sedanje izkoriščevalce, ampak tudi za bodoči naraščaj, kakšno dediščino ribjega bogastva bomo zapustili bodočim rodovom. Ce se bo razumela tako vloga te konference, bo ona morala uspeti ip bo odstranila z dnevnega reda vprašanje, za katerega ne trdimo, da ni važno za Italijo, a trdimo, da j* prav tako važno tudi za nas. Ce se bo tako ravnalo, tedaj bomo mogli morda ustvariti celo skupno sodelovanje dveh sosedov za razvijanje in izkoriščanje ribolova. Toda za to sodelovanje je potrebno zaupanje, potrebno pa je hkrati, da se obe stranki ne prikazujeta druga drugi kakor tista, katera odvzema in tista kateri se odvzema, ampak kot dva pogodbenika, ki določata. kje so meje vzajemnih koristi in ki iščeta način, da vzajemne koristi pretvorit« v skupni interes. Ni izključeno, da se ta skupni interes lahko najde in da se bo ta nekega dne tudi ostvaril- Ribolov se vrši ne le na naši obali Jadranskega morja, ampak tudi na odprtem morju, in v kolikor se bo skupno ribarilo na odprtem morju, v toliko se bo nanj postavljalo vprašanje krajevnega interesa. Morje ne sme razdvajati, ampak mora združevati dve državi; toda obalni pas morja in zaščitne cone služijo prav zato, da se te države zavarujejo pred nevarnostjo, ki bi mogla prjti z morja.
PRIMORSKI DNEVNIK
29. marca .
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK			
REDNI LETNI OBČNI ZBOR POSOJILNICE V DOBERDOBU			
1 I a • a		1 ... .. g	* 1		
l mogami se pon da pridejo do li	rasa v v 1 osel	kmetom i la zemlje	in delavcem ali hišice
Poročilo upravnega odbora in nadzornega odbora - Imenovanje poverjenikov za Dol in Jamlje
V nedeljo dopoldne je bil v Doberdobu redni letni občni zbor doberdobske posojilnice', katerega se je udeležilo veliko stavilo članov in nečlanov iz Doberdoba, Jamelj in Dola.
Po otvoritvenih in pozdravnih besedah predsednika posojilnice tov. Jožeta Gergoleta je tajnik tov. Karlo Ferletič prečital zapisnik lanskega občnega zbora, ki so ga prisotni odobrili.
Odbornik Rado Lakovič je pedal poročilo upravnega odbora, iz katerega je razvidno, da je k posojilnici pristopilo 5 novih članov. Potožil je, da nekateri nočejo svojih prihrankov vlagati v doberdob-sko posojilnico, ampak da jih raje nalagajo v goriške banke. Zagotovil je popolno tajnost delovanja posojilnice, kajti njeno delovanje imajo pravico pregledati samo odborniki, medtem ko davkarijo ne zanima, koliko denarja imajo posamezniki vloženega. Med drugim je dejal: «Kdor ne vlaga v našo posojilnico, škoduje delu kmetov in delavcev iz naše občine, kakor tudi tistim, ki se borijo, da bi na kakšen način prišli do koščka zemlje ali do male hišice. Položite si roko na srce in prinesite ves prihranjen denar v doberdob-sko posojilnico)).
V lanskem letu so dali z a 4,031-30Q lir posojila, medtem
ko so prejeli za 5,504,154 lir vlog. Tajnik je pojasnil, da se vezane vloge obrestujejo po 4%, proste pa po 2%. Po 3% se obrestujejo vloge, ki jih n. pr. delavci plačujejo tedensko do največ 5.000 lir. Posojilo daje doberbodska denarna u-stanova po sedem in pol odstotka.
Sledilo je tudi poročilo nadzornega odbora, ki potrjuje pravilnost odborovega delovanja in točnost računov.
Med slučajnostmi so govorili o razširitvi delovanja posojilnice tudi v Dolu in Jamljah. Odbor je že večkrat nameraval v teh vaseh postaviti svoje poverjenike, ki bi bili neposredno odgovorni odboru in ki bi pobirali podpise garantov, ne da bi tem bilo treba prihajati v Doberdob. Za Dol so za poverjenika imenovali Jožefa Vižintina, za Jamlje pa Alojzija Frandoliča. Glede vlaganja denarja iz teh dveh vasi pa so bili mnenja, naj vlagatelji prihajajo sami v Doberdob med uradnimi nedeljskimi dopoldanskimi urami..
Posojilnica ima tudi nekaj orodja, ki se ga vaščani s pridom poslužujejo. Ob koncu vojne je bilo precej pokvarjeno, sedaj pa so ga popravili in. je vsem na razpolago. Govorili so tudi o nabavi novih strojev.
S sobotne seje pokrajinskega sveta
V soboto popoldne je bila seja pokrajinskega sveta, na kateri je svetovalec Bratuž u-temeljeval svojo interpelacijo, ki jo je odboru pokrajine predložil v zvezi s Palamarovo prepovedjo obiskovanja slovenskih šol po otrokih slovenskih staršev, ki so optirali za italijansko državljanstvo.
Predsednik Culot je skušaT dokazati, da »imajo pravico do italijanskega državljanstva s pomočjo opcije samo tisti, ki govorijo italijanski«; v nasprotnem primeru po njegovem «ni mogoče optirati za italijansko državljanstvo«.
Z večino demokristjanskih glasov je bila Bratuževa resolucija odbita.
Govoril je tudi svetovalec KPI Poletto, ki je predložil svojo interpelacijo s pozivom na parlament, naj odobri zakonski predlog poslancev Loz-ze in Beltrama za pravno priznanje šol s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini. Ker naj bi bila po predsednikovem mnenju resolucija izven argumenta, je ni dal na glasovanje.
Kulturno predavanje s petjem
Jutri bo ob 20.15 uri v prostorih Ljudske čitalnica v Ul. Ascoli 1-L predavanje:
«0 kulturnem ozadju obdobja 1848 in 1890».
Sodelujejo tudi moški zbor Pevskega in glasbenega društva, ki bo zapel nekaj značilnih pesmi iz čitalniške dobe.
V
Šahovski dvoboj 3. aprila v Gorici
Akademsko — srednješolski klub «Simon Gregorčič« v Gorici priredi v nedeljo 3. aprila t. 1. šahovski dvoboj s šahovsko ekipo Društva slovenskih srednješolcev iz Trsta. Dvoboj bo na sedežu kluba v Ul. A-scoli štev. 1/1. Pričetek ob 15. uri. Vabljeni vsi ljubitelji šaha.
Brv čez Sočo bodo zgradili
Že vsa povojna leta se je v goriškem občinskem svetu postavljalo vprašanje gradnje brvi čez Sočo, ki bi povezovala Stražice in Podgoro in bi s tem predvsem skrajšala pot delavcem, ki stanujejo na drugi strani Soče in delajo v livarni. Pa tudi ostali Podgorci bi bili s tem zelo zadovoljni, toda cela zadeva se vleče že tako dolgo, da so vsi izgubili upanje.
Pred kratkim pa je prišla iz Rima vest, da je rimska vlada odobrila za tekoče finančno leto 15 milijonov lir s katerimi naj bi tehnični urad poskrbel za gradnjo tako pričakovane brvi. Omenjeni urad je že razpisal natečaj in upati je, da bo načrt kmalu odobren. Zdi se, da bo brv stala na drugem mestu in sicer malo više od prejšnje ter bo tako vezala Podgoro direktno z Ulico Brigata Pavia.
in od 15.30 do 19.30; slaščičarne in pekarne od 7.30 do 22 30.
Ob nedeljah in praznikih:
Pekarne in mlekarne:	od
6.30 do 12 30. (Za veliko noč, 1. maja in 15. avgusta - veliki šmaren - so lokali ves dan zaprti). Dan pred nedeljo ali praznikom se zaprejo po prodaji kruha in mleka. Trgovine z mešanim blagom in drogerije so ves dan zaprte; trgovine s sadjem in zelenjavo so v nedeljah zaprte. Med tednom je na praznik odprto od 8. do 12. ure. Za veliki šmaren in državne praznike je ves dan zaprto. Ce zgoraj omenjeni prazniki padejo na soboto ali ponedeljek, je v nedeljo odprto od 8. do 12. ure; cvetličarne od 8.30 do 13. ure.
I. maja je vse zaprto; slaščičarne in prodajalne bonbonov imajo isti urnik kot ob delavnikih.
Mesnice; v ponedeljek zaprto; torek sreda, četrtek in petek od 6.30 do 13. ure. V soboto in na dan pred praznikom, ko je zaprto, je urnik od 6.30 do 13. in od 16. do 20. ure. Ob nedeljah od 6.30 do
II. ure; 25. aprila, 1. maja in 16. avgusta je zaprto. Ce so ti prazniki na nedeljo ali torek, je v ponedeljek odprto od 6.30 do 11. ure. Na druge legalno priznane praznike od
6.30 do 11.
Trgovine s šolskimi potrebščinami med šolskim letom lahko odprejo pol ure pred pričetkom pouka; potujoči prodajalci se morajo ravnati po zgoraj navedenem urniku. V Gorici in v občinah naše pokrajine, kjer ni tradicionalnega praznika patrona, je ves dan zaprto 16. avgusta.
’ L.* ’ L
£	"	tj
K:
„ UP
JtUHIj fi t- t “n
JUGOSLOVANSKI NOGOMET
Odi ična igra Partizana
HajduK visoKo zmagal, Dinamo in Crvena zvezda pa sta doma igrala neodločeno
REZULTATI:
Partizan - Radnički 7:0 (4:0) Dinamo - Proleter 1:1 (0:0) Spartak - Zagreb 2:1 (1:1) Civ. zvezda-Vojvodina 2:2 (0:2) Lokomotiva-Zelezničar 0:1 (0:0) Hajduk - Vardar 6:0 (2:0)
LESTVICA I. LIGE:
Dinamo
Hajduk
BSK
Partizan
Sarajevo
Vojvodina
Crv. zvezda
Spartak
Zagreb
Proleter
Radnički
Železničar
Vardar
I okomotiva
16 11 16 9 16 II 16 8
2 10 1 JI 5 9 1 12
37:25 25 41:17 23 40:26 23 41:22 19 29:19 18 27:20 18 30:23 17 34:37 16 21:25 15 19:23 15 14:25 10 18:39 9 13:29 » 18:42 7
dve moštvi pokazali nogomet, ki gotovo ne spada v prvo ligo.
Pač pa kaže na temeljito izboljšanje Partizan. V prvi polovici prvenstva je to moštvo rzagrešilo« marsikatero nerodnost. Sedaj pa zmaguje s takimi rezultati kot je sobotni 7:0 nad Radničkim. Od 7 golov je dal 3 Milutinovič, med-I cm ko jih je Vukas na tekmi ■ z Vardarjem v Splitu dosegel ! celo 4 (od 6). Zdi se, da se ! tudi o Hajduku lahko reče, da 1 se spet vrača v svoje prave | vode.
Roditeljski sestanek
Kakor je bilo že najavljeno,
bo v nedeljo, 3. aprila ob 10.30 v prostorih višje srednje šole v Ul. Randaccio roditeljski sestanek za gimnazijo-licej, učiteljišče in nižjo srednjo šolo. Valjeni so vsi starši, ki imajo svoje otroke na teh šolah.
Poletni urnik trgovin
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da stopi v petek 1. aprila v veljavo poletni urnik trgovin, ki bo veljal za vse občine goriške pokrajine razen občine Gradež.
Urnik je sledeč: Ob delavnikih:
Pekarne: od 6.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure; mlekarne: od 6.30 do 12.30 in od 17. do 19.30; trgovine jestvin in drogerije: od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30; trgovine s sadjem in zelenjavo; od 8. do
12.30 in od 16. do 19.30; cvetličarne; od 8. do 12.30 in od
15.30 do 19.30; prodajalne avtomobilov, motociklov in nadomestnih delov od 8. do 12. in od 15. do 19. ure; prodajalne koles od 8.30 do 12.30
Nesreča na delu
Rešilni avto Zelenega križa je včeraj ob 15.30 odpeljal v ambulanto 21-letno Ernesto Mughelli iz Ul. Ascoli št. 25. Mughellijeva je na delu v podgorski predilnici nesrečno padla ter si poškodovala desno loko. Pri zdravniškem pregledu so ji ugotovili verjeten zlom desne roke.
VOZNI RED VLAKOV
Odhodi proti Trstu; 0.10, 6.08, 7.21, 8.18, 9.26, 13.58, 15.49, 17.16, 18.31, 19.50, 21.28.
Odhodi proti Vidmu; 5.24, 6.26, 8.00,	8.34,	10.44,	13.59,
15.58, 17.17; 19.15, 20.00, 21.09, 23.10.
Prihodi iz Trsta: 5.21; 8.24, 7.57, 8.12 *, 8.32, 10.42, 13.55, 14.34**,	17.15,	19.10,	19.58,
21.06, 23.08.
Prihodi iz Vidma: 0.09. 6.06, 7.19,	8.16, 9.24,	13.56,	15.47,
17.14, 18.29, 19.57. 21.26.
Op. * Ne vozi ob nedeljah.
** Vozi samo ob nedeljah.
Drugo pomladansko kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva ni bilo povsem brez presenečenj. Prvič se je Dinamo pokazal premalo močen proti Proleterjevi obrambi. Osiječani so v Zagrebu zaigrali tako, da so se znali vedno strniti v obrambo ob Dinamo-vih napadih. Tekma se je tako končala neodločeno, kar je za Dinamo neuspeh -— vsai delen. Podobno je mogoče reči za Crveno zvezdo, ki tudi ni zna-a na domačem igrišču spraviti obeh točk. temveč je morala izkupiček deliti z Vojvodino; pri tem pa je še sk,.raj lahko zadovoljna, da se je vsaj tako končalo, kajti Vojvodinci so že vodili z 0:2. Sarajevo, ki je prvi del tekmovanja končalo nekje blizu vrha lestvice, je klonilo na domačem igrišču pred Beograjčani BSK. Gotovo je BSK mdštvo, ki spada med boljša jugoslovanska moštva in bo lahko dosegel še večje uspehe, ker je v njegovem moštvu mnogo mladih igralcev. Končno je celo sarajevski Železničar, moštvo iz dna lestvice, v Zagrebu premagal Lokomotivo, ki je pa še slabša od njega. Sicer sta v nedeljo ti
V zadnjem srečanju jugoslovanskih odbojkarjev na turneji po C SR je ženska reprezentanca Beograda premagala Bratislavo 3:1 (15:10, 15:4. 12:15 in 15:7), moška reprezentanca pa je izgubila srečanje z mestno reprezentanco 1:3 (8:15, 16:14. 8:15, 8:15).
i!
Turki prvi na turnirju vojaških reprezentanc
Mednarodni nogometni turnih vojaških reprezentanc se je končal skoraj nepričakovano. V nedeljo so namreč Turki premagali Italijane in si tako osvojili prvo mesto. Tudi drugi kandidati za prvo mesto, Egipčani, so izgubili in to od Holandcev, ki so se zdeli po dveh izgubljenih tekmah nenevaren nasprotnik. V egiptovskem vojaškem moštvu je nam-leč igralo nekaj državnih reprezentantov, zato je bilo to moštvo razmeroma močno.
Rezultati:
Turčija — Italija 3:2 (1:1) Holandija — Egipt 5:2 (2:2) Lestvica: 1. Turčija 4 točke; 2. Italija 3; 3. Egipt 3; Holandska 2.
* * *
S 6:1 je Argentina premagala
Urugvaj v tekmi za prvenstvo Južne Amerike. Argentina in file imata sedaj 7 točk. V sredo bo igral Urugvaj, ki ima 5 točk, s Perujem, ki ima 4 točke.
ŠAHOVSKE VESTI
V vo
ov se
dslvu
Qiigorl6 popravlja položaj
V XI. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Mar del Plati so bili doseženi tile izidi:
Panno - Szabo 1:0, Rosetto -Flores 1:0, Toran - Idigoras 1:0, Pilnik - Wexler 1:0; partije Ivkov - Pachman, Najdorf -Gligorig, De Grief - Letelier in Bauza - Dodero so se končale remi.
Prekinjeni partiji iz X. kola med Floresom in Szabom ter Toranom in Gligoričem sta ostali remi.
V XII. kolu je Gligorič premagal velemojstra Pilnika, Ivkov pa čilskega mednarodnega mojstra Floresa. Najdorf je piemagal Idigorasa, Letelier Bauzo, Wexler De Griefa in
Fachman Dodera. Partija Szabo - Toran se je končala remi, partija med Rossetom in Pan-nojem pa je bila prekinjena.
Stanje po XII. kolu: Ivkov, Najdorf 9; Szabo 8; Panno 7.5 (1); Gligorič, Pachman 7.5; Rcsseto 7 (1); Toran 6.5; Pilnik, Wexler 6; Flores 4.5; Le-telier 4; Idigoras 3.5; De Grief, Bauza, Dodero 3.
Do konca turnirja se bo Ivkov pomeril še s Pannojem. Toranom in Najdorfom, Gligorič pa z De Griefom, Bauzo in Doderom, torej z igralci, ki so čisto na dnu lestvice. Vse kaže, da se bo Gligorič v fi-nišu še povzpel med prve na 'estvici.
Boniperti bolan
Italijanski reprezentanti so odpotovali — in že tudi dospeli — v Stuttgart brez Boniper-t;ja, ki je resno zbolel in je včeraj še ležal v Firenzah, ne da bi se še vrnil v Torino.
* * *
Triestina je v nedeljo igrala tekmo, ki jo lahko smatramo samo kot trening, proti moštvu Sant’Anna. Rezultat je bil 6:0. Gole so dalo Secchi 3, Curti 2, Sabbatella 1.
Lanerossi, moštvo, ki je na vrhu lestvice serije B, je igralo v Valdagnu z drugim »tekstilnim« moštvom Marzot-tom in zmagalo z 1:0. Tesen rezultat a dragocena zmaga, kt je moštvo iz Vicenze privedla
-> 38 točk. medtem ko jih ima Pcdova, ki je na drugem mestu, šele 29.
eORISKI ŠPORT
Zmaga goriških mladincev nad Openci v namiznem tenisu
Srednješolsko prvenstvo v crossu -Gorizia zmagala v Bellunu s 4:3 (1;*'
TOTOCALCIO
Ko ne nastopajo moštva serije A in naslednjih dveh serij, se vedno zbere manj denarja, ker se ljudje prav ne tipajo igrati, ker pač ne poznajo moštev, ki prihajajo ob takih priložnostih za ugibanja v poštev. Ce se potem zgodi, da se stvar konča, kot skoraj nihče ni pričakoval, pa je za trinajstkarje še vseeno dovolj milijončkov. To pot sta taka srečnika samo dva in vsak bo pobral skoraj 83 milijonov. Pa tudi dvanajstkarji bodo dobili skoraj milijon.
Zmagoviti stolpec:
2 I 1 1 2 X X X 1 1 t t 1
Holandka Mary Rok je zrušila svetovni rekord v plavanju na 4 x 100 m mešano s
časom 5:47.3. Prejšnji rekord je imela od 1953 Madžarka Eva Szekely s 5:50.4.
I OHIO, 28. — Nekaj rezulta-I tov s plavalnih tekem za prvenstvo ameriških univerz:
200	y hrbtno:	1. Yoshi	Oya-
kawa	2’07”7;	2.	Lincoln	Hur-
rmg	2’11”5;	3.	Larry	Hein
j 2’11”6; 4. Don Brown 2’12”4.
220 y prosto: 1. Jack War-diop	2'04”2;	2.	Ford Konno
2'06”4; 3. Bill Woolsey 2'08”8.
200 y prsno: 1. Bob Matteson 226”; 2. Burrvell Jones 2’26”4.
rrvi obisk liublianskih nogometašev tlidoin
Bolj kot sam rezultat (2:0 za Udinese) jv obnovitev športnih stikov med sosednima
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine. Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24.
KINO
CORSO. 16: ((Ubijalska sulica«, cinemascop, S. Tracy in R. Widmark.
VERDI. 16:	Variete:	«Kruh,
ljubezen in vrtavke«; film: «Napolitanec - Turek«, Toto.
CENTRALE. 17: «Vem, da me boš ubil«.
V1TTORIA. 17:	«V vrtincu
greha«.
MODERNO. 17: «Spartaco», M. Girotti.
Na stadionu «Moretti» v Vidmu sta se v nedeljo srečali et ajstorici Odreda iz Ljubljane in domačega Udinese. S svojim nastopom je najboljši slovenski klub vrnil obisk Vi-demčanov, ki so nastopili v Ljubljani januarja letos v skoraj kompletni postavi in izgubili dvoboj s tesnim rezultatom 2:1.
Odred je nastopil v svoji trenutno najmočnejši postavi in sicer:	Brezar II. (Filipan-
čič), Jurišič. Klančišar, Žum-bar, Berginc, Leškov: Krgin, Vorgič (Zdravkovih), Brezar I., Hočevar, Belcer.
Udinese pa je nedeljski odmor zaradi priprav na mednarodno tekmo Italija - Nemčija izrabila očitno za preizKUŠnjo nekaterih svojih mlajših moči, ki bodo, kot vse kaže, že v najkrajšem času začele nastopati redno v prvem moštvu. Postava Udinese v prvem polčasu je bila naslednja: Geatti, Zcrzi, Sant; Szoke, Travagini, Morelli; Castaldo, Perissinotto, Ros, Ardit, La Forgia. V drugem pločasu so domači sestavo precej spremenili in je bila naslednja: Geatti; Zorzi, Morelli; Snidero, Sant, Florit: Terissinotto, Szoke, Ros, Ardit, Castaldo.
Poleg vpoklicanih Romana. Menegottija in Bettinija so torej manjkali še Dell lnnocenti,
Uinardi, Megli in Selmosson, kar se je vsekakor občutno poznalo pri igri domačih, ki so vso tekmo odigrali na zelo povprečnem nivoju z izjemo Castalda, ki je bil najboljši mož na igrišču. Kljub temu pa je bila tudi taka pomlajena enajstorica kos Ljubljančanom, ki prav gotovo niso zaigrali tako kot znajo. Prvih deset minut so sicer prevladovali na igrišču in z naglimi prodori po levem krilu Bel-cerju izvedli nekaj nevarnih napadavo pred vrata domačih, ki bi se z malo več sreče in prisebnosti napadacev lahko tudi zaključili vsaj z enim golom. Toda kmalu nato so domači prevzeli iniciativo in jo z redkimi presledki obdržali do konca. Končni rezultat 2:0 v koristi domačih (oba gola je dosegel Ros) je zato pravzaprav realen, čeprav je morda nekoliko previsoko izražen predvsem glede na igro v polju. Odred namreč kljub rahil terenski premoči domačih nikakor ni igral podrejen vloge. Predstavil se je kot v.grana enajsterica, ki gradi igro na številnih smiselnih in tudi za cko lepo izvedenih kombinacijah. Gledalci so bili s tako igro Odreda očitno zadovoljni (saj lepa kombinatorna igra običajno ni lastna italijanskim moštvom) toda učinkovita prav gotovo ni bila. Odredove kom-
binacije so se namreč skoraj redno razbijale v sredini nasprotnikove polovice bolj zaradi neodločnosti napada kot pa po zaslugi obrambe domačih. Glavna hiba Ljubljančanov pa je bila počasnost, ki je prišla ob hitri prodorni igri domačih še bolj do izraza. Ne poznamo sicer toliko Odredove igre, da bi mogli iz njegovega nedeljskega nastopa delati dokončne zaključke. Vendar mislimo, da sta se na videmskem igrišču srečala v bistva dva različna sistema nogometa:	kombinatorni na
i kratke pasove in prodorni z dolgimi pasovi preko kril. Kar ie z drugim mogoče doseči enostavno, zahteva pri prvem mnogo več napora, tehnične popolnosti in kondicije. To se je videlo tudi na koncu, ko so domači odhajali z igrišča kot zmagovalci, gostje pa poraženi in utrujeni.
Toda kot že rečeno, Odred ni igral podrejene vloge, kar je spričo dejstva, da gre za drugorazredno moštvo, ze lep uspeh.
Toda bolj kot zaradi rezultata, je tekma pomembna zaradi obnovitve športnih stikov med obema državama. In če je bilo gostovanje Ljubljančanov v furlanski prestolnici glede na izid negativno, pa je bilo vseskozi pozitivno ravno v tem
i pomembna pokrajinama
drugem. To je prišlo do izraza bodisi v precejšnjem zanimanju občinstva za tekmo kot v vzglednem športnem duhu, ki je vladal med igralci in med občinstvom. Ves dvoboj je potekel izredno kavalirsko in gledalci so nepristransko odobravali poteze enih in drugih. Ko je po nesrečnem naklučju poškodovani vratar gostov v sredini drugega polčasa zapuščal polje pred glavno tribuno je bil deležen iskrenih simpatij, prav tako pa je bila lepa in športna gesta obeh kapitanov, ki sta se po zaključenem dvoboju stisnila roki in poljubila. V začetku tekme pa sta si obe moštvi izmenjali cvetje in po ((krajnski« tradiciji — čutaro slivovke. Vseskozi objektiven je bil tudi mednarodni sodnik dr. Pieri iz Trsta, ki pa je imel lahko delo.
Ko iskreno pozdravljamo športne stike, ki sta jih navezala Odred in Udinese in ki jim po zagotovilih vodstva obeh klubov, mislita dati tradicionalni značaj, pa ponovno ne moremo z razočaranjem mimo ugotovitve, da do takih stikov še ni prišlo tudi v Trstu, čeprav bi bili koristni in tudi naravni, ter da je nasprotno bil tudi skromen poskus v zadnjih dneh v tej smeri, onemogočen.
]. k.
V nedeljo popoldne je bil v dvorani «Zlati pajek« namiznoteniški dvoboj med ekipama Prosvetnega društva ((Andrej Čok« z Opčin pri Trstu in Akademsko - srednješolskega kluba ((Simon Gregorčič« iz Gorice. Goriški igralci, ki so ti v zadnjem času pridobili že kar dober sloves, so zmagali z veliko razliko. Od Goričanov je bil najboljši Benedetič. ki je premagal vse nasprotnike. Dobra sta bila tudi Gruden in Leban, pri Pavletiču pa se pozna, da je šele začetnik, ven. dar se bo brez dvoma razvil. 1-ri Opencih je bilo opaziti pomanjkanje treninga, sicer bi morda dosegli drugačen rezultat. Najboljši med njimi je bil škerlavaj.
Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: #ASK»: Benedetič Filibert, Borut Leban, Gruden Aleš, Pavletič Joško.
PD «A. Cok»: Hrovatin Emil. Sosič Viktor, škerlavaj Ar-mando, Tavčar Fausto.
Rezultati so sledeči:
Benedetič—Hrovatin	2:0
Benedetič—Tavčar	2:0
Benedetič—Škerlavaj	2:0
Benedetič—Sosič	2:0
Leban—Sosič	2:0
Leban—Hrovatin	2:1
Leban—Tavčar	2:0
Leban—Škerlavaj	0:2
Gruden—Škerlavaj	2:0
Gtuden—Sosič	2:0
Giuden—Hrovatin	1:2
Gruden—Tavčar	2:0
Pavletič—Tavčar	2:0
Pavletič—Škerlavaj	0:2
Favletič—Sosič	0:2
Pavletič—Hrovatin	0:2
Končni rezultat: »Gregorčič« Gorica — «Cok» Opčine 11:5.
* * *
V soboto 26. marca je bila finalna tekma pokrajinskega prvenstva v teku čez drn in slrn za srednješolce. To tekmovanje, ki se je v nekaj letih lepo razvilo, je privabilo na Male Rojce veliko število gledalcev, v veliki večini srednješolcev. Tekmovali so dijaki sedmih šol iz Gorice in dveh iz Tržiča. Zmagal je Sellan Tullio, ki je branil barve italijanskega učiteljišča in ki je dosegel odličen čas 4’1"2 na 1500 m, kar je le za dve sekundi več od lanskega državnega srednješolskega prvenstva. Drugi je bil Bledig Giuseppe (Tehnična srednja šola), tretji Stakul Bruno (Industrijska srednja šola). Tudi nekateri Slovenci, ki obiskujejo itali janske šole, so dosegli dobre rezultate. Ti so Vončina Vojko (Industrijska srednja šola), ki je prispel četrti in Mešnik Jožef (Tehnična srednja šola), ki je prispel sedmi. Njegov brat Mešnik Adolf, ki obiskuje Slovensko srednjo šolo v Gorici je dosegel 12. mesto. Ostali slovenski tekmovalci, ki so nastopili v moštvu slovenskih srednjih šol, so zasedli: Komel Franc, 24. mesto; Černe Viljem, 26. mesto; Furlan Sil-verij, 35. mesto; Cernic Ivan,
36 mesto; Colja J°S>P’ mesto.	. jg.
Lestvica po zavodih Je ’ deča: 1. Tehnična srednja 203 točke; 2. Industrijska s nja šola. Gorica 153; 3.	^
gimnazija. Gorica 126; • ,j; sična gimnazija, G°r'M ^ 5. Slovenska srednja S01«' rica 76; 6. Učiteljišče, u 66: 7. Realna gimnazij8' ^ 56: 8. Obrtna srednja sola, rica 40; 9. Industrijska sr šola, Tržič 20.
* * *
Pro Gorizia je pričakovan 'uspeh na
igrišču; sicer je bila ve .f v premoči in so poleg riški igralci tudi bolje kot pa domačini. Pry* E°v ji me so dosegli Goričani ^ ^ minuti prvega polčasa. „ Medeot zabil enajstine j Vendar pa so domačini n^
m
JU,
izenačili v 30. minuti,
--"h r„ druS*
Cost*®JJ
rute pozneje pa povečali r tat v svojo korist. V
upa'
polčasu je Goričan krivil avtogol in tako ■-j, v domačinih skorajšnje j,(0 na zmago. Vendar Pa •' 2r Gorizia po tem neuspe^ ^ igrala bolje kot prej tem so ji pomagali u «,„[■ sprotniki. V 10. minuti fol od Belluna zakrivl j„jili ! gol. nato pa so se v -n t
minutah igre Goričani
■ rratt°n<> v 41’ z Mašerom in 111 a
v 37’ 'l
ino«1
ki j'"1
vso silo v napad in
dosegli dvojni uspeh. je prinesel tudi za sjcer zmago. Pro Gorizia se ^cini dvignila iz nevarne; jjjr
je. a je vsaj nekoliko * syoj
la — vsaj v točkovanju
položaj.	, ho igr*“
Prihodnjo nedeljo h pop v Gorici proti moštvu togruara.
"	" \lS^
Nedavno je Drobny a|r
Ko*
  .................--‘S;
driji (Egipt) izgubil 4
i igro z Američanom skim. Sedaj pa je v^
Italijanom Merlom. k' j, jj, premagal z rezultatom
6:3, 6:4, 6:2.	f
V semifinalu je Gard'11 jjj, magal Kowaleskija 1 6:1, 6:4.	J
V finalu je Gardini P gal Merla z 8:6, 6:0, "Jn
Odgovorni artJ^«o U STANISLAV R ' Tiska Tiskarski zavod
mm
predvaja danes 29 1 u(j z začetkom ob
film :
Vsi so M*! moji otrod
IgralCi'’ tnS0>'
EDWAR G. ROB** j,
BURT LANCAS1 LOUISA HORT°
predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob IS. uri film:
Mali ubežnik
RICHIE
Igralci i cCO i ANDRUS
Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga)
SVET PRAVLJIC IN ČAROVNIJE
65.^ Tretje poglavje: PRAZNIKI, IGRE, STAROŽITNOSTI
Vsi so zmeraj hodili v narodni noši in zadnji je tudi v njej umrl. Ko so se vračali od otvoritve, sc jih pred kavarno pri Chiozzi napadli italijanski šovinisti. Moj sošolec Ivan Marija Mijot, ki je bil kot desetleten fantek zraven, je potem pravil, kako se je zastavonoša postavil po robu laškim napadalcem in tolkel z drogom zastave kar po njihovih glavah.«
«Drugi dan po t,em napadu so postavili stražo okoličan-skega bataljona pn Chiozzi. Prišel je mimo neki Parisi, se ustavil pred članom bataljona in ga ozmerjal z ..bakolo". Oni je zamahnil z bajonetom — tako so pisali Italijani -in izzivač se Je zgrudil mrtev. Drugi pa spet trdijo, da je bil elan bataljona sploh neoborožen in da je Laha samo malo poščegetal s pestjo. Pri tem le izzivač padel talec nesrečno, da si je ob robu pločnika prebil lobanjo in izdihnil»
«To je bil začetek konca našega slavnega bataljona. Dan po tem dogodku so začeli šovinisti loviti nase ljudi po Trsti. Napadali so zidarje in cestne delavce pri delu. mlekarice, ki so prinašale mleko v mesto, in vse. kar je bilo slovenskega in okolicanskega. Mi smo stanovali pri Svetmi Ivani Bilo Je v ponedeljek zjutraj, ko pridrvijo mlekarice po bližnjici in kričijo ze od daieč: ..Bejžte, otroci, grejo fačuči!” Fačuči so rekli okoličani mestnim postopačem, ki so imeli čas, lovili m preganjati naše ljudi.«
«Koneo bataljona je bil obenem začetek narodnostne borbe. Komanda pri bataljonu je bila izključno slovenska. Clanl
bataljona niso razumeli niti italijanski niti nemški. Oficirji bataljona so bili povečini slovenski možje. Med njimi je bil starejši brat gospodične Mankoč, prijatljice vaše mame. Med poveljniki je bil tudi neki Busič. Če bi bil on imel takrat komando v rokah, bi tekla kri po korši (korzu).«
♦Italijani so dvignili tak krik in vik, da so končno dosegli razpustitev bataljona. Ustanovila se je policija in razširila tudi na mesto vojaška obveznost. Dokler je bil se bataljon, Trstu namreč ni bilo treba dajati vojakov. Zato so potem Tržačani peli:
Dove seno i ortolani che facevano Triestinl, poi adeso poverini
che ghe tocca ’ndar soldai. — —	»
* * *
Razen o bataljonu in njegovih «bakolih» je Nčgode rad pripovedoval o razgibanosti duhov, ki so jo v Trstu povzročili veliki politični dogodki v svetu Tržačani so od nekdaj imeli smisel za politično satiro in Nčgode si Je iz svoje mladosti zapomnil celo vrsto popevk, ki so krožile po mestu in komentirale spor med Rimom in njegovo posvetne oblastjo ter med Vatikanom. Ne samo italijanski iredentisti, marveč tudi drugi svobodoljubni Tržačani so simpatizirali z Garibaldijem in njegovim osvobodilnim in zedinjevalnim g.banjem proti papeškemu Vatikanu in z njim zvezani Franciji Napoleona III.
Takrat je bil liberalizem velika moda in vsak italijanski iredentist, pa tudi svobodoljuben tržaški delavec je bil nekakšen ♦mangiapreti«.
Naj tu navedem nekaj tedanjih zbadljivih popevk, kakor mi jih je povedal Josip Nčgode.
«Andaremo su dei frati per la Scala dei brigantl.
A la torca tuti quanti, a la forca papa — rč!
* * *
Voi vestirme tuto rosso, un petorosso, un petorosso, papa — rč!
* * *
Garibaldi e un orno dileto, e un orno dileto; no lo posso abandonar.
* * *
Voi vestirme tuto in gialc, un papagalo, papagalo, papa — rč!
* * +
Garibaldi fu ferito, fu ferito in una gamba, e Vitorio ghe domanda: chi se sta cmel traditor?
che te aspeta 1’ marescial;
e la bela vien sul mar:
contro la Francla volemo marciar.«
29.
In za konec poglavja o «starožitnostih» Trata in okolice naj navedem še odstavek iz Schmutzove brošure: «Moje muke na Katinari in v Lonjerju« (knjiga je danes redkost m dvomim. da bi jo utegnila večina čltateljev spoznati), ki se tiče Svetega Ivana v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in kj b*
X	Jl“
čeprav se prikazuje stvar skozi oči pristranskega t sLj nika — zaslužil, da bi ga iznajdljiv pisatelj porabo ^4 za historično novelo ali celo za jedro romana 12 j časov.	m	čl
Nekaj opomb: v letu 1866 in v nekaterih Prel^c!ia znejsih letih je razsajala v Trstu kolera, ki je P°^0%eui [j število ljudi. Morda prav zaradi tega so se preostali Ji predajali hrupnim zabavam, saj je sleherni dan lnf_„ni kotička prežala nanje smrt. Schmutz piše na . .jzvhll poglavjem o koleri poglavje z ironičnim naslovom: naroda« («Un eletto del popolo«):	m.	&J
«Po zmagi pri Visu 30 nekatere ugledne oseb^redileJr proslavile to slavno dejanje avstrijskega orožja, P1;, sko slavje na tako imenovanem «Pra di S Giov,aIano aVi misli avtor travnik «Valo»), ki je v resnici ve ? sjrioV' , Ob prekrasnem jesenskem dnevu so se ogoreli ‘ jej m Dalmactje utaborili na omenjenem travniku. m v pripravljen majhen oder in velikanski mlaj te* k°® razpostavljeni sodi, prepolni sijajnega vina, kruh. trl c‘^y sir — vsega v izobilju. Povrh sta dve godbi, v0.ia razveseljevali ljudstvo z -izbranimi glasbenimi to v 1	.
so vaščani in imenitniki prebili v lepi slogi 0	.\p
plesu in veselju.	. koV L
Ko je zašlo sonce, so zapustile jate naših Jdn jd prostor, kjer so ostali samo nekateri zakrknjen.’ vino segrelo in so začeli prepir, da sta ob agal ranjena. Takoj so me poklicali, da bi jima Poirl rjšel m sem vse, kar sem mogel, za njuno dobro. Ko Je 1 ,cJ°y
'jo KčjpD
voz ponju, sem ju spravil vanj.
V isti noči sta dve drugi osebi oboleli za njjnla sta morali kljub vsej zdravniški negi, ki sem J' [eič gtFj podleči tej usodni bolezni. Vrnil sem se domov, R 0p v prebil noč deloma na plesni prireditvi, de!°m *griti j d ,, ranjencev in deloma ob postelji mrtvih pu L 9*®^ treba misliti konono tudi na pokop, ko je bl. n0vi 'tji1 Tudi druga proslava, ki so jo priredili P’r* ,jiKl Je sijajno uspela. Te pa so se udeležili samo v j/«
iNadaljevo*