živ-žav v šo
konuMifar ioilna
september 1975 - leto XI - št. 34 (293) - cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
Kmetijstvo
Poudarek je zeio nedvoumen in pogost: družbenem kmetijstvu m4ramo posvetiti več pozornosti kot doslej, kajti znano je, da smo v prvih letih po vojni množično ustanavljali kmetijske obrate, nadaljnjih 20 let pa smo te obrate celo opuščali ali v najboljšem primeru spreminjali njihovo dejavnost.
Nič novega ne bomo povedali, če zapišemo, da je bila takšna politika s strani delovnih ljudi in posebej kmetovalcev večkrat kritizirana. Tudi brez uspeha. V zadnjem času je še opazno, -da je v mišljenju nekaterih prisotna ideja o opuščanju kmetijske proizvodne — tudi družbene - če se stvari seveda ne bodo nemudoma izboljšale. Za slednje pa so potrebne dolgoročnejše sistemske rešitve, na primer pri žvinoreji.
Razumljivo je, da moramo pri tem opozoriti še na eno dimenzijo problema: ko so se družbeni obrati zapirali, nismo zmanjševali le kmetijske proizvodnje, temveč smo v nekem smislu celo „demnstrirali" neustrezno agrarno politiko, ki je v končni posledici tudi povečavaia inflacijo in splošno gospodarsko nestabilnost, da ne govorimo o čestokrat nepokritih investicijah, za katere že dolgo vemo, da se ne odplačujejo same. Zato kaže razumeti čas gospodarske stabilizacije tudi kot obdobje, ko bo potrebno železne zakone ekonomike bolj smotrno vtkati tudi v celotno kmetijsko proizvodnjo na Slovenskem. Zato je nadvse pomembno, da najde kmetijstvo ustrezno mesto v našem planiranju, ker bo le tako dobilo tisto mesto, ki mu pripada.
Odločneje je treba poudaijati tudi misle o integriranem kmetijstvu s celotno sfero proizvodnje, hkrati pa mu je potrebno dati tudi ustrezno družbeno zaščito.
Samo v takih pogojih bo lahko - na primer - kmetijstvo zdržalo tudi „dirko" za dvigovanje cen. Ob tem je treba pristaviti, da raziskave kažejo, da kmetijski delavci na družbenih posestvih - a tudi mnogi zasebniki - živijo v dosti slabših pogojih, kot tisti, ki so zaposleni na primer v tovarnah.
Prvi koraki, ki so jih storile posamezne zemljiške skupnosti, že kažejo, da prihajamo tudi na tem področju od načel k boljši praksi...
MILAN MEDEN
Po dvomesečnih počitnicah so v ponedeljek šole spet oživele. Šolarji so nabrali novih moči in njihova največja skrb v naslednjih devetih mesecih bo spet učenje. Za osmo-šolce bo to zadnje leto, ki ga bod6 preživljali v osnovnošolskih klopeh, na drugi strani pa so na vrata tega velikega hrama učenosti prvič potikali najmlajši cicibančki. In ponedeljek je bil zanje resnično pravi praznik. Zvedavo so pogledovali okrog sebe in niso se mogli načuditi najprej veliki šoli, v katero gre toliko učencev, prostranim razredom, telovadnicam okrašenim stenam ... Sprva so kar nekam plaho pogledovali svoje tova-rišice, vendar ko so zvedeli, da bo v šoli ravno tako kot doma, so kar pozabili na mamice in očete, ki so jih prvi dan spremljali v šolo.
„Drage mamice in očetje. V začetku ne bo lahko. Zato bodite strpni in potrpežljivi
doma. Otroke zaupajte meni, jaz pa se bom potrudila, da jih bom v prvem šolskem letu čimveč naučila."
Tako je dejala tovarišica Zalarieva v svojem l.c na osnovni šoli Gustav Šilih v Velenju. Podobno so dejale tudi tovarišice drugih prvih razredov. Le na Posebni šoli v Velenju, prvi šolski dan ni bil nič kaj vesel. Želja učiteljic in učencev, da bi h septembra dobili novo šolo, se ni uresničila. Kljub obljubam! Zato upajo, da jim do tega veselega trenutka vendarle ne bo treba predolgo čakati.
Mamice pa tudi očetje so s solazni zapuščali razrede, v 'katerih bo naslednje leto drugi dom njihovih otrok. Ponosni, ker se je za njihovega cicibančka začela nova življen-ska pot. Pot, na kateri si bodo pridobili veliko znanja in poštah dobri samoupravljava naše socialistične družbe.
STABILIZACIJSKA PRIZADEVANJA V TOVARNI GOSPODINJSKE OPREME GORENJE VELENJE
Varčevanje na vseh ravneh
HHHH
ZDRUŽITEV ZDRAVSTVENE IN LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI
Referenduma uspela
V petek, 29. avgusta, so odločali zaposleni v bolnici Topolšica in Savinjsko-šaleškem zdravstvenem domu o oblikovanju nove sestavljene organizacije združenega dela „Združena savinjsko-šaleška zdravstvena ustanova Velenje."
Akcija za oblikovanje ^ je bila doslej temeljna or-
nove sestavljene organizacije združenega dela „Združena savinjsko-šaleška zdravstvena ustanova Velenje" gre h kraja Danes, v petek, 5. septembra, bodo o tem na referendumu odločali še zaposleni v Savinjsko-šaleški lekarni Velenje.
V Bolnici Topolšica in Savinjsko-šaleškem zdravstvenem domu Velenje pa sta bila referenduma prejšnji petek, 19. avgusta. Zaposleni v Bolnici Topolšica so odločali o osamosvojitvi bolnice,
ganizacija združenega dela Splošne bolnišnice Celje ter, podo bno kot v Savinjsko-ša-
vseh volilcev
Bolnica Top olšica 212 Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje
leškem zdravstvenem domu Velenje, o združevanju zdravstvene, bolnišnične in lekarniške službe v okviru ,.Združene savinjsko-šaleške zdravstvene ustanove Velenje."
Rezultati referenduma so naslednji:
volilo
204 = 96,26
„ZA"
199 = 93,86
272 249 = 91,17% 235 = 86,39'
V Bolnici Topolšica in v Savinjsko-šaleškem zdravstvenem domu Velenje se je torej večina zaposlenih odlo-
čila za združitev v novo sestavljeno organizacijo združenega dela ,.Združena sa-vinjsko-šaleška zdravstvena ustanova Velenje".
pov.
Sprejetih pa je bilo tudi več novih ukrepov, zlasti še z namenom, da bi zmanjšali izmet in nasploh stroške poslovanja. Kar najbolj skrbno gospodarjenje pa terja tudi dolgoročna usmeritev Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje na tuja tržišča. Letos želi Gorenje izvoziti za najmanj 50 milijonov dolarjev izdelkov, zato je razumljivo, da so pred vso delovno skupnostjo resnično odgovorne naloge. Surovine in reprodukcijski material se doma še vedno dražijo, medtem ko cene na tujih tržiščih padajo. Zaradi dražjih surovin in reprodukcijskih materialov so izvozne možnosti močno omejene oziroma je treba sprejemati izredne ikrepe, da bi tudi v prihodnje uresničevali politiko dolgoročnega vključevanja v mednarodno blagovno menjavo.
V prizadevanjih, da bi uskladili proizvodnjo s predvidevanji ter prodali kar največ izdelkov na tuje, pa se srečujejo v velenjski tovarni gospodinjske opreme Gorenje s skoraj nepremostljivimi težavami pri oskrbi s surovinami, reprodukcijskimi materiali in deli, zlasti s tistimi, ki jih pri nas ni mogoče dobiti. Ob tem veja posebej opozoriti, da ima ob polletju Gorenje pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco in da si prizadevno, da bi si surovine in reprodukcijske materiale če je le mogoče, zagotavljali doma.
■■■■■
smumanm
■HMMH
VSAKA ZAPOSLENA ŽENA 2ELI KAR NAJBOLJ RACIONALNO IZKORISTITI CAS, KI GA PORABLJA ZA RAZNA
GOSPODINJSKA OPRAVILA.
VELEBLAGOVNICA
norae
VELENJE
posveča posebno pozornost tudi zaposlenim gospodinjam.
Na specializiranem oddelku s proizvodi bele tehnike so naprodaj na enem mestu
VSE POTREBŠČINE,
ki naj gospodinji olajšajo delo (ali: ki naj zaposleni ženi olajšajo delo v kuhinji) in ji pomagajo doseči več prostega časa.
Ob spremembi gospodarskega načrta za letošnje leto, s katerim so predvideli proizvodnjo v višini 3 milijarde 325 milijonov dinarjev, so v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje sprejeli program varčevanja in stabilizacije. Začeta je bila akcija, da bi z vrsto ukrepov, probleme, s katerimi se že srečujejo, ah pa jih še pričakujejo, razrešili in tako zagotovili dosedno izpolnitev z gospodarskim načrtom predvidenih nalog.
Ena od poglavitnih nalog, za skupnih službah, kjer ne bi bilo
katero se zavzemajo tudi v velenjskem Gorenju je, da za akcijo varčevanja in stabilizacije pridobijo vse zaposlene, saj bodo prizadevanja te 6.500 članske delovne skupnosti le tako uspešna. Splošno prepričanje je, da ni delovnega mesta -- tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot v
mogoče česa prihraniti, ponekod več, drugod manj. Cilj, izražen v dirnarjih je, prihraniti okrog 193 milijonov dinarjev, in to s prihrankom pri direktnih stroških, posebej še z varčevanjem pri porabi surovin in reprodukcijskih materialov. Spre-njem pri porabi surovin in reprodukcijskih materialov. Sprejeli pa so tudi vrsto drugih ukre-
ZADNjEDNI PO SVETU...
•	SEN EGALSKI ' PREDSEDNIK
m BRDU
Te dni se mudi na petdnevnem obisku v Jugoslaviji predsednik Senegala, pesnik Leopold Senghor. Z gostiteljem predsednikom SFRJ Josipom Brozom Titom sta v soboto na Brdu pri Kranju začela prijateljske pogovore, nato pa je senegalski predsednik odpotoval z letalom v Ohrid, da je v Strugi prejel letošnji Zlati venec struških večerov poezije. Ogledal sije Dom poezije v Strugi in se tam sestal z jugoslovanskimi pesniki.
V ponedeljek sta oba predsednika nadaljevala uradne pogovore na Bledu. Predsednik Senghor je seznanil gostitelja z ukrepi Senegala za nadaljnji razvoj ekonomskih in političnih razmer. Predsednik Tito je govoril o razvojni poti Jugoslavije v izgradnji socializma in seznanil senegalskega gosta z dosedanjimi rezultati in izkušnjami Jugoslavije.
Ker pa Senghor ni samo državnik, ampak tudi pesnik, je že med njegovim dosedanjim bivanjem v Jugoslaviji, zlasti med obiskom na struških večerih poezije v Ohridu, prišla do izraza tudi vloga Senghorja - pesnika. Z odkritim zadovoljstvom je sprejel pobudo jugoslovanjske skupnosti PEN za aktivizacijo pisateljev neuvrščenih dežel.
„Biti moramo več prisotni v svetu tudi na tem pisateljskem področju," je soglašal Senghor. Se več: izjavil je, da se bo na konferenci neuvrščenih držav na vrhu v Colombu zavzel za to, da bi se izoblikovala organizacija pisateljev neuvrščenih.
•	KAŽIPOT ZA NOV SISTEM
Sedmo posebno zasedanje generalne skupščine OZN, posvečeno vprašanjem gospodarskega razvoja v svetu, mora dati konkretne odgovore na vprašanja o praktičnih ukrepih za pogajanja
o novem gospodarskem sistemu v svetu ter ugotoviti področja, o katerih bodo predstavniki mednarodne skupnosti morali pričeti pogajanja, s ciljem, da omogočijo vzpostavitev novega sistema gospodarskih odnosov v svetu.
Tako je ob otvoritvi sedmega posebnega zasedanja generalne skupščine orisal cilje štirinajstdnevnih razprav predsedujoči alžirski zunanji minister Abde-laziz Buteflika.
Razprav v stekleni palači OZN ob East Riveiju se udeležujejo predstavniki vseh 138 članic svetovne organizacije, okoli 100 delegacijam pa načeljujejo zunanji ministri ali drugi člani kabinetov. Našo delegacijo vodi podpredsednik ZIS in zvezni sekretar Miloš Minič, kije v New York dopotoval iz Lime, kjer se je na čelu naše delegacije udeležil pete konference zunanjih ministrov neuvrščenih držav. Doslej je na seznamu govornikov za plenarna zasedanja prijavljenih 112 šefov delegacij. Miloš Minič bo predvidoma govoril v sredo.
• EGIPT IN IZRAEL SPREJELA SPORAZUM
Predstavniki Egipta so parafirali nov začasni sporazum o ločitvi egiptovskih in izraelskih sil. Nekoliko prej so v Tel Avivu ta dokument podpisali tudi predstavniki Izraela. Obema aktoma podpisovanja je prisostvoval ameriški državni sekreta Henry Kissinger.
S sporazumom sta se Izrael in
Egipt obvežala, da ne bosta uporabljala „grožnje uporabe sile ali vojaške blokade". Izraelske čete se bodo umaknile z okoli 3500 kvadratnih kilometrov zasedenega ozemlja na Sinaju. Egipt bo dobil vrnjen strateška prelaza Gidi in Mitla ter naftna polja Bu Rodeis. Postaje za zgodnje odkrivanje vojaške dejavnosti ob liniji prekinitve ognja bodo vodili ameriški civilni strokov-anjaki.

.IN DOMOVINI
ZALOGE - Konec julija je imela slovenska industrija v zalogah končnih izdelkov zamrznjenih za 30 odstotkov več sredstev kot leto prej. To je posledica ne le naraščanja cen, temveč tudi zastoja v prodaji nekaterih izdelkov. Posamezna podjetja imajo na zalogi že trimesečno in tudi večjo proizvodnjo. Zaloge so velike v barvasti metalurgiji, kjer so narasle za 68 odstotkov, v kemični industriji so narasle za 46 odstotkov, v lesno-predelovalni industriji so narasle za 35 odstotkov in v tekstilni industriji za 34 odstotkov. Precej se je povačala vrednost zalog v prehrambeni industriji ter v elektroindustriji. •
TRAKTORJI - Mehanizacija kmetijskih kombinatov še ni pripravljena za puljenje sladkorne pese, obiranje koruze in trgatev. Razlog: še vedno ni odobren uvoz rezervnih delov za trak-toije, kombajne in druge stroje. Najmanj 60 odstotkov traktorjev
zaradi tega ne more na njive. Kmetijski kombinati zaradi tega opozarjajo, da pomanjkanje rezervnih delov ogroža pridelek pri vseh kulturah. To se posebej velja za koruzo. V Sloveniji pa mimo tega primanjkuje tudi najmanj 200 kombajnov, kajti s sedanjimi 2000 stroji ni mogoče v optimalnem roku pospraviti koruze.
STANOVANJA - Akcija za zgraditev 26.000 stanovanj, ki sta jo spodbudili ZK in Zveza sindikatov Slovenje - če upoštevamo fizični obseg gradnje - poteka zadovoljivo. Gradbene delovene organizacije so za letošnje leto načrtovale 13.353 stanovanj, dokončanih za vselitev in 9600 nedokončanih stanovanj. Manj ugodne pa so ocene glede gibanja cen, pridobivanja lokacij, financiranja komunalne ureditve zemljišč in zagotavljanja sredstev za potek gradnje.
OB 775-LETNICI ŠOŠTANJA
Turistične prireditve
Z velikim usnjarskim piknikom v Širokem se je v soboto, 30. avgusta v Šoštanju začel turistični teden, ki ga prirejajo v počastitev 775-letnice mesta in 30. obletnice osvoboditve.
Številne delavce iz sedmih Šoštanja, Topolšice in Zavo-
temeljnih organizacij Industrije usnja Vrhnika je najprej pozdravil v imenu organizatorja šoštanjske usnjarne predsednik delavskega sveta Herman Lešnik, v imenu krajevne skupnosti, ki je pokrovitelj turističnega tedna pa Martin Primožič.
V nedeljo so v prostorih restavracije Kajuhov dom vv Šoštanju odprli kulinarično in cvetlično razstavo, gostincev iz
denj. Posebna tričlanska komisija, v kateri so bili Stane Šmajdl, Stanislav Dolar in Jože Svetina, je izrekla pohvalo vsem rzstavljavcem in ocenila vsa razstavljena jedila, pogrinjke in cvetlične aranžmaje. Med njimi je bilo veliko takšnih, ki so prejeli po največje število možnih točk - deset. V ponedeljek se ie sešlo na občni zbor turistično društvo Šoštanj, v torek
planinsko društvo, prireditve so se vrstile tudi v sredo in včeraj, danes zvečer ob 19. uri pa bodo v domu kulture v Šoštanju odprli likovno razstavo. V soboto popoldne se bosta na stadionu Široko začela teniški in nogometni turnir, ob 19. uri bo revija šaleških glasbenih ansamblov. Če bo deževalo, bo prireditev v kulturnem domu. V nedeljo dopoldne se bo ob 8. uri nadaljeval teniški turnir, ob 9. uri bodo atraktivni skoki padalcev na Trg svobode, če-
mur bo sledila mokra vaja | niijev gasilskega društva štanj-mesto in sektorska i gasilskih društev iz Šoštai Gaberk, Družmirja in tova usnja Šoštanj. S trga svobo bodo nato gasilci krenili v sp vodu do restavracije Kajul dom, kjer bo ob 10. uri p menadni koncert šoštanj! godbe na pihala. V nedeljo p pddne ob 14. uri pa se bodo j Andrejevem domu na Slema sešli planinci. Za zabavo pa I skrbel ansambel Planika.
UČBENIKE DOBIJO V ŠOLI
V Velenjski občini so z letošnjim letom prešli na akcijo, da dobijo učenci knjige v šoli. S tem želijo pomagati staršem, ki imajo ob pričetku šolskega leta že tako in tako veliko skrbi. Učenci pa bodo imeli tudi enotne učbenike. Prispevali bodo le tretjino vrednosti knjig. O tem smo se pogovarjali z ravnateljem osnovne šole Miha Pintar-Toledo Emilom Hartneijem. Povedal je, da bodo s pričeto akcijo še nadaljevali, tako da bi v naslednjem šolskem letu dobili učenci tudi zvezke in delovne zvezke v šoli. To bi starši seveda plačali, kajti na brezplačne šolske potrebščine še sploh ne bodo mog|i preiti.
Že v letošnjem šolskem letu pa želij o s pomočjo Mladinske knjige na tej šoli organizirati prodajo šolskih potrebščin. Tako bi olajšali nabavo tega materiala, zlasti vozačem, ki težko nakupujejo v Mladinski knjigi. Te prodaje bi imeli enkrat tedensko po dve uri. O šolskih potrebščinah smo se pogovarjali tudi s poslovodjo Mladinske knjige Zmagom Franko-vičem, ki je povedal, da je pri njih nabavila knjige edino
• Do Zlebnikove domačije z avtomobilom
Od ceste na Lom do Zlebnikove domačije, kjer je 22.2.1974 padel partizanski pesnih Karel Destovnik - Ka-juh, je urejena nova cesta. Domačini so si že dolgo prizadevali, da bi jo uredili. Oskrbnik Zlebnikove domačije Alojz Trnovšek, je bil še posebno prizadeven. Cestišče je dolgo skoro dva kilometra, celotna dela pa znašajo okrog 16000 dinarjev. Za cestišče je prispevala krajevna skupnost Za-vodnje 3.000 dinaijev in GLIN Nazarje prav tako 3.000 dinarjev. Pomoč je obljubilo tudi združenje zveze borcev občine Velenje. Precej pa bosta morala prispevati tudi domačina Trnovšek in Bank.
Cesta vodi iz Loma, ki je v krajevni skupnosti Topolšica, vendar ta krajevna skupnost za njeno gradnjo ni pokazala doslej še nobenega razumevanja.
osnovna šola Miha Pintar-Toledo, ostale šole iz velenjske občine pa so odšle v Celje. To se mu ne zdi prav in pravi, da se morajo v prihodnje prej dogovoriti. Za nakup večjih količin knjig pa je Mladinska knjiga nudila 7-odstotni popust.
S to akcijo so bili zadovoljni tudi starši. Knjige so zelo drage, pogosto pa se je tudi dogajalo, da jih je zmanjkalo. Tega problema pa sedaj ne bodo več poznali.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN
Tudi „Kmečko pojedino", delo Jožice Dolar, je komisija i desetimi točkami.
V SOBOTO, 20. SEPTEMBRA. BO V TURIŠKI VASI II. SREČANJE AKTIVISTOV SALESKO-MISLINJSKEGA OKROŽJA OSVOBODILNE FRONTE:_
Pričakujejo najmanj 600 aktivistov OF
SLOVENJ GRADEC, 5. septembra -Izvršni odbor občinske konference SZDL
Slovenj Gradec je imenoval po dogovoru z odborom aktivistov Osvobodilne fronte organizacijo II. srečanja aktivistov šaleško-mislinjskega okrožja Osvobodilne frone. Predsednik odbora je Ferdo Fišer-Mojka, namestnik predsednika Mila Razdevšek, člani pa Stane Butolen, Jože Potočnik, Franc Beliš, Ivan Lakovšek, Franc Pečoler, Ivan Plevnik, Franc Mikec, Jože Kotnik, Mira Vald in Bojan Butolen.
Pripravljalni odbor je na prvi seji sklenil, da bo srečanje v soboto, 20. septembra, na
letališču Koroškega aerokluba v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu. Prvikrat so se zbrali aktivisti šaleško-mislinjskega okrožja Osvobodilne fronte lani oktobra v Velenju, ob občinskem prazniku Šaleške doline, z letošnjim srečanjem v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu pa bodo počastili 30-letnico zmage nad fašizmom in osvoboditve.
Odbor aktivistov Osvobodilne fronte šale-ško-mislinjskega okrožja in pripravljalni odbor računata, da se bo zbrala v Turiški vasi na II. srečanju vsaj polovica vseh aktivistov Osvobodilne fronte iz Šaleške in Mislinjske doline, ki jih je po za zdaj zbranih podatkih okrog 1.200.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
Aktualno
ena politika zapos
Za gospodarstvo v prvi polovici letošnjega leta so značilna močna inflacijska gibanja. Negativne posledice se čutijo še zlasti pri gibanju življenjskih stroškov. Čeprav se je skupni dohodek v vseh občinah na območju interesne skupnosti za zaposlovanje Velenje 9te občine so: Dravograd, Moziije, Radlje, Ravne in Velenje) občutno povečal, pa se ekonomičnost poslovanja v večini občin ni povečala vzporedno z njim. Povečanje dohodka je bilo v preveliki meri posledica povečanega števila zaposlenih in seveda povišanja cen.
V preteklih letih se je zaposlenost povečavala v povprečju za 5 odstotkov letno, za letošnje leto pa lahko ob aktivnosti zaposlovanja, ki se pokazala v prvi polovici leta, sklepamo, da bo še občutno večja. V povprečju je namreč zaposlenost v tem času višja od lani kar za 8,7 odstotkov. Po podatkih socialnega zavarovanja je na območju velenjske skupnosti za zaposlovanje v povprečju zaposlenih že 46.819 oseb. Velenje pa še vedno
predstavlja tisto občino, v kateri zasledimo prekomerno zaposlovanje. Zaposlenost je v povprečju letos višja kar za 13,1 odstotka od lanske in presega vse določene meje. Prekomerno zaposlovanje zasledimo še v Dravogradu, Slovanj Gradcu in Radljah.
Še vedno pa je pretežni del novih zaposlitev predvsem v večjih delovnih organizacijah, na katerih itak temelji ves razvoj območja že doslej, razvoj manjših organizacij, ki naj bi predstavljale nadomestno dejavnost pa stagnira.
Čeprav obseg zaposlenih na področju skupnosti za zaposlovanje narašča, pa postajajo delovne organizacije pri prijavljanju potreb po novih delavcih, bolj previdne. Tako je število prijavljenih potreb po delavcih in pripravnikih v šestih mesecih letos nižje za 1,6 odstotka. Do zvečanih potreb je prišlo le pri poklicih z višjo in srednjo izobrazbo. Če pa opazujemo izobrazbeno strukturo pa vidimo, da je še vedno
previsoka udeležba nekvalificiranih kadrov, 66,7 odstotka vseh potreb je pokritih z nekvalificirano delovno silo, kar je daleč preko planov, tako občinskih, republiškega kot delovnih organizacij.
Torej lahko vidimo, da na področju velenjske skupnosti za zaposlovanje zaposlenost narašča preko vseh sprejetih resolucij in priporočil. Pokazalo pa se je, da za to produktivnost dela ne narašča skladno z vlaganji in so investicije še vse preveč delovno intenzivne.
Navedena dejstva nas opozaijajo na to, da bo na področju zaposlenosti in zaposlovanja moralo v kratkem priti do večjih sprememb, če bomo hoteli kolikor toliko urediti gospodarstvo v celoti. Res pa je, da s tako politiko zaposlovanja, kot jo imamo v tem obdobju, še dolgo ne moremo računati na izboljšanje, vemo pa vsi, da imata ekstenzivnost v zaposlovanju in stagni-ranje produktivnosti dela močne korenine prav v tem. M. Vovk
UII00000ljU00r0f00000000000000000000000000l000000000000000000000*000M*0M*0M0f0f00f0*f000*g*rf0000M00M00MM0M0MMMriW0MW0WMM0MMIglH
J
• TUDI V ŠALEŠKI DOLINI POZABLJAMO NA KMETA
Slovenski kmet je veliko prispeval v borbi za svobodo, on je tisti, kije stoletja zavedno čuval naš slovenki jezik. Zdaj pa smo se zmodernizirali, na vsakem koraku se srečujemo z industrijo, na kmeta pa pozabljamo. Vemo, da brez kmetijstva ne moremo živeti, a vseeno dovolimo, da kmetje vidno propadajo.
V___J
smo se pogovarjali z ljudmi, ki žive tu, smo spoznali, da se sploh ne moremo primerjati z njimi. To lepoto vidimo, lepo nam je, toda kar čuti kmet do te zemlje mi ne moremo.
Pri Krajnčevih, kakor se reče po domače kmetiji, kjer gospodari Ivan Knez, je bila nekoč številna družina. Ivan je imel pet otrok. Vsa ta leta (danes jih ima 62), je trdo delal. Želel je, da ne bi njegova kmetija zaostajala za drugimi, kljub temu daje bil skoro odrezan od sveta. To mu je tudi uspelo. S cesto so dobili povezavo z dolino. Nikoli pa ni niti pomislil, da bo ostal na stara leta na kmetiji sam z ženo.
Ko smo prišli, so ravno želi. Bilo jih je precej. Kasneje je povedal, da mu pomagajo sosedje.
Na kmetiji je veliko spremenil. Želel jo je čim bolj modernizirati, da bi jo nekoč predal sinu Tončiju. Ta pa je odšel v dolino. Spočetka se je še vračal, zdaj pa je poročen v Lokovici. Morda se vrne? Ali pa se bo vrnila Ivanova hči, ki živi v Šmartnem ob Paki? Ivan še vedno upa, da se bo nekdo vrnil. Ne razume, da bi njegovi otroci lahko zavrgli ljubezen do zemlje, ki jim jo je vlival vsa leta. Rad jih ima in je zelo srečen, če mu pride kdo kdaj kaj pomagat.
Ivan govori zelo premišljeno. Vse kar pove, dvakrat premisli. Ko smo ga vprašali, če je življenje na kmetiji res tako zelo težko, je dejal: „Mladi mislijo, da se na kmetiji ne da živeti. Ko bi bil jaz mlajši bi že šlo, tako pa ... res ne vem kako bo. Ta zemlja bi lahko dala od sebe še zelo veliko, tako pa res ne vem kako bo." Ko smo ga vprašali kaj bo s kmetijo, če se ne bo nihče vrnil, je dolgo premišljeval, nato pa dejal, da na to sploh ne more misliti. V njegovem glasu pa je bilo upanje, vera v to, da se bo nekdo le vrnil. Noče misliti na to, da se je trudil zaman, da bodo njegovi otroci to zemljo zavrgli, jo pustili neizkoriščeno. ,
Povabil nas je v svojo hišo. V njej je bilo včasih vse živo, zdaj pa živita tu le dva ostarela človeka, ki skrbno obdelujeta 35 ha zemlje. Iz vsake grudice izžareva ljubezen, ljubezen, ki veže kmeta in njo. Ivan bi rad kmetijo moderniziral, preuredil hlev, prekril hišo____
toda sam tega ne zmore več,
Njegova kmetija leži zelo visoko. Tu zapade veliko snega. To pa je tudi edini čas, ko si Ivan in njegova žena nekoliko odpočijeta. Takrat pa se zelo rad spominja tistih časov, ko je bila njegova hiša polna otroške igrivosti, otroci so ga razveseljevali na vsakem koraku. Takrat ni niti slutil, da mu bodo nekoč vsi „zbežali" od doma.
Med vojno so celo njihovo družino izselili, kmetijo pa popolnoma oropali, a Ivan jo je v teh letih „spet postavil na trdna tla" - v hlevu ima osem glav živine, žito, krompir.... vse posejejo doma. Kupijo le nekaj bele moke, sladkor ...
Ivan Knez
neprimerno nizke. Stroje pa je poleg tega še zelo težko dobiti. Mnogi mladi nasledniki imajo veliko obremenitev tudi z odplačilom dediščin. Če pa se mladenič že odloči, da bo ostal na kmetiji, se pogosto zgodi, da ne najde žene, saj se dekleta zelo nerada poroče na kmetije."
In kako poskušajo v kmetijski zadrugi omiliti problem odhajanja s kmetij? »Kmetije poskušamo preusmeriti" je povedala Majda Naglost. »Kmetovalcem nudimo kredite, vendar pa potrebujemo neko jamstvo; to pa je naslednik. Želimo, da bi imeli mladi kmetovalci vsaj osnovno izobrazbo (Kmetijska šola Šentjur), zato jim nudimo štipendije."
JE PODOBNIH KMETIJ
BREZ NASLEDNIKOV ŠE VEČ?
Zanimalo nas je kakšno je mišljenje kmetov na kmetijah, ki so brez naslednikov. Odpeljali smo se v Zavodnje in naprej v Šentvid. Vozili smo se po slabi cesti, ki pa pomeni domačinom zelo veliko. Z njo so dobili povezavo z dolino. Odpravili smo se h Krajnčevi kmetiji. Ta kmetija leži na zelo lepem področju. Okrog so hribčki, na njih pa skromne kmečke hiše. Vemo, da gara kmet od jutra do večera, vendar pa živi v nekem svojem svetu, svetu, ki ga pozna le on. Ko
Mladi se danes raje odločajo za delo v tovarnah, kmetije pa ostajajo brez naslednikov. Na njih pogosto srečamo samo ostarele ljudi, ki pa še vedno upajo, da se bo kdo le vrnil. Takih kmetj je tudi v naši občini precej.
Njegova kmetija je na zanimivem področju, zato smo ga vprašali kako bi bilo, če bi se ukvarjal s kmečkim tu-riznim. Rekel je: „Na take stvari se pa jaz ne spoznam, če bi sin ...
Zelo vesel je bil, ko mu je pred petimi leti prvič posvetila električna luč, tako je zdaj nabavil tudi nekaj strojev.
Vprašali smo ga, če se za njegovo kmetijo zanima kdo iz kmetijske zadruge. Povedal je, da se ne spominja, da bi bil kdo kdaj tu.
Ivan pravi, da so tudi davki precejšnja obremenitev za kmeta. Retel je: „Le težko si prislužim še denar za davke. Letno plačam povprečno 4.500 dinaijev davkov in drugih dajatev."
Ko smo ga vprašali, kaj si želi, smo videli, da so tudi njegove želje zelo skromne. Je primer človeka, ki se je boril za slovenski narod, za slovensko besedo, ki je po-
magal graditi našo socialistično družbo, zdaj poje on potreben pomoči. Ali mu jo nudimo v zadostni meri? .
ZEMLJA ČAKA, LJUDI PA NI
V Zavodnjah smo se ustavili še na eni kratiji. Z glavne ceste smo zavili na stransko pot. Prispeli smo do zelo velike kmetije. Že od daleč smo opazili starejšo kmečko hišo, ld je bila v letih, ko so jo gradili, prav gotovo ena najrazkošnejših v Zavodnjah. Ob hiši stoji velik hlev, uta ... »vse lepo in prav", smo si rekli, ko pa smo zvedeli, da živi in gospodari na tej kmetiji štiriinpetdesetle-ten možakar sam, tega skoraj nismo mogli verjeti. Kako lahko dovolimo, da propada kmetija 40 ha, kije bila nekoč ugledna? Na njej je delalo včasih po trideset ljudi, ko smo jo pa zdaj obiskali, smo srečali le priletnega možakarja, ki je pe-
ljal na vožičku travo. V hlevu, ki je velik in so v njem že nekoč gojili dvanajst glav živine, smo zdaj videli štiri. Vse je zapuščeno in iz dneva v dan bolj propada. Tudi Franc Potočnik sam pravi: »Kmetija propada!" Ko smo ga vprašali, če mu je za to hudo, pravi: »Kaj mi bo hudo, saj mora biti tako ..." To je človek, ld živi kot puščavnik, saj se pogosto zgodi, da ne vidi nikogar. Do ljudi je zelo nezaupljiv. Tako nas je v začetku tudi gledal, in le redko spregovoril. Ko pa je spoznal, da mu nočemo nič, seje razgovorih Spoznali smo, daje bil zelo vesel, da ga je kdo obiskal. Drugače pa mu je vseeno, kaj se bo zgodilo jutri, on živi le za danes. Kaj pa bi sploh lahko pričakovali?
pokazal nam je tudi hišo. ki je ogromna in se en sam človek v njej skoraj izgubi. Tako velike in take stare hiše (stara je okrog 400 let) ni daleč na okoli.
Potočnikova kmetija je bila ena najbolj zavednih kmetij v Zavodnjah. Francetov oče je bil prvi predsednik OF v tem kraju, France pa je moral med vojno v nemško vojsko. Zelo nerad se spominja tistih strašnih časov. Pokazal nam je tudi očetovo medaljo. To je medalja zasluge za narod.
Stiriinpedesetieten možakar lahko prav hitr ozboli in če bi zbolel, mogoče nihče ne bi vedel. Včasih ga sicer obišče nečak, drugih stikov z ljudmi pa skoro nima. Vprašali smo ga o tem pa je dejal: »Meni je čisto vseeno. Saj je vseeno ali umrem danes ali pa jutri. Pri zdravniku pa še nikoli nisem bil." To je res človek, ki živi od danes do jutri, pa saj od življenja res nima kaj pričakovati.
Pravi, da njemu starostni prispevek, ki ga plačuje prav gotovo ne bo nikdar koristil in je zanj le obremenitev. Zelo žalostno pa je, da se tudi na tej kmetiji še ni ustavil nihče iz kmetijske zadruge. Nekaj pa bi se menda že dalo ukreniti. Nismo stro-kovanjaki na kmetijskem področju, pa smo vseeno prepričani, da je to kmetija, ki bi lahko nekaj prispevala našemu gospodarstvu.
BEG Z DEŽELE
■
Kmetijstvo je bilo nekoč v naši dolini zelo pomembno, danes pa kmetije iz leta v leto bolj propadajo. Industrija je zvabila mladino s kmetij, kar jebilo seveda potrebno, vendar pa je šlo mnogo predaleč. Tako ostajajo danes kmetije, ki so bile zelo perspektivne, brez naslednika.
O tem smo se pogovaijali z direktorico kmetijske zadruge v Šoštanju MAJDO NAGLOST. Povedala je: ,,Na kmetiji človek nikoli ni prost. Ne pozna ne praznikov, ne nedelj... zato vsak dobro premisli, preden se odloči, da bo ostal na kmetiji. Na kmetiji pa je tudi težko zaslužiti toliko kot v industriji. Cene kmetijskih proizvodov so namreč v primerjavi s kmetijskimi stroii
Če bomo tako nadaljevali, bomo čez nekaj let ,jedli morda stroje? " Potočnikova hiša, v kateri živi samo en človek in kmetuje
brez vsakršnih načrtov	M. TAMŠE
IMAŠ ROMAIM
46
»Vidim, da si si pobarvala lase."
„Ne, to je lasulja. Zelo draga. Ti je všeč? "
Ni odgovoril, zato je vstala in se pokazala v vsej svoji amerikftnizirani uniformi in z diamanti na prstih.
»Lepa obleka, ne? Samo za zelo bogate ameriške dame."
Želel je spregovoriti, dvignila se mu je leva obrv, a je molčal in raje srknil aperitiv.
Gospod Berwald se je vrnil in sporočil, da je večerja pripravljala. Galahad je &očil na noge.
Sedla sta si nasproti za
# ROMALO KIRKBRIDE
„To si lahko mislim."
»Zakaj misliš? Saj si rekel, da bi se poročil z bogato damo. Yuki je bogata. Poročiva se in ona ti bo pomagala, da boš tudi bogat."
»Oh, zelo cenim tvojo ponudbo Yuki." In ko jo je ponovno pregledal, je skoraj jezno vzkliknil: »Toda raje te imam takšno, kot si bila prej."
„Kaj misliš s tem?" je rekla in solze obupa so ji privrele na oči. „Saj si rekel, da imaš rad Yuki, a se moreš poročiti z bogato gospo. Pridobila sem veliko denaija, zdaj se lahko poročiva. Zdaj praviš, da nočeš bogate dame - da bi imel Yuki rad ubogo, kakršna je bila prej. Ti se norčuješ z Yuki. Ti nisi pošten in nimaš čistega srca. Ti si velika baraba."
Galahadu so popustili živci. Dovolj neumno je že, da
JU KI OKANO
dolgo mizo. Zavese so bile zagrnjene, na mizi so bile prižgane sveče, visoki svečniki pa so metali na strop čudovite sence, kot japonsko aranžirane šopke.
Gospod Barwald je nato-čil vino, medtem ko je kuhar prinašal izbrana jedila, kos prekajenega lososa, kaviar, švicarski sir in podobno. Galahad je jedel, kot ne bi videl kaj podobnega še nikdar v življenju. Nato so prinesli na mizo dva velikanska karibska jastoga. Ker je bfl preobčutljiv na školjke, je le vzdihnil, odrinil jastoga in si izbral svinjsko meso na žaru in solato. Ne Yuki, vsa vzhičena, ne Galahad, ves mrk in zamišljen, nista spregovorila niti besedice, gospod Berwald pa si je razlagal njun molk narobe in poklical je kuhaija, da sta se neslišno umaknila v kuhinjo.
„Hm, Yuki," je rekel Johnny, ne vedoč, kaj naj reče ali počne, ko se je tako znašel sam z Yuki v romantičnem okolju sveč. „ povej mi vse o sebi. Veliko si prepotovala v zadnjem času. Si se zabavala v Londonu? " »Oh, pa še kako! Bila sem gost pri brifigaiju in gospe Brownswordovih. Zelo slaven mož. Vojni heroj. Zasedel Monte Cassino čisto sam!"
Galahad se je nelagodno nasmihal. „In New York? Najbrž si bila tam gostja Harryja wantwortha? "
»Ne, stanovala sem pri prekrasni Američanki v hiši na 93. cesti. Na Nfadison avenue je imela japonsko trgovino."
»In v San Juanu? Prav gotovo si zelo priljubljena pri upravniku Hiltona? "
»Da, zelo prijazen je z Yuki. Daroval mi je dragocene francoske parfume, cvetje, bomboniere.'
Johnny je zmajal z glavo z neskritim občudovanjem.
»Res si čudovita, prav zares! V primeri s teboj sem pravi amater. Morala bi prevzeti moje posle!"
»Bi želel, da ti Yuki pomaga? "
„Oh, samo šalil sem se," je hitel pojasnjevati. »Videti je, da si se sama izredno dobro znašla." -
Kuhar je neslišno vstopil, da bi odnesel prazne krožnike in pospravil mizo ter serviral konjak in kavo.
»Nočem delati sama, no-* čem živeti sama," je odgovorila, ko je kuhar zapustil jedilnico. »Zdaj ni treba več, ker sem bogata."
ti sledi okrog sveta prifrknje-na Japonka, toda da te prisilijo na večerjo in moraš gledati nekoč enostavno dekletce, našemljeno kot pustno šemo, je resnično več, kot lahko prenese. Yuki je imel rad bolj, kot si je želel priznati. Če je v sedanjih okoliščinah poroka nemogoča, še ni rečeno, da si je ne bi zaželel v postelji. Takoj bi to storil. Njeno čudovito, drobno telo, prijazen obrazek, ki ga je vedno budil iz sanj, in le zato, ker je bil poštenjak, se je doslej še ni dotaknil. Toda njegovi posli so bih vedno odvisni od točno določene slike Galahada, k njej pa ni spadala predstava poročenega moža, čeprav z ljubko Japonko.
Zdaj so solze tekle po Yukinih licih že v potokih ter spirale ličilo, v globoko plast pudra na licih pa vre-zale široke brazde. Galahad je ni mogel gledati več in poln sočutja je pripomnil: »Ti praviš, da sem baraba! Rajši poglej samo sebe!"
Zgrabil jo je za roke in potegnil k ogledalu. »Poglej se - kaj meniš? Je to Yuki Okano ali Sadie Thompson. To je grozljivo!" Nato pa je njegova jeza naenkrat popustila in rekel je mehko: „Yuki, draga moja - bodi takšna kot nekoč. Saj imaš tako izreden značaj - tako resnično enkraten, prav zares!"
Potegnil jo je v naročje in jo poljubil, nato pa tiho odšel skozi vrata na cesto.
PO SLEDOVIH FOTOGRAFIJE S SUTJESKE

LOVRO JE PREŽIVEL
Velikokrat se ob prelistavanju spominskih albumov in fotografij iz minule vojne nehote vprašamo: Ka) se je zgodilo s temi ljudmi? So
preživeli, so izginili v vojni vihri, da danes nihče ne ve za njihov grob? Med najbolj znanimi in neštetokrat poni borcev in ranjencev, ki jo je leta 1943 p< Na fotografiji je med ranjenci tudi Lovre Dragobratovič, ki so ga šele pred kratkim odkrili in katerega zgodba o dnevih partizanskega bojevanja je
znanimi in" neštetcikrat ponatisnjenimi je tudi fotografija posnel Žorž Skr" ji'ie med ranjenci tudi Lovre Dr;
Skrigin na Sutjeski.
pretresljiva, a hkrati ohrabrujoča.
Nekdanji borec prve proleterske brigade živi danes kot upokojenec v vasi Blace, blizu izliva Neretve v Jadransko morje. Ko so ga pred kratkim obiskali, je razpredel svojo aolgo in zanimivo življenjsko zgodbo: »Prišel sem iz siromašne vasi Rabe. Tam sem preživel otroška leta, v svet pa sem odšel, ko so me poklicali k vojakom. Prišel sem v Boko Kotorsko, kjer sem se spoznal z Vidakom Zečevičem, bratom znanega revolucionarja Vlada Zečeviča. V razgovorih z njim sem marsikaj spoznal in doumel Tam me je zatekla tudi vojna. Iz Boke Kotoiske sem se vrnil v domačo vas, od tam pa sem 22. maja 1942 leta odšel v Neretvansko partizansko četo, ki se je kasneje razrasla v odred. Nekega dne sem bil z borci v vasi Vidoše pri Livnu, kjer sem izvedel, da iščejo prostovoljce za prvo proletarsko brigado. Prijavil sem se in razporedili so me v kragujevski bataljon.
Tu je bflo življenje v marsičem drugačno. Takoj so začeli z dolgimi
Ante Begovič, fant, ki na sliki stoji ob konju, zdaj živi v Sibeniku. Pa tudi Mile Bogunovič iz Like, ki sedi na levi ob moji glavi in gleda naravnost v fotografski aparat Žal je umri, ko smo šli čez Zelenogoro.
Borci in ranjena leta 1943 na Sutjeski. V ospredju slike leži Lovro Dragobratovič.
pohodi in bitkami in že v bitki pri Vlasenki ga je zadelo v levo roko. Drugič je bil ranjen pri Travniku,
tokrat ga je zadelo v desno roko. Tisto zimo pa je dobil tudi hude ozebline. Tako je šla njegova življenjska pot dalje. Tik pred osvoboditvijo Beograda, leta 1944, ko je bil komisar 31. brigade 21. srbske divizije, je ob njem eksplodirala mina. Seveda pa mu je najglobje v srcu ostala bitka na Zlatiboru maja 1943, v času pete ofenzive.
„Bil sem v vrsti ranjencev in tifusnih bolnikov. Šli smo od Tare in Pive čez Vučevo na Tjentište in proti Lučkim kolibam. Hodih smo
rasi in poslušali mnenje topov, smo utrujeni, lačni in izčrpani Počivali smo ob golih drevesih. Grmenje topov in vedno glasnejši streli strojnic pa so nas silili dalje. V zavesti nam je bila samo ena misel, da moramo dalje, da ne smemo počivati, da ne smemo zaspati, kajti to bi bila gotova smrt. Dnevno smo prejeli le grižljaj kruha ali dva, tri požirke tekočine. V žepu sem nosil grudo morske soli, ki sem jo od časa do časa obliznil, da sem ostal pri zavesti in da sem zbral novih moči za pot. Tovariši okrog mene so padkti in soli nisem mogel zadržati le zase. Zdrobil sem grudico in jo razdelil. 9. junija smo prišli na Mi-linklade. Nekdo je zaknčal: Kolona stoj! Ranjenci smo se stisnili k drevju in nekaj trenutkov sem ležal onemogel, bil sem prepričan, da je vsega konec. Slišal sem šepetanje tovarišev. Nekdo je dejal, da so ranili Tita. Mar je to mogoče? "
Ko se je vojna končala, se je vrnil v svoj rojstni kraj. Potem pa je odšel med mornarje. Cesto se kot upokojenec spominja preteklih dm, vse življenje pa išče svoje vojne tovariše. Marsikoga je našel in z marsikom je navezal tesne stike. Dopisuje se z njimi in obuja spomine na težko in slavno preteklost.
„Vsi me vabijo, naj jih obiščem", pravi. »Nekega dne bom res odšel".
Ko so ga vprašali, če je po vojni videl fotografijo s Sutjeske, je odgovoril, da jo je videl takoj po koncu vojne. Vendar je na to pozabil. Slika ga je vznemirila sele kasneje, ko je nekje prebral, da je ranjenec na sliki verjetno ob Sutjeski tudi umrl.
»Nisem", pravi Lovre, še sem živ. In če bi bilo treba, bi spet odšel v Prvo proletarsko. To bi storil tudi
KOMANDOSI BREZ BARETK
Kmalu po propadu Francije je moral Skoizeny na Nizozemsko - bil je to prijeten izlet, ki je skorajda spominjal na počitniško potovanje. Tedaj je imel čin narednika, še vedno pa je bil kadet, ki bo nekega dne postal oficir.
Na Nizozemskem je prvič odkrito presenetil svoje predpostavljene s čisto civilno iznajdljivostjo, ki je zanesljivo niso pričakovali od njega.
Na obalnem področju so stali pripravljeni težki tanki. Posadke so čakale, da jih bodo natovorili na izkrcevalne ladje - bilo je v času, ko so se Nemci pripravljali na invazijo v Veliko Britanijo.
Ladje so čakale, vojaki so postajali nestrpni in Skorzeny je kmalu odkril zakaj - niso imeli dovolj močnih ramp, s katerimi bi lahko vkrcali jeklene orjake na ladje, ki so stale ob obali. Ker je bil gradbenik, so ga vprašali, če bi lahko hitro naredil načrte za-rampe. Ko je bilo to opravljeno, je nastalo vprašanje, kje naj te rampe izdelajo. In ko so naposled našli primerno tovarno, so vsi začeli gcvoriti, da bo delo trajalo tedne in tedne. Nizozemci, so trdili nemški častniki, ne bodo hoteli dovolj naglo delati za okupacijske sile, pa čeprav jih bodo k temu silili z revolverji v roki. Skorzeny je delavcem v tovarni obljubil (in jim dal nekaj
tudi naprej) dva zaboja francoskega konjaka in precejšen kup čokolade, če bodo rampe pravočasno izgotovljene. Delali so noč in dan in tri dni Kasneje je Skorzeny prebudil poveljujočega častnika tankovske enote, ter ga popeljal na pomol, kjer so njegove, tanke že vkrcavali na ladje.
Toda samo nekaj di kasneje bi se njegova vojaška kariera kmalu naglo končala pred vojaškim sodiščem!
Ker so tovornjaki iz njegove kolone, s katero je potoval, nujno potrebovali zračnice, se je ustavil v oskrbovalni bazi in od poveljujočega oficirja zahteval, naj mu jih da. Ta je prošnjo gladko zavrnil. Zračnice mu je bil voljan dati samo v primeru, če bi lahko opravičil svoje dejanje s pismeno zahtevo višje komande.
Tedaj je Skorzeny zagrozil, da bo pred oskrbovalno bazo pripeljal svoje vojake in jim ukazal, naj začnejo streljati, če ne bo pri priči dobil pnevmatik. Dobil je, kar je hotel, toda tri tedne kasneje se je zaradi tega moral zagovaijati pred generalom, ki ga je oštel in mu, kot je dejal, zaradi izjemne milosti odpustil ta prestopek.
April je prinesel napad na Jugoslavijo. To je bil njegov ognjeni krst. Prvič v življenju je videl trupla, zaduhal smodnik.
Nekaj dni kasneje je izvedel svojo prvo akcijo..Z majhno
IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA
skupino vojakov je odšel v izvidnico, ko je v daljavi opazil večjo skupino jugoslovanskih vojakov. Počakali so jih v zasedi in ko so se jim približali, je skočil prednje ter zavpfl, naj se vdajo. Presenečenje je uspelo in Skorzenyjeva skupma se je vrnila s 63 ujetniki, med katerimi so bih trije častniki. Vso akcijo je izvedel brez strela in to je bil nauk, ki si ga je dobro zapomnil. Zaradi tega je bil povišan v podporočnika.
V desetih dneh je bilo vsega konec. Hitlerjeva armada je slavila še eno zmago - bil je to nov dokaz uspešnosti bliskovite vojne. Toda zmagoslavje seje umaknilo pnpravam na napad na Sovjetsko zvezo.
Odpotoval je na vzhod. Vojaki iz njegove enote so prepevali »Korakamo na Anglijo". Bili so prepričani, da bodo naskočili trmoglave Britance skozi zadnja vrata - prek Turčije in Bližnjega vzhoda. Rommel, ki je prodiral proti piramidam, jih bo pričakal na Nilu in potem se bodo skupaj pognali prek Kanala.	...
Toda dan vožnje pred sovjetsko mejo se je njihov transport nepričakovano ustavil.
Iz vagonov so jih premestili na tovornjake in tako so nadaljevali pot proti meji. V gozdovih in med koruzo na poljih je bilo skritih mnogo topov in tankov.
Na drugi strani reke Bug so lahko vide|i sovjetske stražarje na visokih lesenih stolpih. Bili so na meji.
Nekaj ur pred napadom so jih postrojili in jim dejali: »Gospodje, cilj našega napada je Rusija. Usoda Nemčije je y vaših rokah. Bojujte se hrabro in ne skrbite, čez neka) tednov boste že korakali po moskovskih ulicah."
r
ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA
VPRAŠANJE: Miklavžina Vinko, delegat družbeno-političnega zbora, je predlagal, da naj izvršni svet posreduje, da bi tudi okoliški kraji dobili redno inkasantsko službo za pobiranje stanarine, tokovine ter plačil za RTV in komunalne storitve. Občani s sedanjim načinom pobiranja teh plačil niso zadovoljni, ker jih obišče inkasant poredko in morajo plačevati vse te stvari za več mesecev skupaj. ODGOVOR.
Stanovanjsko podjetje vrši tudi izven Velenja in Šoštanja redni mesečni inkaso, razen v Arnačah in Laz ah, kjer v sporazumu s stanovalci pobirajo stanarino vsak drugi mesec. Odgovor je dalo Stanovanjsko podjetje.
Zavod RTV ima probleme pri pobiranju naročnine za televizijo in radio, ker nima dovolj inkasantov. V teku je akcija za zamenjavo inkasantov in večjo zasedbo, tako da bodo lahko pobirali naročnino za vsak mesec posebej. Že sedaj lahko naročniki v krajih, kamor inakasanti ne prihajajo redno vsak mesec, nakažejo naročnino s poštno nakaznico. (Odgovor je dal Zavod RTV).
Način večmesečnega inkasa računov za porabljano električno energijo je osnovan na ekonomskih kriterijih in se ga poslužujejo vse TOZD podjetja za distribucijo električne energije Slovenije. Konzumna področja, ki jih napajajo posamezne transformatorske postaje, imamo razvrščena v posebne kategorije. Na uvrstitev določenega konzumnega področja v višjo ali nižjo kategorijo vpliva predvsem oddaljenost med odjemalci električne energije in količina porabljenih kWh na dolžino električnega omrežja. Odjemalci električne energije na kon-zumnih področjih z višjo porabo električne energije na dolžinsko enoto omrežja se inkasirajo mesečno, ostali pa se glede na izračunana merila inkasirajo dvo ali večmesečno.
Pri takšnemu načinu inkasa se pojavljajo zaradi vse večjih zneskov za porabljeno električno energijo (predvsem pri odjemalcih z večmesečnimi računi) težave ob izterljivosti računov. Zaradi teh in še drugih težav, s katerimi se srečujejo konzumne službe na celotnem preskrbovalnem območju Slovenije, je v pripravi prehod na letni inkaso električne energije.
Pri takšnem načinu inkasa bodo odjemalci plačevali električno energijo pavšalno z mesečnimi položnicami, ob koncu leta pa se bo izvršil obračun razlike med dejansko porabljeno in plačano količino električne energije. (Odgovor je dal TOZD -Elektro Slovenj Gradec.)
Še vedno so problemi okrog inkasantne službe, ker ni organizirana v enotno službo.
VPRAŠANJE: Rezoničnik Marija, delegatka zbora krajevnih skupnosti, je v imenu KS Bele vode in Zavodnje predlagala, da je treba elektrificirati tudi višinske kmetije na območju Belih vod in Šentvida, finančna sredstva za izvedbo elektrifikacije naj bi zagotovili delovni ljudje v občini z enodnevim zaslužkom.
ODGOVOR:
Na območju KS Bele vode in Zavodnje nima električne napeljave: sedem kmetij, pet stavb v upravljanju stanovanjskega podjetja, ena stavba v upravi Kmetijske zemljiške skupnosti, planinski dom, elektrarniški dom, Delavska koča Glin Nazarje in šest vikendov.
Potrebno bo veijetno najti druge poti za elektrifikacijo navedenih objektov. Akcijo bo morala prevzeti KS ter v sodelovanju z ustreznimi interesnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami najti ustrezno rešitev. V programu investicij in krajevnega samoprispevka za obdobje 1975-1980 je investicija že predvidena.
Podobni problemi so tudi v drugih KS, zato tak način reševanja problema ni sprejemljiv.
VPRAŠANJE: Klančnik Alojz, delegat zbora krajevnih skupnosti, je predlagal, da naj organi občinske skupščine posredujejo pri Zdravstvenem domu v Velenju, da bi se v prihodnje organiziralo cepljenje predšolskih otrok tudi v Plešivcu ali vsaj v Ciikovcah. V kolikor tega ni mogoče izvesti, pa je treba zagotoviti prevoz za matere in otroke iz Plešivca in Cirkovc do kraja cepljenja; pri zadnjem cepljenju se je namreč dogodilo, da (zaradi oddaljenosti kraja cepljenja) veliko otrok iz Plešivca ni bilo cepljenih.
ODGOVOR:
V	Plešivcu ni bilo kandidatov za primarno cepljenje, za revakcinacijo pa so bili samo trije otroci.
V	Cirkovcah sta bila za primarno cepljenje samo dva otroka, za revakcinacijo pa trije otroci.
Zato ne drži, dif veliko otrok ni bilo cepljenih. Ker je bilo tako malo otrok in velikokrat še vabljeni ne pridejo na cepljenje, so bili starši pravočasno obveščeni, da bo cepljenje v najbližnjem cepišču v osnovni šoli Škale.
V	jesenskem roku, ko je predvidenih več otrok (predšolskih in šolskih) pa bo cepljenje v omenjenih krajih, v Plešivcu in Cirkovcah. (Odgovor je dal Savinjsko-šaleški zdravstvani dom Velenje.)
VPRAŠANJE: Miklavžina Vlado, delegat zbora krajevnih skupnosti, je predlagal, da naj se občinska skupščina s svojimi organi zavzame za hitrejše reševanje odškodninskih zahtevkov za zemljišča, ki jih je treba opustiti zaradi izkopavanja premoga.
V	imenu svoje delegacije je predlagal, da naj bi se zemljišča na območju Škal (zaradi ugrezanja) uvrstila v IV. katastrski razred.
ODGOVOR:
Upravni organi občinske skupščine bodo storili vse, kar je v njihovi pristojnosti, da se bodo odškodninski zahtevki za zemljišča, ki jih je treba opustiti zaradi izkopavanja premoga, kar najhitreje reševali.
Glede drugega dela vprašanja pa smo mnenja, da ni potrebno razvrstiti katastrsko občino Skale v IV. skupino predvsem iz dveh razlogov:
-	ker je še vedno večji del katastrske občine Škale nepoškodovan zaradi rudaijenja.
—	ker se pri Geodetski upravi lahko kulture in razredi za posamezne poškodovane parcele razvrstijo pod nerodovitna zemljišča. V tem primeru se katastrski dohodek izračuna samo od parcel, ki zaradi rudarjenja niso prizadete.
VPRAŠAJ JE: Slatinšek Jože, delegat zbora krajevnih skupnosti, je spregovoril o težavah, ki nastajajo pri gradnji stanovanjskega bloka v Pesjem. Prosil je, da naj organi občinske skupščine posredujejo pri samoupravni interesni stanovanjski skupnosti Velenje, da bi čimprej prišlo do gradnje tega prepotrebnega objekta, v katerem bo tudi trgovski lokal in prostor za delovanje družbeno-političnih organizacij.
ODGOVOR:
Stanovanjsko podjetje je naročilo in plačalo lokacijsko dokumentacijo za gradnjo stanovanjskega bloka v Pesjem, v katerem bi bili tudi prostori za trgovino. Zataknilo se je pri financiranju prostorov za trgovski lokal. Trgovsko podjetje ERA bi bilo lahko investitor le pod pogojem, če bi dobilo ugoden kredit. (Vračilo v petih letih.) Dne 27/8-1975 pa je bila zadeva obravnavana na predsedstvu SSSK, kjer je bilo dogo-voijeno, da bo zadevo skušal rešiti odbor za pomoč pri SSSK, ki upravlja s sredstvi solidarnostnega sklada in sicer tako, da bi sklad zgradil ta objekt, v katerem se predvideva 12 stanovanj in pa trgovski prostori v izmeri 500 m2. Zadeva bo predložena omenjenemu odboru na njegovo prihodnjo sejo, ki bo v prvi polovici meseca septembra. (Odgovor je dalo Stanovanjsko podjetje Velenje.)
VPRAŠANJE: Kolar Ivan, delegat zbora krajevnih skupnosti, je postavil naslednje vprašanje:
„Kako se določi tarifa (za vodarino) za kmeta, ki ima števec, pa uporablja vodo za gospodinjstvo in živinorejo, in kako se namerava obračunavati pavšal za kmetijo brez števca, če je merilo pipa, vemo pa, da Imajo kmetje v hlevih napajalnike za živino, ki ne morejo biti istovetni s pipo."
ODGOVOR:
Tarifa za vodarino se določi na podlagi sklepa Skupščine občine Velenje in se obračunava po dejansko porabljeni količini (ne glede ah se uporablja za gospodinjstvo ali kmetijstvo, ker je cena za m3 vode enaka).
Do sedaj ni primera, da hleve z napajalniki napajamo brez vodomera in tudi ne bomo dovolili odvzema vode brez vodomera za navedeni primer in podobno. (Odgovor je dal KOC Velenje.)
♦ ♦
SE JE VRNILA S KOZJANSKEGA ZVEZNA MLADINSKA DELOVNA BRIGADA »BRATSTVO IN ENOTNOST«
BRIGADIRJI SO SE LETOS IZKAZALI
Podobno kot pred tiemi tedni, so se tudi v nedeljo zadnjega ivgusta zbrali v Velenju brigadirji zvezne mladinske delovne igade „Bratstvo in enotnost" elektro in elektronske industrije iz trinajstih krajev naše domovine, katere oraganizator je bila tovarniška konferenca zveze socialistične mladine velenjskega Gorenja. Vendar se je nedeljski prihod brigadiije v središče Šaleške doline ■precej razlikoval od tistega pred tremi tedni. Obrazi 47 brigadiijev in brigadirk so bih veliko bolj zagoreli, na dlaneh še polno sledov o žuljih, na obledelih brigadirskih uniformah pa so se svetile Udarniške značke. Pred tremi tedni so bili še tujci, v nedeljo kot pravi prijatelji, bratje.
Brigadirji iz Banjaluke, Ce-tinja, Beograda, Kranja, Ljub-ie, Svetozareva, Sombora, a, Zagreba, Maribora in Velenja so bili v nedeljo gosti tovarniške konference ZSMS in Sindikata TGO Gorenje Velenje. Na prisrčnem sprejemu, ki so im ga priredili ob tej prilož-»osti v tovarniških prostorih, je trigadiije pozdravil vimenu delavcev Gorenja in družbenopo-itičnih organizacij predsednik ovarniške konference OO sindikata Valter Cimpec ter jim hkrati čestital za dosežene uspehe.
Brigada »bratstva in enot-posti" elektro in elektronske industrije Jugoslavije je od leta |1968, ko je bila ustanovaljena, sodelovala skoraj na vseh zveznih delovnih akcijah širom naše ;domovine: leta 1968 in 1969 la Savi, Niš 70, Banjaluka 71, eograd-Bar 72, Sava 73, Motava 74 in letos Kozjansko 75.
Na vseh teh akcijah je osvojila nsto priznanj, med njimi trak 7 sekretarjev SKOS. Orden dela predsednika republike, Trak 8. »ngresa ZSM Srbije, Trak IX. tongresa ZSMJ, Plaketo X. tongresa ZKJ. Vsa ta priznanja e Brigada bratsva in enotnosti la tako za uspešno delo na kot za prizadevnost na
področju športa, kulture, idejno političnega izobraževanja, tehnične kulture in drugem.
Z razvijanjem vseh teh dejavnosti ter skozi življenje in delo se je negovalo bratstvo in utrjevala enotnost med mladimi iz vseh krajev naše domovine.
Tudi s Kozjanskega se je brigada vrnila z odločnimi rezultati, se je s ponosom pohvalil njen komandant Milan Kretič, zaposlen v velenjskem Gorenju.' „Brigada je bila v zadnji-šesti izmeni najboljša, zato upravičeno upamo, na podelitev plakete Veljka Vlahoviča in zastavice ZSMJ, ki bo podeljena najboljši brigadi akcije Kozjansko 75."
Od skupščine občine Šentjur smo prejeli priznanje za udeležbo in dragocen prispevek k razvoju občine v mladinski delovni brigadi Kozjansko 75. Podobno kot brigada so se izkazali tudi brigadirji- Kar štirinajst jih je od 47 dobilo udarniške značke, 16 priznanje komandanta akcije,
16 pa prizanje komandanta brigade. Poleg tega je šest brigadiijev prejelo še posebna priznanja. Tako ni bilo brigadiija, ki ne bi odhajal domov z enim priznanj oziroma pohval."
O samem brigadirskem delu in življenju v brigadi pa je komandant Mlan Kretič,povedi:
„Naša brigada je bila kot Jugoslavija v malem, saj smo bili v njej mladi iz raznih krajev naše države. Bili smo kot ena družina, pred katero je stal najpomembnejši čilj: narediti čimveč ter s tenprispevati, da bo tudi na Kozjanskem steklo boljše in lepše življenje. Upravičili smo zaupanje, saj smo zadano nalogo presegli petdesetodstotno. Delali smo po osem ur na dan, velikokrat pa še dlje. Glede na to, da smo bili iz različnih krajev, je že prvi dan steklo med nami prvo prijateljstvo. Bratstvo in enotnost sta na Kozjanskem doživela novo potrditev. Na podlagi sodelovanja, skupnega dela, tovariških odnosov, bratstva in enotnosti so vse tri brigade zadnje izmene - Brigada bratstva in enotnosti, Franceta Prešerna iz Kranja In Ivana Gradnika iz Nove Gorice - podpisale listino o pobratenju ter se tako obvezale, da bodo nadaljevale tradicijo, skovano v težkih dneh naše revolucije. Plod tega pobratenja pa bo skupen odhod omenjenih brigad na zvezno akcijo Kozara 76, katere organizator bo Rudi čajevec iz Banjaluke.
Zato smo naslednjega našega so-besednika poiskali med mladimi iz Banaluke. Izbrali smo Milana Maija-noviča, pomočnika, komandanta brigade.
Milan je bil tokrat prvič v brigadi.
..Prihodnje leto bomo mi organi-zatoiji, zato sem moral dobiti potrebne izkušnje." Milanu je bila namreč ta prva udeležba v brigadi „Žal mi je, da se nisem že prej prepričal, da je v mladinskih de-. lovnih akcijah kljub napornemu delu lepo. Med nami je bilo pravo tovarištvo, ki ne bo nikoli zbledelo. Vsi smo bili kot eden. Ravnali smo se po načelu: vsi za enega, eden za vse. Izredno me je navdušila slikovitost pokrajine, za katero bi človek kar težko veijel, da je nerazvita, če se ne bi prepričal na svoje oči. Tudi ljudje, s katerimi smo se vsak dan srejjavali, so bili izredno gostoljubni in mednje se bom še vedno rad vračal, če bom le imel možnost."
Tudi Stanka Popovič je prišla na Koznajsko iz Banjaluke. Za kratek pomenek smo jo izbrali, ker je bila med brigadirkami najboljša. Zato je še toliko bolj ponosno pokazala s prstom na udarniško značko, ki se je svetila na njeni bluzi Stanka je že stara brigadirica, saj ji je to bila že tretja delovna akcija. Tudi Stanka ni mogla prehvaliti gostoljubnosti Koz-jancev. ,,Sprejeli so nas kot svoje otroke," je vsa navdušena pripovedovala. „Pomagali so nam pri delu, in seveda nam prinašali sadje in sokove."
Povprašali smo jo, če se ji je zdelo težko?
„Sploh ne", je skoraj užaljeno odvrnila, pa čeprav so bili na njenih dlaneh še nezaceljeni žulji. „Saj smo mladi," je pristavila in nadaljevala: „Brez žuljev si udarniškega dela ni mogoče zamisliti." Podobno kot gostoljubnost ljudi, katerim so gradili
okno v svet cesto, je Stanka izredno hvalila nadvse topel sprejem, ki so ga brigadirjem pripravili v Gorenju. Tega ne bomo nikoli pozabili. Storili bomo vse, da jim bomo prihodnje leto vrnili.
„Vsak mlad človek bi moral v brigado," se je pridružila pogovoru Mira Rogelj iz Ljubljane. Ker sem bila letos prvič v brigadi, sem šele zdaj spoznala, da se lahko z udarniškim delom resnično veliko naredi Zato je treba takšne akcije še spodbujati. Sicer pa lahko vse moje vtise strnem v naslednji stavek: Prihodnje leto na svidenje na Kozari 76."
Na brigadni konferenci ki so jo imeli brigadirji ob koncu tritedenske akcije, so podelili šest posebnih priznanj. Enega izmed njih je prejel tudi Milan Nikolič, kot najmlajši udeleženec letošnje akcije na Kozjanskem. Milanu je komaj deset let in že je okusil pravo brigadirsko življenje. Tako kot tisoče njegovih sovrstnikov je moral tudi Milan v ponedeljek sesti v šolske klopi peti razred osnovne šole v Nišu. Milan, ki je prišel na akcijo skupaj z brigadirji iz EI Niš, je kljub svojim desetim letom sprva poprijel za vsakršno delo. Kasneje pa so ga njegovi starejši kolegi določili, da mora prevzeti skrb za pijačo.
Milan je nameraval v b .igado že lani Vendar je tik pred odhodom zbolel in kljub solzam je moral ostati doma.
„Letos pa je eden zadnji trenutek odpovedal in vskočil sem jaz," je z
veseljem dejal. „Domotožje sploh nisem poznal, sam smo bili vsi kot bratje," je zatrjeval.
Čeprav je tudi za Milana življenje v brigadi enkratno, pa prihodnje leto ne bo oblekel brigadirske obleke. „Drugo leto si bom privoščil poštene počitniCe, nekje na morju, čez dve leti pa bom spet brigadir, ,je pribil in že stekel za drugimi ki so odšli na ogled tovarne.
In ker smo se pogovaijali že z najboljšo brigadirko, smo poiskali tudi najboljšega brigadiija; da ne bi bilo zamere! To je Mile Glumac Rake Končar-Sombor. Miletu je beseda „najboljši" prešla že kar v kri. Saj je bil najboljši tudi lani na Savi 74, in enkrat tudi že letos, in sicer na „Moravi". Podobno kot drugi je tudi Mile hvalil gostoljubnost samih ljudi, med katerimi je preživel tri tedne in prisrčen sprejem v Velenju pred odhodom na akcijo in po njej. „Hvala vsem!" je dejal in se poslovil od nas.
\
Prišel je trenutek, kije najtežji za brigadiije, bolj boleč kot krvavi žujl Trenutek slovesa. Začeli so se poslavljati. Besede so jim zastale na ustih. Govorile so oči, ki so jih napolnile solze. Solze prijateljstva, ki so hkrati zatijevale: Se se bomo videli Prihodnje leto na Kozari ...
Sklenili so krog in solze so spodri-nili vzliki: Živelo bratstvo in enotnost ... in kot velikokrat v teh nepozabnih tednih, ki so jih preživeli na Kozjanskem, je zadonela pesem -Druže Tito, mi ti se kunemo ...
Milan Kretič
Milan Maijanovič
Stanka Popovič
Mira Rogelj
Milan Nikolič
i A i.
Mile Glumac
MAŠ ftAS
• ZARADI NEDISCIPLINIRANOSTI PRI PORAVNAVANJU DAVČNIH OBVEZNOSTI JE VELENJSKA DAVČNA UPRAVA MORALA POSEČI PO PRTSILNEM ODVZEMU
Gornji posnetek smo napravili pred dnevi v Metlečah v Šoštanju; ram kjer se cesta odcepi v Bele vode. To je razvidno tudi iz table, res komajda, ki je pribita kar na drevesu. S prometnega znaka, kije prislonjen ob jablano, bo kmalu težko razbrati, kaj pomeni, v največji zadregi -nevarnosti pa so vozniki, ki pripeljejo iz Belih vod proti Metlečam. Če bi se ravnali po desnem pravilu potem bi lahko brez skrbi zapeljali na cesto Topolšica-Soštanjnj. Toda raje počakajo, ker tudi pregovor pravi, daje previdnost mati modrosti, avto in pogledati, koliko je resnice v tem — še boljše pa peš, seveda, ki so pripeljali iz smeri Belih vod, da na tem križišču nimajo prednosti.
Te dni so planine v Gornji Savinjski dolini oživele. Na desetine ljubiteljev narave in osvežujočega malinovega soka hitijo na Creto, Menino, Lepenatko in na Mozirske planine, kjer so dozorele prve maline. Kljub munastemu vremenu so nepričakovano dobro obrodile in najurnejši že povedo o beri po 20 litrov na dan, kar pa s sladkorjem da vsaj 15 litrov izvrstnega soka. No, če že ne zaradi dobičkarstva, za rekreacijo pa je gotovo dobro zapreči avto in pogledati, kako je resnica v tem — še boljše pa peš, seveda.
Vaši prispevki za p.p. 89
• Neprijaznost v Mozirski koči
Po petih letih sem se letos v juliju odločila, da bom preživela nekaj dni svojega prostega časa na Golteh.
Tako smo se natovorjem z nahrbtniki nekega ponedeljka res napotili na Mozirske planine. Bil je še mož in dva otroka. Seveda se sploh nismo šli planince, saj smo se lepo pripeljali z žičnico. Otroka sta se prvič peljala z njo in je bil to zanju res lep dogodek. Vstopilo nas je malo, poet, šest. Potem telefonski pozivi gor, dol, pa gondola se še vseeno ni premaknila. Končno smo počasi oddrseli na vrvi Otroka sta gledala svet pod seboj in tudi drugi so uthnili. Že skoraj na vrhu je nekdo globoko izdihnil in rekel: „Kakšna tišina!" Tedaj pa je tovariš, ki je prodajal vozovnice, rekel, da se naj raje bogu zahvali, da smo srečno prispeli. No, do takrat nisem čutila nobenega strahu,
tudi potem ne, ampak tak komentar potnikom je bil po mojem čisto odveč. Na vse smo pozabili, ko smo se malo razgibali po zelenih livadah. Prečudovito je bilo. Čez kako uro smo se naranili do Mozirske koče. Postajali smo lačni in žejni Tu pa smo naleteli na zelo neprijazen sprejem. Soba je bila zamazana in stoli vsepovsod razmetani Ker smo mislili, da bo na balkonu kaj bolje, smo šli ven. Komaj smo zbrali štiri ne-polomljene stole. Vsedli smo se, a nikogar ni bilo blizu. Potem smo se le opogumili in smo šli vprašat, če bi lahko dobili kaj za žejo. Dve tovarišici sta nas čisto
Pred dnevi smo potrkali na vrata davčne uprave pri skupščini občine Velenje, ker nas je zanimalo, kako občani izpolnjujemo svoje davčne obveznosti, „Davčne obveznosti naših občanov so letos večje za 30 odstotkov kot v letu poprej", smo najprej zvedeli.
Glede na to, da so na davčni upravi pred nedavnim z okrepitvijo vseh služb odpravili z dnevnega reda pereče kadrovsko vprašanje, jim je v zadnjem času uspelo pregledati vse obveznosti davčnih zavezancev. Pri tem so ugotovili porazno sliko. Do sredine avgusta so imeli občani predpisanih obveznosti za 9,30 milijona dinarjev, od tega so jih poravnali le v višini 6,30 milijona ah 66 odstotkov.
Glede na to, da imajo vse občine letos omejeno splošno porabo, in sicer je limitirana s 25,1 — odstotnim dovoljenim porastom v primerjavi z lani, po družbenem dogovoru pa še to le tedaj, če so v občini poravnane vse davčne obveznosti v višini 80 odstotkov do srede novembra. Če posamezni občini do navedenega datuma ne uspe izterjati vseh predpisanih davkov in zaostalih dolgov iz preteklega leta, mora svojo porabo znižati za manjkajoči del. To bi vsekakor izredno negativno vplivalo na gospodarjenje glede na to, da je proračunska poraba v letošnjem letu že tako okrnjena. V primeru večje izterjatve pa je dovoljeno povečanje proračunske porabe za preseženi odstotek. Ker nediscipliniranost občanov pri izpolnjevanju davčnih obveznosti prav tako negativno vpliva na stabilizacijo, so dobile davčne uprave v vseh občinah nalogo, da morajo storiti vse potrebno za dosledno izterjavo vseh predpisanih davčnih obveznosti v tem letu. Prav tako je treba skrajšati na minimalni zakoniti rok vsa plačila, ki so bila odložena za leto ali pa še več. Kljub opominjanju vseh zavezancev davčna uprava Velenje ni dosegla želenih rezultatov. Zato so bili prisiljeni poseči po najstrožjih ukrepih — prisilnem odvzemu raznih ne-primičnin. Samo v času od 20. avgusta letos so zasegli razno-razne predmete v enajstih primerih. Gre za predmete, ki so-
dijo pod oznako luksusni in niso neobhodni za vsakodnevno
hodka. Takšnemu neobdavčeno za-služkarstvo pa v prihodnje ne bo več možno. Ob vsakokratni izdaji grad-
benega dovoljenja,, bo morala stil ka v vlogi namreč navesti tudi ii nadzornega organa.
Čeprav je lastnik avtomobila A. F. iz Raven pri Šoštanju (na sliki v ospredju) skril svoj avtomobil Kajuhov dom v Šoštanju, seje moral posloviti od njega.
življenje (kot na primer avtomobil). V tem času so izdali posameznim delovnim organizacijam 97 sklepov o prepovedi prejema osebnih dohodkov (v teh primerih gre za zelo dobro situirane osebe).
Za dva davčna zavezanca F. A. iz. Raven in A. P. iz Prelog pa so v napisali predlog oddelku za gospodarstvo pri skupščini občine Velenje, naj jima odvzame obrt. Svojih davčnih obveznosti namreč nista poravnala, odkar imata obrt. Pri tem dolguje prvi 200 tisoč dinarjev, drugi pa 80 tisoč. Pri njiju tudi ni bilo nobenih izgledov - tako smo zvedeli na davčni upravi, da bi začela poslovati v skladu z zakonom o . obrtnih dejavnostih; še manj, da bi poravnala zaostale davčne obveznosti.
Davčna uprava ima tudi precejšnje težave s posamezniki, ki prihajajo iz krajev izven velenjske občine. Z njimi največkrat graditelji zasebnih hiš sklepajo pogodbe, ne da bi se predhodno prepričali ali imajo ustrezno kvalifikacijo oziroma dovoljenje, ali pa jim plačajo vnaprej. Takšen „obrtnik po opravljenem delu izgine, ne da bi poravnali davčne obveznosti
Na davčni upravi niso dobro zapisani tudi posamezni gradbeni strokovnjaki - tehniki, inženirji, ki pri gradnji individualnih hiš nastopajo kot nadzorni organi Kad dve tretjini izmed njih jih namreč ne prijavlja na ta način pridobljenega do-
na kratko odpravili, češ, nimamo vode, ne moremo dobiti kave, sokov nimamo, kisle vode nI sicer pa ne morete nič dobiti, ker imamo inventuro. Nisem mogla veijeti, da je to mogoče. Pa je vendar koča nekoč bila polna ljudi in prijazen oskrbnik je imel veliko dela. Razočarani smo odšli, še posebno jaz, ker sem tako na veliko razlagala, kako je lepo v Mozirski koči.
Mahnili smo jo do Šmihela, tu pa sem se dokončno čisto potolažila, ker so mi Šmihelčani povedali, da že dolgo ne zahajajo na Mozirsko kočo, ker je tako neprijazno osebje.
Kdaj bodo tam gori spet za-gospodarili oskrbniki, ki so bili po srcu ljubitelji planin, še posebno Andrej, Rudi in ostali Pri njih si se počutil res tako, kakor da bi stopil v svojo hišo.
J.V., Petrovče
# Primer, ki ni osamljen
V petek dne 15. 8. 1975 popoldan sem se peljal s kolesom po desni strani ceste v Šalek. Malo pred vasjo sem srečal nla-do mamico z otrokom v naročju, drugi otrok, star dve leti, pa se je peljal z njo na otroškem triciklu. Ko sem se pripeljal do žene, se je otrok z naglico pripeljal pred moje kolo. Da ne bi zapelji v otroka in ga povozil, sem hitro zavrl in okrenil kolo. Pri tem sem tako nesrečno padel, da sem z glavo treščil na cesto. K sreči v tem trenutku izza ovinka ni pripeljal kakšen oavtomobil, ker bi bila nesreča še hujša, in najbrž tudi otrok ne bi ostal cel. Vem, koliko skrbi
ima mati, z otrokom pri dveh letih, zato se mi zdi čudno, da ni na cesti bolj pazljiva. Otroka naj bi držala za roko in šla po pločniku, kjer je bolj v^rno. Vsi vemo, koliko žrtev zahtevajo prometne nesreče in skrb vsakega bi morala biti, da je teh čim manj.
Pri nesreči sem dobil poškodbe na glavi in so me odpeljali v bolnico Slovenj Gradec, kjer so mi rano zašili. Tako sem imel še srečo, saj bi se lahko zgodilo še kaj hujšega.
S tem pismom bi rad opozoril matere, da bi imele večjo skrb za svoje otroke na cesti. Zakaj bi morali izpostavljati nevarnosti otroška življenja? j. Melanšek
• Nevšečnosti v El servisu
Naš bralec Mihael Slivar iz Velenja, Šlandrova 8, nam je poslal pismo, v katerem je opisal, kako popravljajo televizorje v servusu EI v Velenju.
14. avgusta se mu je pokvaril televizor. Okvaro je prijavil V EI servusu. Servis je prišel na dom, pogledal televizor, mu razložil, kaj vse bo popravil, le sprejemnik mora pripeljati na servis.
„ Človek mi je vlival zaupanje, zato sem ga ubogal. Pomislil sem, da so govorice o nesolidnih odnosih serviseijev do strank zlonamerne. Posebej tudi zato, ker mi je možak potožil, kako Velenjčani neradi dajo svoje hišne aparate k njim v popravilo. Še prehitro sem se razočalal, in uvidel, kako preklemano držijo govorice strank, o nesolidnih uslugah in oderuških cenah EI servisa v Velenju." nam piše tov. Slivar.
Ko je prinesel televizor, so mu obljubili, da bo popravljen na-
slednji dan ob 17. uri. Ko je prišel ponj, serviserja ni bilo, ker je menda odšel jest. Po eni uri in pol čakanja se je serviser vrnil in začel popravljati televizor. „Ko je odvil nekaj vijakov, jih več kot polovico ni dal nazaj. Tudi strokovno mora biti zelo „pod-kovan", ker sem ga jaz (laik) moral opozoriti, da vijak ne prime zato, ker je kanalnik narobe obrniL Televizorja mi v eni uri ni uspel popraviti, zato mi je naročil, da pridem v soboto ob 12 url Ko sem prišel, ga spet ni bilo. Uslužbenka mi je izročila aparat in račun za 235 din. Obljubila je celo, da bo mojster prišel na dom in montiral elektronko, ko jo bodo nabavili Kakšna tolažba! Da bo mera polna, sem ugotovil, da je televizor v EI servisu obnemel od silne solidnosti tega servisa do strank.
# Avtobusa ni bilo
21. julija je bil pogreb Razgor-šek Hedvike, gospodinje iz Celjske 61, Velenje.
Istega dne zjutraj sem-naročil avtobus za pogrebce. Za to uslugo sem prosil tovariša Ostrovrš-nika. Ta je naročil avtobus v Avtoparku - REK Velenje.
Popoldne se je zbrala množica ljudi in čakala na prevoz v Pod-kraj. Urni kazalec je hitro drsel in že pokazal na nekaj minut pred četrto, čeprav bi morali biti na Celjski 61 že ob pol štirih.
Lahko si mislite, kakšno je bilo negodovanje ljudi ker avtobusa sploh ni bilo. Mislim, da bi se kaj takega sploh ne bi smelo zgoditi! Pogreb sam je tako dovolj žalosten dogodek, pa ga zagrenimo še s takimi primeri! Upajmo, da takega spodrsljaja v prihodnjene bo več! ANTON RAZGORŠEK, Konovo
IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC
• PROGLAS ORGANIZACIJSKEGA ODBORA »MIR 75 -30 LET OZN« IN OBČINSKE KONFERENCE SZDL SLOVENJ GRADEC:_
»Sprejmimo prireditve za svoje, za naše!«
S LOVENJ GRADEC - Organizacijski odbor Mednarodnih kulturnih prireditev „MIR 75 - 30 let OZN" Slovenj Gradec in občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenj Gradec sta naslovila na občane občine Slovenj Gradec naslednji proglas:
„19. oktobra 1975 se bodo z veličastno proslavo 30-letnice -Organizacije združenih narodov začele v Slovenj Gradcu in sosednjih občinskih središčih mednarodne kulturne prireditve s skupnim naslovom" „MIR 75 -30 let OZN". Osrednja prireditev bo velika mednarodna likovna razstava v prostorih galerije pod pokroviteljstvom dr. Kurta Waldheima, generalnega sekretarja Združenih narodov, sledila pa bodo še pisateljska srečanja, mednarodni glasbeni dnevi Schola cantorum, teden celovečernih protivojnih filmov, pregled jugoslovanskih filmov z likovno tematiko itd.
Organizacijski odbor, ki ga je že lansko leto na predlog delegatov TOZD in IO občinske konference SZDL in IO kulturne skupnosti imenovala občinska skupščina Slovenj Gradec, je doslej opravil pomembno organizacijsko delo; najpomembnejše naloge pa bodo opravljene v zadnjih tednih pred osrednjo prireditvijo.
Ker vse kulturne prireditve „MIR 75 - 30 let OZN" izražajo na svojevrsten način veliko vero v ideale svobode in miru in ker hočemo, da bi to našo voljo opazili in jo upoštevali tudi v svetu, moramo vsi — organizacijski odbor in občani - strniti sile, da bi vse naše manifestacije doživele najširši odmev.
Organizacijski odbor „MIR 75 - 30 let OZN" in Občinska konferenca SZDL vabita zato mladino in delovne ljudi in želita:
da vsi občani Mislinjske doline sprejmemo prireditve za svoje, za naše, saj izražajo največje ideale človeštva, ideale, za katere je padlo v minuli vojni toliko žrtev in za katere se danes bori in jih razvija demokratični del človeštva;
da podpirajo in utijujejo prizadevanja za uspeh prireditev, kjerkoli bo to mogoče in potrebno;
da storijo kar največ, da bi . olepšali in uredili svoj dom oziroma okolico domačije in pomagali vsestransko, da bi se odele v praznično tudi vasi, posebej mesto, da bi Slovenjgraj-čani poskrbeli za najlepšo podobo ulic, zlasti še Glavnega trga;
da bi številne tujce, ki bodo obiskali naše mesto, sprejemali gostoljubno, prijazno m dostojanstveno,
in da bi se vseh prireditev udeležili v kar največjem številu.
Tudi ob tej priložnosti doka-žimo svojo socialistično kul-
turno zavest! Naj ne bo občana, ki bi stal ob strani! Prepričani smo, da je le s skupnimi močmi mogoče doseči velike in popolne uspehe!"
•	70 let gasilskega društva Podgorje
V	soboto in nedeljo, 30. 31. avgusta, so v Podgorju pri Slovenj Gradcu proslavili 70-let-nico tamkajšnjega gasilskega društva. .
V	nedeljo pa je bilo prijateljsko tekmovanje za pokal »Podgorje" ter mokra vaja gasilcev veteranov iz Podgorja. Pozneje so predali svojemu namenu nova. motorno brizgalno, podelili pa so tudi več odlikovanj in priznanj gasilcem iz Podgorja.
•	317 otrok na počitnicah v Fiesi
Letos je preživelo 14-dnevm počitnice v Fiesi, v počitniškem domu občine Slovenj Gradec skupaj 317 otrok iz Mislinjske doline. V petih izmenah so bili v večini na moiju otroci iz delavskih in kmečkih družin.
•	Delo predsedstva občinske konference SZDl
Predsedstvo občinske konference SZDL Slovenj Gradec j« imelo zadnje dni dve seji Na seji, ki je bila 22. avgusta, je sprejelo okvirni delovni načrt organov Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenj Gradec, in sicer svetov, koordinacijskih odborov in komisij do konca prihodnjep leta.
Na 3. seji, bila je 1. septembra, pa so obravnavali poročilo o izdelavi finančne konstrukcije za financiranje investicij v Umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu ter oceno učinkovitosti n stavljene aktivnosti pri izvajanj« družbenoekonomske politike v občini
•	šolski center ima 900 dijakov
Novi prostori so omogočili Šolskemu centru Slovenj Gradec, da so z novim šolskim letom 1975/76 začeli s poukom tudi na upravno administrativni šoli
Ekonomsko šolo, šolo za prodajalce, zdravstveno šolo ter 1. letnik upravne administrativna šole-obiskuje skoraj 900 dijakov in dijakinj. Največ dijakov in dijakinj imata šola za prodajalce ter ekonomska srednja šola.
Beseda davek - tujka za marsikoga

Velenjski strelci republiški prvaki
m
Na republiškem prvenstvu v Itreljanju s pištolami, ki je bilo v Ljubljani, so strelci strelske družine „Mrož" iz Velenja do-■egli največji uspeh. V disciplini malokalibrske serijske pištole so osvojili naslov republiškega
ekipnega prvaka z rezultatom 1478 krogov.
Za ekipo Velenja so streljali Jože Detibah (2. mesto) med posamezniki) 526, Vinko Trin-kaus (3. mesto) 520, Tobert Borovnik (7. mesto) 451 in Darko Jazbin (10. mesto) 447.
m:

CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA
VABIMO VAS NA:
enodnevni izlet v TRST, 20. septembra, cena 150 din.
Obenem obveščamo Velenjčane, da prijavijo zasebne proste sobe, ki jih bomo oddajali v turistične namene.
Prijave sprejemajo poslovalnice: CELJE, ŽALEC, MOZIRJE, VELENJE.
Odličen start
Nogometaši Rudarja so v prvi tekmi prvenstva VCNL visoko premagali novinca v ligi, moštvo Straže z rezultatom 5:0(0:0).
Velenjčani so v prvem delu igrali neučinkovito in gostje so se dobro opirali nerazpolože-nim napadalcem Rudarja.
Šele po odmoru so domačini pokazali svoje znanje in brez posebnih težav dosegli zadetke. Tako je več kot 400 gledalcev pozdravilo dobro igro Rudarja in prvo zmago.
Gole so dosegli: Nedeljkovič, Topčič 2, Žolger in Šmid.
Rudar je od vseh srečanj v VCNL zmagal z najvišjim rezultatom in vodi na lestvici.
Za Velenjčane so igrali: Bla-gus, Oljača, D. Frangeš, Popov, Hudarin, R. Frangeš, Šmid, Ta-takovič, Nedeljkovič, Topčič, Žolger.
Ljubljane z rezultatom 89:70 (45:39).
Najbolj sta se izkazala Jerič in Polovšak, ki sta dosegla vsak po 33 košev. Odlično igro pod košem pa je pokazal tudi mladi Breznik, ki se razvija v odličnega košarkarja.
Koše za Elektro so dosegli še Breznik 7, Kristan in Koren 6 ter Petek in Miš po 2. Elektra je na lestvici tretja z 20 točkami, kolikor jih ima tudi Radenska. V vodstvu pa je Bežigrad 74 z 28 točkami.
Skromna bera za atlete
V Mariboru in Kranju je bilo letošnje slovensko prvenstvo v atletiki za starejše in mlajše niadince. Sodelovali so tudi velenjski atleti, ki pa so tokrat
Gostišče MLAKAR
Vinska gora 21, p. Velenje
objavlja prosti delovni mesti
O NATAKARICE O KUHARICE
in eno učno mesto
NATAKARICE ali KUHARICE
Interesen tke naj se zglasijo osebno v gostišču.
Tečaji za kotalkarje
Kotalkaiski klub Velenje želi pritegniti k tej zanimivi športni panogi čimveč otrok. Zato bodo 8. in 9. septembra prihodnji teden, in sicer dopoldne od 8. do 10. ter popoldne od 16. do 18. ure, vpisovali v tečaj. Vpišejo se lahko vsi otroci, ki so dopolnili 6 let starosti.
ČIŠČENJIE TALNIH OBLOG (tapisomj, ftison, preproge)
opravimo kvalitetno In poceni. Naročila in Informacije v stanovanju Gorogranc in Grobelnik, Šaleška 2B, Velenje (2. oz. 3. nadstropje) ali telefon 850-704.
Tretja
zmaga
Elektre
V	nadaljevanju prvenstva košarkarjev slovenske I B lige so šoštanjski košarkarji v 15. kolu slavili tretjo zaporedno zmago.
V	zelo slabih pogojih za igro, ves drugi polčas je močno deževalo, so premagali košarkarje
sehiedel-YU-dimniki
•	montažni dimniki z. gibljivo - kislinoodporno *
•	ognjeobstojno Samotno cevjo
GRADNJA ŽALEC - PROIZVODNJA IN PRODAJA PGM LATK0VA VAS
hotel paka
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
OBVEŠČA IN PRIPOROČA,
da obiščete NOČNI BAR hotela PAKA in si ogledate nov barski spored v katerem nastopajo:
O DUO BALATONIS (MADŽARSKA) A
—	metalci nožev In žongler O MILICA KOVAČEVIČ
—	strip-tease	> O DUO WALCZAK (POLJSKA)
—	plesne točke
Zabaval vas bo ansambel DOMINANTA.
O Kegljišče hotela PAKA posluje vsak dan od tO. do 2.30 ure, ob nedeljah od 10. do 1.30 ure, v ponedeljek zaprto.
V RESTAVRACIJI »JEZERO« IGRA KVARTET »APRIL« IZ LJUBLJANE. VABI VAS IN SE PRIPOROČA ZA OBISK HOTEL PAKA VELENJE.
STE ŽE POSLUŠALI RADIO VELENJE?
Vaše sprejemnike naravnate vsak četrtek ob 15,30 na UKV frekvenco 88,9 megahercev. Prihodnji teden pa bomo spored Radia Velenje prenašali tudi ob nedeljah.
In še nečesa ne pozabite!
Vaše domače, sorodnike, prijatelje in znance razvedrite s
Vsaka predvajana čestitka, ki je spremljana z glasbo po vaši izbiri, stane 70 dinaijev.
Na prvenstvu so se izkazali tudi velenjski kotalkarji. Zlatko Slemenšek je osvojil prvo mesto med mladinci. Srebrna kolajna je pripadla Milanu Jurčiču v konkurenci članov. Od mladink pa je tretje mesto osvojila Gor-škova.
Uspeh mladih kotalkarjev velenjskega kluba je priznanje vsem, ld si prizadevajo za napredek kotalkanja, tekmovalcem pa lepo „plačilo" za vztrajno vadbo na betonski ploščadi.
dosegli manj kolajn kot na prejšnjih prvenstvih. Med starejšimi mladinci je prvo mesto osvojil le Rošer v metu diska 40,26. Pri dekletih se je najbolj izkazala Valohova z drugim mestom v metu kopja 35,78 in v metu diska tretje mesto z rezultatom 25,18. Sverčeva je očitno imela slab dan. V teku na 400 m je bila tretja s časom 60,0 v teku na 800 pa je odstopila.
Junakinja prvenstva je bila Nada Šober iz Raven, ki je zmagala, kar v štirih tekaških disciplinah.
Velika atletska tekmovanja
Vnedeljo se bodo na novih atletskih napravah na velenjskem stadionu pomerile moške in ženske ekipa slovenskih mest II. skupine. V zanimivem atletskem sporedu bodo nastopile reprezentance — moški iz Kopra, Nove Gorice, Trbovelj, Murske Sobote, Raven na Koroškem, Novega mesta, Podnarta in Velenja, — ženske iz Ptuja, Trbovelj, Kranja, Novega mesta, Murske Sobote, Travne Gorice in Podnarta.
Pričetek tekmovanja bo ob 10. uri.
Slemenšek državni prvak
V Zagrebu so se pomerili med seboj za naslove državnih prvakov v umetnostnem kotal-kanju najboljši kotalkarji Slovenije in Hrvatske.
GIMNAZIJA VELENJE
razpisuje prosto delovno mesto
TAJNIKA -RAČUNOVODJE
Kandidati morajo imeti srednjo šolsko izobrazbo in ustrezno prakso.
Nastop službe 1. lO. 1975.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
PRODAM
Novo spalnico, kuhinjsko opremo, zmrzovalno skrinjo 3801 in druge predmete poceni prodam. Mlakar Tomšičeva 1.
Moped T 12, 3 prestave, tehnično pregledan, prodam za 3.000 din. Glavnik Ivanka, Kavče 24, Velenje.
Novo hišo v Paški vasi prodam. Naslov v uredništvu lista.
ZAPOSLITEV
Varuško na domu za enoletno hčerko iščemo. Nag-lič, Prisojna 1.
Snažilko za skrajšani delovni čas iščemo. Informacije: Loterija Velenje.
STANOVANJE
GIMNAZIJA VELENJE
potrebuje v novem šolskem letu
LABORANTA
za določeno število ur tedensko.
Interesenti (priložnost imajo študenti) naj se zglasilo v tajništvu.
Sobo v Velenju ah v bližnji okolici nujno iščem. Na-ov pustite v uredništvu pod šifro »Dober plačnik".
ni: sit
IZGUBLJENO
V nedeljo zvečer sem ob Jezeru izgubila svetlo modro žensko ročno torbico. V njej so vsi dokumenti nekaj drobnjarij. Zato prosim morebitnega najditelja, da vrne torbico proti nagradi takoj, ker rabim dokumente za vrnitev na delo v Nemčijo. Oglasi naj se na naslovu Vodlan Ajna, Jenkova 10, Velenje.
NAJDENO
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ, št. 94/49)
objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni navedeni predmeti:
1.	Moška usnjena denarnica, v njej osebna Izkaznica, zdravstvena knjižica In še nekaj manj pomembnih dokumentov;
2.	Ročna moška ura;
3.	Tri kom. moške srajc* moški balonar plašč In moški suknjič.
Prosimo lastnike, da dvignejo najdene predmete v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Predmeti so deponirani na sedežu občine Velenje v sobi št. 15.
Ogled je možen vsako sredo od 14. do 16. ure. Po poteku 6 mesecev po objavi tega razglasa bodo ti predmeti last družbenega premoženja.
Oddelek za notranje zadeve
Sluiba najdenih predmetov
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in očeta
FRANCA BEVCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo družini Kuharjevi in Žerjavov! za vso izkazano pomoč, kakor tudi kolektivu Vegrad Velenje. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete žalostinke, govorniku za poslovilne besede 1n č duhovniku za spremstvo.
Žalujoči: žena Marija, sin Franci, hčerke Olzela, Marijana In Anica
4AŠ CAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, tdo in založništvo - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 7 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk, m Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci - Casnic je kot štirinajstdnevni „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973
— Zdaj izide vsak petek — Cena je 1 dinaija — Letna naročnina je 80 dinaijev — Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8.2.1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
• MALA ANKETA $ MALA ANKETA $ MALA ANKETA $ MALA ANKETA $ MALA ANKETA # MA
Spet so se odprla šolska vrata
Poletje se izteka in tako tudi počitnice. Zopet so se odprla šolska vrata. V ponedeljek prvega septembra so se zbrale pred šolami množice otrok. Bili so srečni, da so se spet srečali s sošolci. Počitnice so v njih za-, pustile polno lepih spominov, vendar so že težko čakali pri-četka šolskega leta. Nekaj od
Miran Kotnik
njih smo jih vprašali, kako se počutijo, ko vstopajo v višji razred, kako so preživeli počitnice ...?
MIRAN KOTNIK - 7. razred
Pred vstopom v 7. razred imam nekoliko- trem. Dobil bom nekaj novih predmetov. Počitnice so minile zelo hitro. Bilo je zelo pijetno, vendar pa sem že komaj čakal pričetka šolskega leta. Knjige dobimo v šoli, zvezke in ostale šolske potrebščine pa imam že tudi pripravljene.
KSENIJA FERENCAK - 5. razred
Počitnice sem preživela zelo lepo. Nekaj časa sem bila s starši na morju, bila sem tudi pri stari mami.,. Zda[ pa sem že komaj čakala šole. Ze nekaj dni sem si urejala zvezke in druge potrebščine, knjige pa dobim v šoli.
Ksenija Ferenčak
NAŠ ZNANEC
Suzana Simonišek
IVAN KNEZ
Ali poznate citre? To je zelo redko poljudno brenkalo s tridesetimi do petinštiridesetimi strunami, od katerih so štiri ali pet melodijske stune, ostale pa so spremljevalne. Zelo mlo je ljudi, ki znajo igrati ta instrument. Eden takih pa je Ivanu Knez iz Zavodenj.
Ivan se ukvaija s kmetijstvom. Dela ima torej čez glavo, a še vseeno najde čas za igranje. Rad igra ob večerih, v nedeljo popoldan ... Glasba mu je dopolnilo, razvedrilo po težkem delu. Najsrečnejši je, ko se zbere okrog njega vsa družina. On igra, ostdi pa zapojejo. Pojejo vsi, žena, Bernardka, Anika, Janko in Marjana. Janko zna zaigrati tudi nekaj melodij, čeprav mu je šele enajst let. Oče pa mu najraje odstopi starejše citre. Pred kratkim je namreč nabavil nove. Zelo ponosen je nanje. Povedal pa je, da je to zelo drag instrument, poleg tega pa gaje moral kupiti v tujini.
Ivan Knez je začel z igranjem na citre, ko mu je bilo dvanajst let. Doma so imeli stare citre, na katere je zelo rad brenkal, vendar pa nihče njegovih domačih ni znal igrati na ta instrument. Odhajal je k stricu v Črno skoraj tri ure peš. Ta stric gaje za igranje še bolj navdušil.
Ivan ne igra po notah, ampak vse po spominu in posluhu. Všeč so mu Slakove melodije. Tudi „Dovžana"
Ko očka zaigra, Bernardka, Anika, Janko in Marjana zapojejo
rad zaigra, kljub temu da so njegove pesmi zelo zahtevne. Nekaj pesmi pa je skomponiral tudi sam in napisal tudi besedilo.
Še vedno rad zaigra pesem, ki jo je najprej znal. To je „Le pijmo ga..." Prosili smo ga, da nam jo zaigra. Ko igra, se ne vidi, da je njegova roka vajena kmečkega dela. Igra sproščeno, ves je predan zvokom, ki jih izvablja iz instrumenta.
Ivan citre tudi sam uglasbi in to kar po posluhu. Sedaj igra še skupaj s harmonikarjem in kitaristom. Nastopajo na raznih prireditvah v Zavodnjah in okolici.
Ko je igral, so se zbrali otroci okrog njega. Zapeli so. V njih smo videli srečno kmečko družino, ki si zna poiskati tudi razvedrilo. „Prav lepo je res na deželi..," se je glasila pesem, „kjer hišca na samem stoji..." To je res le pesem, vendar pa smo bili prepričani da oni mislijo čisto zares. Prav gotovo so peli, tako kot čutijo. Tudi mi smo bili prevzeti in kar žal nam je postalo, da nismo tu doma.
M. TAMŠE
SUZANA SIMONIŠEK - 6. razred
Počitnice sem preživela kar doma, vendar je bilo kljub temu zelo lepo. Hitro so minile. Sicer pa sem sedaj že komaj čakala pričetka šolskega leta. Uredila sem si zvezke, knjige pa dobimo v šoli. To mi je zelo všeč. Pred vstopom v višji rezred imam nekoliko treme, vendar upam, da bo šlo.
DRAGICA PINTARIČ - 8. razred
Počitnice so minile zelo hitro. Nekaj časa sem bila na morju, drugače pa sem hodila s starši na krajše izlete. Bilo je zelo lepo, vendar pa sem že komaj čakala priče-tek šolskega leta. Pred vstopom v osmi razred imam precej treme. Sploh si ne morem predstavljati, da sem že v osmem razredu. Res je minilo zelo hitro. Ob koncu tega leta se bom morala odločiti tudi za nadaljnje šolanje. Zelo rada bi postala vzgojiteljica.
NADA PIRNAT - 8. razred
Počitnice so minile zelo hitro. Nekaj časa sem preživela pri teti, drugače pa sem pomagala doma. Komaj pa sem čakala novega šolskega leta, kljub temu da imam precej treme. Minilo je zelo hitro, letos se bom morala odločiti tudi za nadaljnje šolanje. HINKO EMAN - 7. razred
Počitnice sem preživel kar doma. Vendar pa je bilo prijetno. Stalno so me obiskovali prijatelji ali pa jaz njih. Komaj pa sem že čakal novega šolskega leta. Pripravil sem si šolske potrebščine, knjige pa dobim v šoli. To mi je zelo všeč, ker se je pogosto zgodilo, da smo imeli z nabavo le-teh precej težav. MIHAELA ŽLOF - 1. razred Letos bom prvič stopila v šolo. Zelo se veselim. Spoznala bom veliko novih prijateljic, pa tudi veliko se bom naučila.
Učenci pričakujejo od novega šolskega leta zelo veliko. Komq* so že čakali, kljub temu da so bile počitnice lepe. To je bil oddih, da bodo zdaj lahko dobro začeli in pridobili čim več.
M.T.
Dragica Pintarič
Nada Pimat
Hinko Eman
Mihaela Žlof
OD SOBOTE, 30. AVGUSTA, DO PONEDELJKA, 1. SEPTEMBRA, SO ZA ZDAJ ŠE NEZNANI STORIL VLOMILI V POŠTO SLOVENJ GRADEC:
Kam je »izginilo« 1,140.000 dinarjev?
SLOVENJ GRADEC, 1. septembra - Upokojenci iz središča Mi slinjske doline,-ki ponavadi vsakega prvega v mesecu pričakajo po štarja že pred pošto, da bi jim izročil pokojnino, so se danes zamai ozirali za poštarji. Ni in ni jih bilo na spregled. Ko so se najbci neučakani odločili, da vendarle] vilo med potjo obvestilo na-vrati!
e povprašajo po poštarjih, jih je zausta tih, da je pošta zaprta.
Prvi niso vedeli, zakaj so bila vhodna vrata slovenjgraške pošte, ki so druge delavnike ta čas že odprta, zaprta. Radovednost je bila že kmalu potešena. Po Slovenj Gradcu je začela krožiti skoraj neverjetna vest: ,,Na pošto so vlomili". Vest, ki ji vsi le niso verjeli, se je kaj kmalu potrdila za resnično.
V	prostore Pošte Slovenj Gradec je enkrat od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj vlomila, po vsej verjetnosti, skupina nepridipravov in z izpraznitvijo ene od blagajn „olajšala" pošto kar za 1,140.000 dinarjev (114 milijonov starih dinarjev). Druga blagajna je ostala nedotaknjena, čeprav je bil tudi v njej denar. V blagajnah Pošte Slovenj Gradec je bil 3 dni, izginulih 1,140.000 din verjetno manj časa, shranjen denar za pokojnine, ki naj bi jih začeli izplačevati v-ponedeljek, 1. septembra.
In kako je pravzaprav izginilo 1,140.000 dinarjev? Storilec -oziroma storilci so prišli v upravne prostore pošte in se z varilnim aparatom lotili železne blagajne, v kateri je bilo shranjenih 1,140.000 dinarjev, to je del denarja, pripravljenega za izplačilo pokojnin. Nočni obisk v poštnih prostorih je prva opazila snažilka, ko je prišla v ponedeljek, 1. septembra, zjutraj na delo.
V	času, ko to poročamo, je še vedno precej zakajev? Predvsem je vprašanje, zakaj se vlomilci oziroma vlomilec niso lotili tudi druge blagajne. Po vsej verjetnosti pa so morali nepredipravi, ki so slovenjgraško pošto „olaj-šali" za 1,140.000 dinarjev, kolikor toliko poznati razmere na pošti, da so vlomili prav v dneh, ko so imeli v blagajnah denar za izplačilo pokojnia
• Izsiljevala prednost
Voznica osebnega avtomobila CE 513-13 FRANČIŠKA KRA-BEL seje peljala 20.8. ob 20. uri po Šaleški cesti V križišču Šaleške in Foitove ceste pa ni upoštevala, da ima prednost voznik osebnega avtomobila CE 408-98 MARTIN PINOZA, kije peljal naravnost s Celjske na Šaleško cesto. Med vozili je prt šlo do trčenja, pri tem pa je nastalo za okoli 2.000 dinarjev materialne škode. Telesnih poškodb ni bilo.
•	Odkrili tatu
28.8. je okrog 2. ure ponoči* Podgorju 3 izginil osebni avtomobil znamke AUDI CE 217-05. Avtomobil pa so našli že naslednjega dne na kolovozni cesti nt Praski. Izsledili so tudi tatu. To je bil EDI VELER iz Studence? 13. Trenutno je brez zaposlitve in bivališča.
•	Po levi
Na cesti drugega reda iz smeri Slovenj Gradec se je 23.8. ok 19.50 zgodila težja prometna nesreča. Voznika osebnih avtomobilov JOŽE RUDOLF MARKO GROLEGAR sta po ljala v smeti proti Velenju. Nj blagem desnem ovinku v Paki j' voznik Grolegar opazil, kako vozi voznik osebnega avtomobili po levi. Grolegar se je umakni skrajno v desno, a je kljub temi prišlo do trčenja. Voznik JOŽE STRMCNIK, ki je pripeljal nasprotne smeri, je trčil najpnj v levi blatnik vozila Grolegarja, nato pa še čelno v vozilo Rudolfa. Voznik Rudolf je doM težje telesne poškodbe, škoda m vozilih pa znaša 60000 dinarjer.
•	Nepravilno naložen tovor
Voznik tovornega avtomobili S. KNEZ je vozil dne 26.8. cesti drugega reda iz smeri stanja proti Šnartnemu ob Paki Ko je pripeljal v Skorno in pričel spuščati po klancu navzdol, mu je v desnem ostren ovinku nenadoma prevrnilo prikolico. Temu je bil vzrok neprt vilno naložen tovor. Telesnih poškodb ni bilo, škoda pa znaša okrog 1.500 dinarjev.
•	Spregledala je voznika
Iz smeri Celja je po Šaleški cesti pripeljala voznica osebnej avtomobila CE 698-27 MARIJA KEMPERLE, ki je nameravali zaviti v križišče levo na Rudai-sko cesto. Spregledala je vozniki z mopedom VLADIMIRJA SO ŠTARlCA in tako izsiljevali prednost pred njim. Prišlo je do sškodo kodel
£
POGOVOR Z MLADIM KMETOVALCEM
Ni lahko biti kmet
Ljudje pravijo: „Kmetu se godi najbolje, nihče mu ne ukazuje, sam svoj gospodar je." Pri tem pa seveda ne pomislijo, da vstaja ob svitu in se njegov delovni dan konča pozno v noč. Poleg tega skoraj ne pozna praznikov in nikoli ne ve, ce ne bo toča uničila sad njegovega dela. Prav zato mladi danes bežijo s kmetij in se raje zaposlijo, kmetije pa ostajajo brez naslednikov in propadajo. Zato se prav redki mladi, ki se odločijo, da bodo ostali na kmetiji.
Eden takih jetudi dvaindvajsetletni IVEK DVORJAK iz Cir-kovc. Končal je poklicno šofersko šolo, vendar pravi: „Delo na kmetiji me je privlačevalo mnogo bolj kot ceste, zato sem se odločil, da ostanem doma. Sestre so se poročile. Ce bi odšel še jaz, bi kmetija ostala brez naslednika."
Pri Županu, kakor jim pravijo po domače, imajo 13 hektarov zemlje. Pred leti so lahko redili le pet glav živine, zdaj pa preusmerjajo kmetijo bolj na živinorejo. To so dosegli z boljšim gnojenjem, saj raztrosijo po travnikih poleg hlevskega gnoja, še okrog 3 tone umetnega. Nekaj hlevskega gnoja tudi prodajo, za ta denar pa kupijo umetnega.
Ko sva obiskali Iveka na njegovem posestvu,Je ravno opravljal zadnja dela pri preureditvi hleva. Loti se prav vsega: ,,Na kmetiji se mora človek lotiti sam vsakega dela, saj drugače sploh ne gre. Ce najamem na pnmer zidarja, mi ta zaračuna 50 dinarjev na uro, poleg tega pa mu moram nuditi še hrano in pijačo. Tako pride to predrago."
V tem letu je Ivek preuredil
hlev. Zgradil pa je tudi 53 m3 silos, kamor lahko spravi krmo z dveh hektarjev zemljišča. Pri graditvi pa je imel precej težav. „Ko hočeš graditi, ne dobiš cementa in železa.
Najhuje pa je bilo, ko sem nabaljal silokombanj, ki reže in zmetuje krmo. Kljub temu, da sem ga moral plačati vnaprej, ga nisem dobil v obljubljenem času. Ker sem ga nujno rabil, sem si ga moral sposoditi Sploh pa ne vem, zakaj bi se morale takšne stvari plačevati vnaprej," potoži Ivek.
Drugače pa je Ivek ves predan "zemlji. Poleti mu ni težko zgodaj vstati. Pravi, da sploh ne more povedati kako lepo je opazovati zorenje žita, katerega si sam
vijo, da je ima že dovolj. Bil je zelo razočaran in pravi: „Zemljo je dobil kmet, ki še svojega posestva ni mogel dovolj izkoristiti. Če mi ne bo uspelo povečati posestva, se bom prav gotovo tudi jaz zaposlil, ker lahko to zemljo, ki jo imam sedaj, obdelujem s stroji v popoldanskem času." Kot kmet se srečuje tudi z drugimi težavami Pri nas je težko nabaviti kmetijske stroje. Ko se je odločil, da nabavi večji traktor, mu je to uspelo le s pomočjo prijatelja. Tako je moral po traktor v Niš, prijatelju pa je moral plačati tudi uslugo. In če k temu prištejemo še
posejal. Mlad je in zanj nobeno delo ni pretežko. Ni dela, ki ga ne bi opravil. V javnem mu pomaga samo mama Ivanka, ker je oče bolan. Sicer pa opravi Ivek skoraj vsa dela s stroji. Zelo si želi, da bi svojo kmetijo povečal in še bolj mehaniziral. Občina je prodajala zemljo, za katero je vložil prošnjo. Vendar pa te zemlje ni dobil, z obrazložit-
prevoz, vidimo koliko nepotrebnih stroškov je imel ob nakupu.
Ivek se tudi družbeno-politič-no udejstvuje. Je delegat krajevne skupnosti pri skupščini občine Velenje in sekretar SZDL v Cirkovcah. To mu vzame sicer precej časa, a z dobro voljo se naredi vse.
Poleg vsega najde čas tudi za lov. Za to ima urejen poseben kotiček. Predvsem v pozni jeseni se rad odpravi v gozd. Ves je predan naravi, ki ga spremlja na vsakem koraku.
In kakšne so želje mladeg kmetovalca? ..Preprečiti bi bflo treba drobljenje Kmetij. Tudi naša kmetija je bila nekoč večja, pa so jo razdelili med dva brata. Vendar pa drugi del posestva nazaduje. Če se kmetije ne bi drobile, tudi mladi ne bi tako bežali z njih. Svojo kmetijo bi rad še bolj moderniziral. Prispevek za starostno zavarovanje je sicer potreben, vendar mislim, da je tistih 300.- din, ki jih prejemajo ostareli kmetje, pravzaprav sramotna vrednost. Kaj pa lahko danes človek kupi za ta denar? "
Tak je Ivek. Dobili sva občutek, da nerad govori o sebi Je miren in skromen fant, ki okuša težko kmečko delo. Želimo si lahko le, da bi bilo takšnih fantov na naših kmetijah še več.
M. TAMSE M. VOVK