Poštnina plačana pri pošti 12 70 Litija Spletna poslovalnica September 2004, št. 9, leto 5 NOVICE IZ OBČINE LITIJA www.litija.net/tiskarna-aco Jarina za razvoj podeželja Jarina je izvorno slovensko ime za mlado žito, Jarina je tudi nova zadruga za razvoj podeželja, ki bo zaorala ledino v litijski občini. Na Dolah so ji v soboto 11. septembra slovesno predali prostore v stari dolski šoli. Jarina je med prvimi tovrstnimi zadrugami v Sloveniji. Je rezultat projekta podeželskih razvojnih jeder, ki jih pri nas promovira Pospeševalni center za malo gospodarstvo, izhaja pa iz uspešnih praks, ki so se uveljavile v Evropi. V naši občini je idejo o podeželskih razvojnih jedrih zasejal Center za razvoj Litija, ki je pred letom dni prav tako na Dolah predstavil način delovanja podeželskih razvojnih jeder ter njihov namen, odkrivati in združevati podeželski podjetniški potencial ter pomagati pri njegovem nadaljnjem razvoju. Jarina pravzaprav predstavlja most med ponudbo na podeželju in trgom, da pa gre za trden most, obljubljajo na Centru za razvoj Litija, saj bo Jarina svojim članom nudila: učni center, center za izobraževanje in usposabljanje, skupni servis za trženje (podeljevanje skupne blagovne znamke kakovosti, embalaža, trženje proizvodov), svetovanje pri registraciji dopolnilne dejavnosti ali osebnega dopolnilnega dela, informiranje ter pomoč pri iskanju virov financiranja. Poslovni prostorjarine bo lahko služil tudi kot razstavni prostor, bo pa kraj dobil tudi prvo javno e-točko oz. dostop do interneta. Jarinista nazdravila vodja CZR Litija, Saša Gradišek in župan občine Litija Mirko Kaplja. Na slovesnosti, kjer je spregovoril litijski župan Mirko Kaplja, so se zbrali krajani in gostje, podeželani in meščani. Jarina je sicer namenjena kmetom in polkmetom, obstoječim in potencialnim pridelovalcem, podzaposlenim ženskam, podeželski mladini, podjetnikom in potencialnim podjetnikom na podeželju, vendar pa razvoj na podeželju pomeni dobrobit za celo občino, kar je poudaril tudi župan. Tudi direktorica Centra za razvoj Litija, Saša Gradišek, je izpostavila predvsem številne možnosti, ki jih Jarina ponuja ter izrazila upanje, da jih bodo ljudje znali izkoriščati. Slovesnost je bila priložnost za penino, s katero so navzoči pred staro dolsko šolo nazdravili Jarini in ji zaželeli, da zaživi in deluje uspešno, da povezuje vse, ki si želijo razvoja ----------------- na podeželju. Izbrani dan za slovesnost ni bil naključje, saj so se na Dolah v okviru Dnevov oglarjenja oz. Dneva KS Dole dogodki kar prepletali med seboj: od ljudskih rajanj, konjeniških prireditev, do tradicionalnega obujanja starih običajev in navad, kar so na Dolah že večkrat uspešno dokazali in tudi prepričali številne obiskovalce. Položen temeljni kamen za novo RTP postajo v Litiji V torek 24.8.2004 ob 14. uri je bila na Ježi v Litiji slavnostna položitev temeljnega kamna za novo razdelilno trato postajo. Stara RTP je bila zgrajena 1957. leta, ki pa ne zadošča več za potrebe litijskega gospodarstva. Temeljni kamen so ob prisotnosti občanov Litije in gostov iz Zasavja položili minister Janez KOPAČ, predsednik uprave Elektro Ljubljana Vincenc JANŠA ter župan občine Litija Mirko Kaplja. Vrednost same RTP bo okoli 500 milijonov, da pa bo začela delovati pa je pogoj napeljava 110 kilovoltnega daljnovoda na relaciji Beričevo-Litija-Trbovlje, ki je v načrtu. Kdaj pa bo zgrajen ta daljnovod, pa je odprto vprašanje, saj trasa daljnovoda še ni zakoličena, pristojni pa predvidevajo, da bo zgrajen do leta 2010, do tedaj pa bo območje Litije oskrbovano z električno energijo iz stare razdelilne trafo postaje. Ciril Golouh Z./'''-:. : Minister Janez Kopač, predsednik uprave Elektro Ljubljana Vincenc JANŠA ter župan občine Litija Mirko KAPLJA popoložitvi temeljnega kamna naJeži za izgradnjo razdelilne trafo postaje naJeži v Litiji. Vas zanima moda? Čhnate radi udobne in »ekstravagantne« futuristične čevlje? ■■■ >Mikoya - izdelava unikatnih modnih čevljev - izdelava usnjenih dodatkov, torbic in ostalih galanterijskih izdelkov kakovostno popravilo čevljev Letos že 12. »Vaški dan« na Vačah Že dvanajstič po vrsti smo članice društva žena in deklet Vače, zadnjo nedeljo v avgustu, organizirale prireditev »Vaški dan«. Namen prireditve je obujanje in ohranjanje znanja in veščin naših dedkov in babic in, ne nazadnje, pokazati tudi kaj zmoremo krajani, če za delo poprimemo skupaj. Letošnja prireditev je potekala pod naslovom »Le predi dekle, predi...« saj smo hotele prikazati pridelavo, predelavo in uporabo lanu. Obiskovalci so lahko videli oblačila, posteljnino, naramnice za koše, tesnila pri vodovodu in uporabo lanu pri peki kruha in drugih izdelkov. nadaljevanje na strani 8 Priznanja Zveze prijateljev mladine Slovenije ob 50-letnici Zveza prijateljev mladine Slovenije je lani praznovala 50 let svojega delovanja - 50 let dela z in za otroke. V teh letih so se razvile prepoznavne akcije: Otroški parlament, Evropa v šoli, TOM telefon (telefon za otroke in mladostnike), programi za prosti čas in letovanja, humanitarne akcije Pomežik soncu, Podari objem in Vsi smo bili otroci, Bralna značka, Zveza družin, Sožitje generacij... Ta jubilej je Zveza obeležila s posebnimi priznanji prostovoljcem in društvom, ki nesebično in povsem brezplačno delajo z in za otroke ter na ta način promovirajo posamezne programe Zveze. nadaljevanje na strani 11 Letni koncert PERKAKŠNS Petkovo popoldne je že kazalo povsem dolgočasen, navaden obraz, potem pa....letak, ki vabi na koncert skupine Perkakšns, plakat s podobno vsebino in transparent....očitno pa danes vseeno ne bo tako dolgočasno. Ura je že osem, stojim pred vhodom na prizorišče koncerta in se čudim gneči. Zakaj taka vrsta? Odgovor dobim ko se prebijem mimo prijaznih hostes, saj se na desni strani improviziranega koridorja nahajajo fotografije vseh »krivcev« za današnji koncert. Po ogledu slik ugotovim, da mi zamujanje zopet omogoča, da si koncert ogledam stoje v zadnji vrsti, saj so vsi stoli že zasedeni. Luči se ugasnejo, na oder pridejo prvi nastopajoči, a ne počnejo ničesar. Usedejo se za pripravljeno mizo in obsedijo. Vse izgleda kot dolgočasna zabava. Potem pa se v zaodrju vžgejo luči in že začnejo. A čudno ti, ki sedijo za mizo se še vedno ne premikajo. nadaljevanje na strani 19 __ IB Jh?*- - «p§ \'[f ^ - 7 M’ . „ ._v v J Foto: Polona Prispevke pošljite do 10. OKTOBRA 2004 na naslov Tiskarna ACO, C.D.K. 39, 1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@sioLnet alitiskama.aco@siol.net Vabimo vas v novi dinamični servis »studia« /Vlihoya/ v ponedeljek 4.10.2004, ob trinajsti uri na T^armovi ulici 13 v Litiji. Vljudno vabljeni 'Y? fp/ad- Mikoya • Mitja "Hojak s.p, • Parmova ulica 13 • 1270 Litija Nudimo tudi generalna čiščenja Vse to in še več za ceno, ki si jo lahko privošči vsak! Če nimate časa ali imate zdravstvene težave - ne zmorete vsega postoriti sami, POKLIČITE: 031-318-279 bhhi Alenka Leskovšek, s.p. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLCVENUE VOLITVE MALO DRUGAČE strankamladihslovenije Da bi razumeli volitve in njihov pomen, predvsem pa demokracijo, je marsikaj potrebno pogledati pod drobnogledom, predvsem pa najbolj osnovno celico družbene ureditve kot je družina. V družini je prisotnih veliko interesov tako s strani staršev oziroma vladajočih strank kot volivcev - otrok. Družino bi lahko primerjali z volitvami v tem času. Vsakodnevne življenjske obveznosti staršev bi lahko v primerjavi s političnimi strankami razložili v naslednji obliki, pri čemer so kakršnekoli podrobnosti zgolj slučaj. Če vzamemo, da mati podpira tri vogale, potem bi lahko rekli, da je to vladajoča koalicija, ki skrbi za družino in njen proračun. Glede na proračunske možnosti bi rade vsakemu ugodile v tolikšni meri, kot je denarja. Včasih se zameri volivcem, ker je prednostna investicija nabava ozimnice in vseh nujnih življenjskih potrebščin pred potrebami volivcev-otrok v športu, kulturi in turizmu, nenazadnje tudi pred zabavo mladih itd. Oče, pa bi lahko rekli, da pri svojem enem vogalu predstavlja opozicijo, ki velikokrat prav tako težko izposluje denar iz družinskega proračuna za zamenjavo avtomobila in druge potrebe. Če mati oziroma vladajoče stranke skrbijo za življenjske potrebe, potem je pač normalno, da tudi oče investira, pa ne v tisto, kar kupi že mama, ampak v tisto, kar prepriča volivce - otroke: nov avto, novo kolo, več sredstev za kulturo in šport, zaostalo pa naj skrbi vladajoča stran - mama. No in potem nastane čas volitev... Mati, torej vladajoče stranke so naredile vse (skoraj vse), kar se pač s proračunskim denarjem lahko naredi, oče pa poizkuša nagovoriti volivce, da bi pa lahko mama malo manj »škrtarila« in če bi bil on na vladi, bi lahko vsak dan jedli pico in sladoled, več denarja bi ostalo tudi za zabavo! Pa predlagajo: če bi mama manj hodila k frizerju, bi lahko ostalo več denarja za njegove programe. In kaj pravijo volivci ? Pa kaj nas sploh sprašujete, kdo bo bil glavni! Nas zanima dobro in varno življenje, da bomo imeli tudi nekaj denarja za lastne potrebe, pa socialno varnost družine itd. Nekateri verjetno res vedo, koliko se je mama trudila, da je lahko nekaj ustvarila; potem znajo ceniti, da pač kar dobro živimo. Tisti, ki niso nikoli bili z mamo v trgovini in niso nikoli videli, koliko denarja porabi za majhno, na pol prazno vre č ko vsakodnevnih potrebščin... Tukaj pa lahko ata kaj hitro dobi glas, saj ko bo on razporejal denar, bo čisto drugače! In potem je čisto drugače.... Ko volitve v družini uspejo in zmaga eden, morajo starši še naprej hoditi v službo, otroci se učiti v šoli in še naprej zapravijo le toliko denarja, kolikor ga imajo... Volitve prinašajo vsem možnost, da se odtočimo po svoji volji in vesti, vendar je potrebno tudi opazovati okoli sebe, da prehitro ne pademo pod vpliv lepih obljub. Misliti, da bo nekdo drug nekaj naredil namesto nas, je iluzorno, le mi in naše poznavanje prave vsebine so moč, da lahko s svojim glasom dodamo kamenček k boljšemu življenju. Veliko lažje je iskati napake, kot pa napake odpravljati, veliko lažje je dajati nasvete kot pa sam prevzeti odgovornost, zato prevzemimo odgovornost nase in se vidimo na volitvah 3- oktobra letos. Aleksander GOMBAČ, LDS Litija V sliki in besedi Kresniški most ječi Pogled na dotrajan kresniški most. Most je zakrpan kot beraške hlače. Koliko časa bo prenašal to breme in prevzemal odgovornost za varni prevoz stotine težkih tovornjakov peska, oziroma gramoza iz kamnoloma ter apna iz apnenice? Ali se res samo čaka, da bo pod težo polnega vlačilca popustil in tovor spustil v naročje reke Save? Kaj potem, kako priti v Kresnice z vozili posebno s tovornimi, kje bo K1A potem dovažala material iz kamnoloma in agregate iz apnenice ali bodo celo zaustavili apnenico in na cesto postavili delavce in to le zaradi mostu, ali bo to samo dokaj slab izgovor. Kdo skrbi za urejenost otroških igrišč v Litiji US V Litiji se soočamo z neurejenostjo otroških igrišč kar kronično. Igrišča so neurejena, igrala polomljena, ki jih nihče ne popravi, potem pa jih dobesedno zmanjka. Tudi drugače vlada na igriščih nečistoča, za kar pa so krivi tudi uporabniki, ki puščajo smeti, pa kam z njimi, ker ni košev. Kosi se občasno, nazadnje je Marjan ERŽEN z ročno kosilnico kosil na igrišču na Graški Dobravi, kako po takšni košnji izgloda površina, si lahko predstavljate, toda pokošeno je. Toda Marjan vsaj malo skrbi za čistočo v Litiji, lahko pa bi rekli, da bi moral biti bolj opremljen, bolj mobilen, moral bi imeti smetarski motorni tricikel (z malim kesonom), da bi vsakodnevno obvladoval onesnaženo mesto. Nekdo bi moral počistiti tudi avtobusna postajališča, ki so danes v nezavidljivem stanju, prašna in neuporabna. Ali je kdo pristojen v Litiji, da tudi na teh sedežih pobriše vsaj prah? Ciril GOLOUH www SMS- STRANKA MLADIH SLOVENIJE vam pošilja kratko sporočilo: Spoštovane volivke in volivci, tik pred parlamentarnimi volitvami smo. Tokrat vam predstavljamo našega kandidata za poslanca v državni zbor. Litijski in šmarski člani naše stranke smo se soglasno odločili za MARKA FEMCA, ker je enostavno VREDEN ZAUPANJA. Rodil se je 25.5.1974 v Ljubljani, diplomiral na Ekonomski fakulteti, smer Finance, trenutno pa zaključuje magistrski študij, smer Mednarodna ekonomija. Deluje v Šmartnem kot občinski svetnik in vidi izzive predvsem na področju ekologije, davčne politike, gospodarskega razvoja, izobraževanja ter mladinske in stanovanjske politike. Pretehtajte svojo odločitev in dajte glas človeku, ki je vreden vašega zaupanja!!! Stranka mladih Slovenije je drugačna tudi zaradi usmeritve v prihodnost, problemov ne išče v preteklosti, izzive vidi v prihodnosti. Stranka mladih Slovenije je socialno usmerjena, kar pomeni, da ji ni vseeno za tiste probleme, ki jih kapital noče prepoznati. Brezposelnost se je še posebej med mladimi v zadnjem času enormno povečala. Nakup stanovanj ni zgolj deset leten, temveč življenjski projekt, neprimernost tega pa toliko večja, ker so nekateri imeli možnost priti do zelo ugodnih stanovanj preko t.i. Jazbinškovega zakona. Na drugi strani država poizkuša uvajati skozi zadnja vrata plačljiv študij ob tem, da smo ena redkih držav, če ne edina, ki pozna institut pripravništva. Kako pa bomo mladi jutri odplačali svoj dolg za študij, kako bomo kupili stanovanje, si ustvarili družino, če je za to vedno manj pogojev? Skoraj alarmantno je, da mladi vedno težje negujejo življenjski standard, ki je potreben za ustvarjanje družine, le to pa je baza, temelj prihodnosti Slovenije. Pomembna ni le skrb za mlade rodove, temveč tudi za starejše generacije, saj jim bo le pravičen medgeneracijski sporazum prinesel mirno in življenja polno starost. To bomo skušali spremeniti in to so le nekateri dobri razlogi, da je jutri potrebno slišati naš glas v parlamentu in seveda tudi v vladi. V Litiji pa ostaja še vedno nerešena problematika mladinskega centra, ki bi trajno deloval in nudil mladim res tisto, kar mladi pogrešajo. Zavzemamo se za mladinski center, kjer bodo lahko mladi organizirali izobraževanja (jezikovna, računalniška...), potopisna predavanja, omogočen bo brezplačni dostop do interneta, pridobivali informacije (o štipendijah, potovanjih, zaposlitvi), razstavljali v galeriji za mlade umetnike... V mladinskem centru bodo mladi našli svojo motivacijo, ne da bodo bitja brez prihodnosti in upanja, postavljeni na cesto... vse to prinese za seboj katastrofalne posledice, kot so beg od doma, droge in alkohol. Poskrbeli bomo, da končno enkrat in za vselej pride do mladinskega centra v Litiji. NI NAM VSEENO, V KAKŠNEM OKOLJU ŽIVIMO!!! NAŠ CILJ JE LEPŠA PRIHODNOST ZA MLADE IN MLADE PO SRCU! Obiščite nas na spletni strani: www.sms.si STRANKA MLADIH SLOVENIJE LO LITIJA STE VEDELI DA... ...se v 90 članski DZ izvoli 90 poslancev, od tega sta dva predstavnika madžarske in italijanske narodne skupnosti. Slovenija je razdeljena na 8 volilnih enot, vsaka od njih pa še nadaljnje na 11 volilnih okrajev. Območje občine Litija in Šmartno pri Litiji, oziroma UE Litija je v 4 volilni enoti v 4 volilnem okraju. M Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Nova smer Nova priložnost Nova Slovenija PREDSTAVITEV KANDIDATA ZA VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR Boštjan Sukič Dragi bralci in bralke lepo pozdravljeni. Nekateri me že poznate, za vse tiste, ki me pa še ne, se bom na kratko predstavil! Moje ime je BOŠTJAN SUKIČ. Rodil sem se 15.7.1981 v Ljubljani. Osnovno šolo sem obiskoval na OŠ Gradec, potem sem končal Srednjo Gradbeno in Ekonomsko šolo v Lj.-smer geodezija. Leta 2000 sem maturiral in se vpisal na Gradbeno fakulteto v Ljubljani. Leta 2001 sem se včlanil v N.Si. Od leta 2002 pa sem predsednik 00 N.Si Litija. Vseskozi pa sem aktiven tako na občinskem kot na državnem nivoju. Sem najmlajši kandidat na listi N.Si za volitve v DZ. Zakaj ste se odločili za kandidaturo? Ker si želim boljšo prihodnost, ki pa si jo bomo morali izboriti sami! Kaj se bo spremenilo v Vašem okraju po zmagi N. Si na volitvah? Spremembe bodo zelo pozitivne predvsem na področjih: infrastrukture, izboljšava socialne varnosti, nova delavna mesta, reševanje stanovanjske problematike mladih in mladih družin... Kaj mislite o polaganju čistih računov bivših državnih veljakov? Vsak mora stati za svojimi dejanji in odgovarjati za njih, ne pa da se zadeve kot vemo pometajo pod preprogo kjer zastarajo in utonejo v pozabo. Tu bo potrebno spremeniti zakonodajo, ki bo pisana za vse enako brez izjem. Žal pa vladajoča koalicija dolgo časa ni hotela slišati besed kot so KORUPCIJA, KLIENTILIZEM,... Kaj mislite o delu policije? Mislim da je policija neučinkovita in se ukvarja z iskanjem šivanke v senu namesto, da bi svoje sposobnosti za katere so pristojni usmerila na resnična kriminalna dejanja. Za konec pa, kako vidite položaj Slovenije v prihodnosti? Slovenija je mlada država, ki ima velike potenciale predvsem v mladih. 1. maja 2004 smo postali enakopravna članica EU. Odprle so se nam poti, ki jih lahko izkoristimo samo z pravim vodenjem politike in gospodarstva. Veliko podporo smo dobili na Evro volitvah kar kaže na to da Vam ni vseeno kaj bo z nami in našo državo v prihodnosti. ŽSL & daimox --A r, „ Za vse tiste, ki želite postati vidni! NUDIMO VAM: - izdelavo logotipov in napisov iz folije, - izdelavo transparentov (možnost najema) - usmerjevalni panoji - izdelavo raznih nalepk (tudi magnetnih) - poslikavo osebnih in tovornih vozil, plovil... - izdelavo reklamnih, svetlobnih in obcestnih tabel ter opozorilcev - grafično opremljanje lokalov, izložb, vitrin... - celostno podobo podjetij - grafično svetovanje - izdelavo unikatnih izdelkov iz naravnih materialov (kovina, les, kamen...) - popravilo avto in moto plastike - izdelavo raznih zastav (z nosilci) - NOVO: izdelava CAR-TATOOJEV GSM: 041-482-570 ali tel.: 8985-044, tel./fax: 01/8977-942 e-mail: dajmox@siol.net motorek.videc@siol.net ZjK vse ge^ertkcčje JOŽE GORENC kandidat za poslanca državnega zbora Zakaj kandidiram? Moje življenjske in poklicne izkušnje v gospodarstvu in na področju družbenih dejavnosti mi kljub temu, da sem že drugo leto v pokoju, predstavljajo v času, ki ga živimo, politični izziv. Hkrati se me dotikajo kot človeka, ki ne more stati ob strani, ampak želi aktivno poseči v dogajanje. Politiko razumem kot delovanje za urejanje odnosov med ljudmi. Kot poslanec pa si bom prizadeval ustvariti razmere, v katerih bi imel sleherni posameznik možnost za dostojno življenje. Rojen sem bil 20. marca 1945, v nemškem taborišču, kamor j e bila že na samem začetku vojne nasilno izseljena moja družina. Po končani vojni smo se vrnili na opustošeno domačijo na Raki pri Krškem, kjer sem končal osnovno šolo. Leta 1963 sem končal poklicno šolo v Ljubljani in se redno zaposlil. 32 let sem bil zaposlen pri SCT, vmes pa sem se dodatno izobraževal in končal tehnično šolo. Delal sem na različnih vodilnih delovnih mestih, zadnja delovna leta pa sem bil pomočnik direktorja SCT-IAK v Kresnicah. V Kresniških Poljanah sem leta 1980 zgradil dom, kjer tudi živim. Moje delo pa se z dnem upokojitve še ni končalo. Aktivno delujem na področju društvenih dejavnosti, kjer sem član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije, predsednik Zveze kulturnih društev občine Litija in predsednik KUD Jevnica, član izvršilnega odbora Društva izgnancev Litija. Aktiven sem tudi na področju lokalne samouprave; sem predsednik sveta Krajevne skupnosti Jevnica. Na listi DeSUS kandidiram zato, ker je to res stranka za vse generacije, stranka, v kateri imajo mesto vsi, ne glede na ideološko opredelitev in starost, stranka, v kateri prevladujejo izkušnje, znanje in verodostojnost. Življenje je potrdilo potrebo po trajni prisotnosti DeSUS na slovenskem političnem prizorišču, saj lahko le tako vplivamo na razmerje političnih sil pri odločanju v korist socialno zapostavljenih socialnih skupin. Zato se še posebej zavzemamo za naslednje vrednote: - poštenost, pravičnost in solidarnost med ljudmi ter za enake možnosti vzgoje, izobraževanja ter zaposlovanja, - takšen razvoj, ki bi otrokom omogočil brezskrbno otroštvo, kvalitetno in od dnevne politike neodvisno vzgojo in izobraževanje, - boljši položaj upokojencev, invalidov, žrtev vojnega nasilja in drugih socialno šibkih skupin državljanov, - pomoč mladim družinam pri reševanju stanovanjske problematike, zaposlitvenih možnosti in dostojno plačilo zadelo, - preprečevanje privilegiranih pokojnin, redno izplačevanje pokojnin in njihovo sprotno usklajevanje z rastjo vseh plač v državi, - decentralizacijo državne oblasti in prenos odločanja o številnih zadevah na raven občine, - pravno in socialno državo, učinkovito delovanje državnih ustanov, neodvisnost in učinkovitost sodstva ter skrajšanje sodnih postopkov, - pravično obdavčitev premoženja, tako da državne blagajne ne bi polnili le srednji in nižji sloji državljanov, marveč tudi tisti najbogatejši, ki so se doslej uspešno izmikali plačevanju davkov in drugih obveznosti do države. Tudi na območju občin Litija in Šmartno pri Litiji je treba marsikaj spremeniti: Podoba Litije in Šmartnega pri Litiji obvezuje, da ponudimo vsem prebivalcem takšno kulturo bivanja, ki zagotavlja polnost in osmislitev življenja ter prispeva k razvoju in uspešnosti prebivalcev, organizacij in skupnosti. V ožjem središču obeh mest je veliko neurejenega in nezazidanega prostora, zaradi česar bomo združili javni interes z interesom kapitala in ustvarili možnosti za odpiranje novih delovnih mest, izgradnjo infrastrukturnih objektov in stanovanj. Naša prizadevanja bomo tako posebej posvetili: - izgradnji večnamenskega objekta domskega varstva in varovanih stanovanj za starejše občane na primerni (mirni) lokaciji, - posodobitvi državne ceste Ljubljana-Litija, izgradnja mostov preko reke Save, izgradnja obvoznice Litija-Šmartno, - zagotavljanju neoporečne pitne vode, pospešeno širjenje vodovodnega omrežja na območja, kjer le-tega še ni, - dograditvi nedokončanih poslovilnih objektov na pokopališčih v Kresnicah in Litiji ter posodobitvi ali zgraditvi le-teh tam, kjer jih še ni, - pospešitvi aktivnosti za plinifikacijo v Litiji in Šmartnem, - pospešitvi aktivnosti za gradnjo neprofitnih stanovanj za mlade družine, socialno ogroženih in invalidov, - ustreznemu regijskemu povezovanju, pri čemer vidimo kot edino realnost povezovanje z ljubljansko regijo, - večji skrbi za razvoj vzgoje in izobraževanja ter racionalizaciji materialnih stroškov na tem področju, - izgradnji stanovanj za mlade družine, - posebni skrbi položaju nevladnih organizacij ter zagotavljanju razmer za njihovo uspešno delovanje ter ustvarjanju razmer za koristno izrabo prostega časa mladih, - nadaljevanju dobrega sodelovanja z mestno skupnostjo Litija, krajevnimi skupnostmi in vodstvi občin in zagotovitvi uravnoteženega razvoja obeh občin. www.desus.si \t_sc ae-Kč-rtkcčje. Spoštovane volivke in volivci! Predstavili smo le nekaj problematike, ki kliče po rešitvi, kajti ob nespremenjenem odnosu državnih in občinskih organov oblasti se bo za njihovo reševanje naredilo še manj. Vaš glas bo glas proti temu in proti nadaljnjemu razslojevanju na ozek sloj »izvoljenih« in vse širši sloj družbeno in socialno zapostavljenih. Zato ne pomišljajte! Ko se boste odločali za stranko in kandidata na državnozborskih volitvah, OBKROŽITE DEMOKRATIČNO STRANKO UPOKOJENCEV DeSUS, STRANKO ZA VSE GENERACIJE - OBKROŽITE NAŠEGA KANDIDATA JOŽETA GORENCA. OO DeSUS LITIJA in ŠMARTNO PRI LITIJI Jože Gorenc Mestna skupnost Litija dobro gospodari z dvorano Pričakujejo tudi sodelovanje občine Odkar z litijsko športno dvorano gospodari Mestna skupnost Litija (MS Litija) kot (večinski) lastnik, se je v in ob njej marsikaj spremenilo oz. izboljšalo. Predvsem pa se je na novo opredelil način gospodarjenja, ki sedaj temelji na tržnih osnovah. To je bil največji (tudi miselni) premik v odnosu do lastnine. Dobro, da je do tega prišlo še pravi oz. skrajni čas, saj bi dvorana ob takšnem gospodarjenju, kakršno je bilo več kot dvanajst let, zagotovo postala tako uboga, da bi obnova zahtevala tolikšna investicijska sredstva, ki bi jih bilo zelo težko zagotoviti. Od dvorane se namreč v vseh teh 12 letih ni obračunavalo amortizacije, ob prevzemu pa je MSL ugotovila, da je bilo v njej veliko prostorov, za katere se najemnina sploh ni plačevala. Pa tudi sicer se je za nekatere dejavnosti in prireditve najemnina obračunala le kot obratovalni strošek ali pa se menda sploh ni. Zato seveda denarja za tekoče in investicijsko vzdrževanje ni bilo in dvorana je propadala. MS Litija je pred dvema letoma na osnovi javnega razpisa dvorano oddala v upravljanje podjetju SPL iz Ljubljane, ki je bilo najboljši ponudnik. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da SPL plačuje MS Litija koncesnino za upravljanje dvorane v višini 8 milijonov letno. Ves ta denar MSL vlaga nazaj v dvorano za tekoče in investicijsko vzdrževanje. Po obsežnih delih v lanskem letu, je MS Litija letos v celoti obnovila streho dvorane, kar je stalo 3.8 milijona sit, poleg tega pa bila dvorana z vsemi spremljajočimi prostori celoti prebeljena (700.000,00 sit), obnovljene in prebarvane so bile ograje na tribunah, zbrušene in prebarvane klopi na tribunah, zamenjani tuši v kopalnicah z avtomatskimi, s čimer se prihrani veliko vode, napeljana je bila elektrika na podstrešje in montirani kabli na severni in južni strani dvorane zaradi lažje izvedbe prireditev. Letos bo MS Litija izvedla še naslednja dela v in ob dvorani: nabava nove zaščitne podlage za tla v dvorani (1 milijon sit), ograja na vzhodnem delu dvorane in še vrsto drugih tekočih del. MS Litija stalno in dobro sodeluje z OŠ Litija, saj je šola največji uporabnik dvorane. Tako bo letos MS Litija s svojimi sredstvi financirala razširitev prostora ob severni steni dvorane za potrebe OŠ Litija, da bo lahko izvajala program atletskih testiranj (ker šola nima primernega atletskega igrišča), kar bo stalo 700.000,00 sit, šola pa si želi tudi dodatne prostore za učitelje in rekvizite. Velik problem pri vzdrževanju dvorane pa je toplotna energije, ki je zelo draga. Vsako leto se za ogrevanje dvorane porabi 50.000 litrov kurilnega olja, kar močno bremeni stroške in cene. Zato upravljalci razmišljajo o možnosti zapore nekaterih prostorov pod stropom in ob njem, kar bi zmanjšalo volumen dvorane in stroške za kurilno olje. Vsak teden tisoč uporabnikov V litijski športni dvorani se vsak teden izmenja tisoč ljudi, 400 otrok in 600 odraslih, po vsaki dejavnosti pa je treba dvorano počistiti in pripraviti za novo skupino oz. dejavnost. Ta dela podizvajalec Matetova družba redno izvaja in skrbi, da je dvorana vedno čista in urejena. Načrti Pričakujejo, da bo občina iz proračuna primaknila kaj zraven tudi k litijski dvorani, tako kot za druge dvorane.(ŠS) Fpizepski salon "%zinka/ c(%ati& MS Litija ima v načrtu tudi preureditev vhoda v dvorano in ureditev okolice med dvorano in OŠ Litija, ki je sedaj makadamsko parkirišče kar tudi za izgled mesta in dvorane ni lepo. V zvezi s tem bo MSL občini, ki je lastnik te parcele, predlagala, da jo prepiše na MS Litija kot funkcionalni del dvorane. MS Litija bi nato naročila projekt ure- ______________________________________ ditve tega prostora, menijo, da bi bil najprimernejši večnamenski prostor za razne dejavnosti in prireditve, ki bi ga bilo možno tudi prekriti. Zlasti bi bil primeren za kulturne in športne dejavnosti ter prireditve, s čimer bi mestu dali novo kvaliteto. V MS Litija pa si želijo tudi večje sodelovanje občine pri njenih prizadevanjih za urejanje dvorane in predvsem okolice, saj gre za javen objekt z veliko frekvenco uporabnikov, predvsem šole. n Ponoviška 12, Litija tel.: (01) 8981-206 DELOVNI ČAS: Ponedeljek 7.30-12.00 in 15.00-18.30 Torek 7.30-12.00 in 15.00-18.30 Sreda 7.30-12.00 Četrtek 7.30-12.00 in 15.00-18.30 Petek 7.30-12.00 in 15.00-18.30 Sobota 7.00-12.00 ' KUPON UGODNOSTI \ 51. POPUST ; v (velja v mesecu oktobru) i V SPOMIN IN V OPOMIN V soboto 11.9.2004 ob 11.uri je bila na Goliščah spominska slovesnost ob 60-letnici požiga domačij na Goliščah. To je spomin na dogodke novembra 1944, ko so okupatorjevi vojaki (Čerkezi) obkolili vas Golišče iz smeri Jevnica, Kresnice ter Litije in se znesli nad nemočnimi domačini predvsem otroki in ženskami. Nekaterim je uspelo zapustiti domove in so pobegnili v bližnji gozd, iz katerega so nemo in nemočno opazovali, kako ognjeni zublji požirajo njihove domačije. Končarjevi družini ni bilo usojeno, da bi se rešili; zajeli so mater s šestimi otroki, jih spravili nad hlev, pokrili s senom, polili s petrolejem in zažgali. Na prireditvi so bili vidnejši predstavniki borčevskih organizacij predsednika ZB Jevnica Godec Jože in Kresnic Cimpreman Ivan ter predsednik Zveze združenj borcev Litija Martin Mirnik, mnogi še živeči borci .občani Jevnice in Kresnic in številni drugi, poslanec državnega zbora Slavko Rokavec, slavnostni govornik župan občine Litija Mirko Kaplja, ki je v svojem ganljivem govoru orisal trpljenje teh ljudi in trdno voljo preživelih po tem barbarskem dejanju, ki so po osvoboditvi strnili svoje moči in si postavili nove domove. To dejanje naj nam bo danes v spomin in v opomin, da se kaj takšnega ne bo nikoli več pripetilo, toda tudi danes smo priča, da se po svetu dogajajo barbarske, nečloveške morije, katerih žrtve so predvsem nedolžni nemočni ljudje, ženske, starci in otroci. Takšne pomnike je potrebno ohranjati, o njih seznanjati mladi rod, da bodo ti znali spoštovati prehojeno pod očetov, dedov, mater in prababic. Na prireditvah vidimo, da je mladih zelo malo, zakaj? Ali to naših mladih ne zanima, pa čeprav na njih gradimo bodoči svet? Vendar se moramo zaveti, da prihodnosti ni brez preteklosti. Prireditev je popestril bogat kulturni program, ki ga je vodila Almira JELNIKAR, v katerem je sodelovala godba na pihala iz Litije, pod vodstvom Vasje Namestnika, mešana pevska zbora iz Jevnice in Kresnic, šolarji iz podružničnih šol Jevnice in Kresnic, ki so s svojimi recitacija popestrili program. Po končanem programu pa je bilo krajše družabno srečanje. Ciril GOLOUH Petdeset let Ribiške družine Litija Ribiška družina Litija je bila ustanovljena v začetku nove organiziranosti ribištva v Sloveniji, v 1.1954, in deluje neprekinjeno 50 let. Ob takem jubileju razmišljamo, kakšni so bili vzroki za ustanovitev, kako smo tako dolgo obdobje preživeli, kaj nas druži, da kljub neugodnim pogojem ne odnehamo. Motivi za ustanovitev RD Litija so bili podobni, kot so še danes, ljubezen do čiste narave, čiste vode, druženje enako mislečih. Število članstva je nihalo in je bilo odvisno tudi od pogojev, ki so vladali ob vodi. Ob ustanovitvi je bito 34 č lanov, število se je iz leta v leto večalo in v obdobju 1974 - 1984 doseglo zenit -preko 300 članov. Zagnani člani so ves čas sodelovali v organiziranih akcijah in tako smo 20. letnico obstoja družine praznovali v novem ribiškem domu, seveda ob izdatni podpori sponzorjev. Ker se je stanje naših voda bistveno poslabšalo, zaradi industrijskih odplak in zaradi pregrade pri Atomski centrali v Krškem ni bilo več migracije donavskih in spodnjesavskih rib, smo v L1986 zgradili še ribogojni prizidek. Ob domu smo postavili tudi objekte, ki so potrebni za druženje in zabavo. Ves čas smo aktivno vključeni v delovanje RZS in delovanje RD v Zasavju, skrbimo za izobraževanje našega članstva, predvsem mladih. Število članov se je v zadnjih letih bistveno zmanjšalo, saj nas je le malo več, kot ob ustanovitvi družine, a družina še vedno deluje. Članom ni bistven ulov, ampak užitek ob ribolovu, veliko dejavnosti se dogaja v našem domu, kjer dajemo prostor še čebelarjem, mladim šahistom, balinarjem, različnim skupinam pomagamo organizirati tekmovanja. Petdeset let je dolga doba, polna vzponov in padcev, zato smo ob jubileju izdali knjižico, ki kronološko predstavlja delovanje ribiške družine. Član UO Jože Tršelič ii J S^§ jjggg E SO NC Ttaretabo’C "Tl i JBS3Bi m 40 3 ' 41 1p* 42 ir 43 4 5 6 tl l? L3 t 18 T? 20 ? 25' 26 27 2. sil j y y 8 2.9 ti’ « L V 3 4 « i s r v u 46 14 1i 16 17 li 41 a 2:2 23' 24 21 4» 2.8 29 30 5 6 ! 12 L3 > !2 20 ? 26 2.7 ilhi mvt 2? 30 Novo leto se bliža™ pogled v pReieklosT KOLEDAR ZA LETO 2005 BO ŠE BOU ZANIMIV lUUUUUUlUUU ■■■■ PROSTOR ZA DOTISK J i i i to 1 23 ___________3.0 iš' ir i; 24 3-0 Tiskarna ACO iz Litije je tudi letos pohitela in pravočasno izdala tradicionalni stenski koledar za leto 2005, ki bo tudi tokrat tako kot vsako leto nekaj posebnega, ' saj poleg običajnega koledarskega dela, prinaša tudi zanimivo vsebino. Zato koledar ne bo le za leto 2005, ampak bo uporaben tudi kasneje, saj so v njem zanimive predstavitve krajev iz občin Litije in Šmartna. Stare razglednice, ujete v domiselne poglede iz začetka prejšnjega stoletja, kakršnih danes ni več, | dopolnjujejo fotografije današnje podobe istega kraja._______________________________ Glavna značilnost novega koledarja je v izbiri motivov iz preteklosti in prikaz današnjih iz istega zornega kota. Fotografije so povzete po starih razglednicah, ki jih že zdavnaj ni več, pri ljudeh pa vedno vzbujajo razmišljanja o življenju in ureditvi posameznih krajev v davnih časih. Nekatere slike so stare tudi po sto let in predstavljajo izjemen dokument in snov za primerjavo z današnjimi razmerami._________________________________________ Vsebinski del koledarja s teksti pove glavne značilnosti stare fotografije oziroma razglednice, kar je med ljudmi zelo priljubljena tema. Zato bo tudi njegov naslov »POGLED V PRETEKLOST.« Vsakomur, ki bo imel ta koledar, se bodo misli nenehno vsak mesec posebej vračale v preteklost, obenem pa tudi v razmišljanje, kako je bilo nekoč na tem mestu. Kako drugačen je danes ta svet. Idila brez prometa, hrupa, hitenja in mirnega življenja je že zdavnaj za nami. Danes je življenje povsem drugačno, kot pa veje iz starih razglednic... _________________________________ Koledar POGLED V PRETEKLOST razpet na steni meri 63 x 33 cm. Izbor posameznih fotografij je prilagojen tako možnostim, ki jih je izdajatelj imel pri pridobitvi kakovostnih izvirnih fotografij, kot tudi dejstvu, da v preteklosti vsi kraji v občini pač niso imeli lastnih razglednic. Največ je fotografij stare (in nove) Litije in Šmartna, ki sta pred drugo in prvo svetovno vojno imela največ razglednic. Za večje količine (zaradi ugodne cene pa tudi za manjša naročila/bo možno na spodnji del koledarja dotiskati logotip podjetja (ustanove, društva..., lahko pa tudi posameznika). _____________________________ ___________________________ Koledar bo od 1. oktobra v predprodaji tudi v knjigarni DZS v Litiji in knjigarni King v Šmartnem pri Litiji. _________________________ TISKARNA ACO LITIJA C.D.K. 39,1270 Litija e-pošta: tiskarna.aco@siol.net Tel.: 01/898 38 43 01/899 53 53 Fax: 01/899 53 54 GSM: 041 719 444 : ’• ■K ! > jgpHkfe. mffl ! je' Takšna srečanja nas f bogatijo in dajejo novo \ gj. | moč... -5 (Tabor SLS - Sevnica) ZAGOTAVLJAM VAM! Ob vašem zaupanju za naprej vam zagotavljam, da bom nadaljeval svoje delo pri utrjevanju naše državnosti, izboljšanju kvalitete življenja državljank in državljanov, ki naj se odraža v socialno bolj pravični družbi, solidarnosti in medsebojnem spoštovanju. Zagotavljam vam, da želim sodelovati Z VAMI pri doseganju teh ciljev in za to zastaviti vso svojo energijo, da bi bila naša SLOVENIJA JUTRI BOLJŠA. Franci Rokavec, kandidat za poslanca Državnega zbora RS Ohranimo Slovenijo Delovni čas: Kulturni program upokojencev na GeOSU. 21.8.2004 so upokojenci Litije na Geometričnem središču Slovenije prirediti kulturni program upokojencem DU Lesce in DU Loška dolina.. Program je povezoval Ivan GODEC, v programu pa sta še sodelovala MPZ DU Litija in Loška Dolina ter predsedniki vseh treh društev. Ker je že splošen rek, »kdor ni vsaj enkrat na geometričnem središču Slovenije ni Slovenec« so gostitelji popeljali goste na GEOSS, in jim priredili daljši kulturni program. Program je povezoval Ivan GODEC, pozdravni govor je imela aktivna članica DU Litija Mila Grošelj, nato pa so spregovorili še predsednik DU Litija Janez Kres, predsednik zveze društev upokojencev Litijajože Grošelj, predsednik Društva GEOSSJože Drnovšek ter tudi gosta predsednik DU Lesce MARZIDOVŠEK Vinko ter predsednica DU Loška Dolina BUH Slavka in si ob tej priložnosti izmenjali spominska darila. Za uvod pa je mešani pevski zbor DU Litija s pevci iz Loške doline zapel »Zdravljico« ob zaključku pa še evropsko himno »Odo radosti«. Po pestrem kulturnem sporedu so nadaljevali s športnim tekmovanjem in družabnim srečanjem na kmečkem turizmu na Sp. Slivni pri Kimovcu, kjer je bilo poskrbljeno za dobro jedačo in pijačo, mnogi pa so tudi zapeli in zaplesali pod taktirko »Ržiških fantov«. Ciril GOLOUH Telefon: (01) 8963 241 Kmetijsko gozdarska zadruga Litija PRODAJA NA OBROKE 6 mesecev (čeki) Tel.: 01 898 51 56 Del. čas.: 9-12 • 14-18 sobota: 9-12 ► NA ZALOGI POSODE INOX: | Litijski sadjarji na Madžarskem Še v trdi temi smo se odpeljali proti madžarski meji, kjer je sonce komaj pokukalo izza obzorja in nas pozdravilo s svojimi še zaspanimi žarki. Od mejnega prehoda smo se po najkrajši poti odpravili do jezera Balaton in se po vožnji ob njegovi razgibani severni obali ustavili na polotoku Tihany. Nedaleč od mesta Balatonfured smo obiskali priznanega vinogradnika v njegovi kleti Sv. Donat, ki nam je ponosno pripovedoval o svojem delu, dal poskusiti vina in nam postregel s kosilom. Neizmerno smo uživali v prečudovitem pogledu na vinograde, kjer prevladuje sorta rizling, za njimi pa valovi jezero Balaton. Vendar nas je čas preganjal in pred nočjo smo že uzrli prve zgradbe Budimpešte, mesta z okrog 2,5 milijona prebivalcev. Po krajši vožnji skozi mesto smo utrujeni, a zadovoljni, prispeli v hotel. Naslednji dan smo se že navsezgodaj odpravili na pot do mesta Kecskemet, središča največje madžarske županije Bacs-Kiskun. Po krajšem ogledu mesta smo v vinski hiši Ceramonia borhaz poskusili še vina največjega vinorodnega okoliša Madžarske. Popoldne smo se na obrobju narodnega parka srečali s sadjarjem v njegovem nasadu jabolk. Klub temu, da ima 8 ha posajene površine s sortami elstar, idared, gala, mutsu, grany smith, jonagold in jonatan, s prihodkom ni zadovoljen. Vremenske razmere mu niso najbolj naklonjene (suša, pozeba). Tla so sicer dobra, vendar brez namakanja ne gre, zato so stroški visoki. V okviru 15 škropljenj, ki jih opravi, sta tudi 2 preventivni škropljenji proti ognjevki. Ervvinia v njegovem sadovnjaku ni prisotna, je pa v bližini, zato je škropljenje nujno. Zaželeli smo mu boljše letine v prihodnje in se odpravili naprej v pusto z nepregledno ravnino, oazami gozda ter tanyami (osamele kmetije), ki ji dajejo idilično podobo. Spoznali smo eno najlepših tany, prijaznost njenega gospodarja, svet hajdukov in pastirjev, njihove akrobacije na konjih in se nazadnje zapeljali še po prostrani, prašni pusti. Zvečer smo polni prijetnih vtisov obsedeli za z madžarskimi dobrotami obloženo mizo. Ob nebeških zvokih violine smo se popolnoma zlili s pokrajino in ljudmi. V poznih večernih urah smo odšli v hotel. Preden smo zadnji dan zapustili Budimpešto, smo si ogledali še njeno pokrito tržnico, ki sodi med eno najstarejših, in Vajda-hunyadijev dvorec s kmetijskim muzejem. Nazaj proti domu smo se odpravili po južni obali jezera Balaton in med nepreglednimi vinogradi in sadovnjaki, nedaleč od mesta Balatonboglar spoznali lastnika orehov, breskev in vinogradov. Njegov nasad orehov, ki ga je posadil pred 30 leti, ko še ni bil njegov lastnik, obsega kar 200 ha. Prijazno nam je razložil vso tehnologijo pridelave na tako veliki površini in nas opozoril na nekatere zahteve orehov, ki jih moramo vedno upoštevati. Posebej je zanimiva zaščita orehov pred boleznimi, saj jo morajo zaradi velikosti nasada izvajati s helikopterjem. Ogledali smo si lahko tudi posebne stroje za tresenje in pobiranje orehov. Svoje pridelke izvaža v Francijo, Avstrijo, Švico in druge evropske države. Zadnji postanek ob jezeru smo napravili v mestu Keszthely v vinskem hramu Bacchus z vinoteko in vinogradniškim muzejem. Tu smo spoznali najboljša vina madžarskih vinorodnih okolišev in večer zaključili z dobrotami izvrstne madžarske kuhinje. Pot do doma je bila dolga, vendar ravno pravšnja za ureditev vtisov in spoznanj o Madžarski, njenem velemestu, veliki madžarski ravnini in bogatem kmetijstvu. Vesna VELIKONJA □ptika Klanja NOVO Merjenje dioptrij pri okulistu 501 = 12.499 SIT 801 = 15.499 SIT ter ostalih velikosti proizvajalca Zottel. STISKALNICA HIDRAVLIČNA G0MARK = 40.384 SIT ► Za pomoč pri prihajajočih hladnejših dni: | | nadalje vanje s l.strani Letos že 12. »Vaški dan« na Vačah Zgodaj dopoldne je okoli prireditvenega prostora prijetno zadišalo iz kotla, kjer se je kuhal golaž iz divjačine. Pri sestavinah, iz katerih se je kuhal golaž, nam je priskočilo na pomoč Lovsko društvo Vače, ki se je letos prvič pridružilo in sodelovalo na prireditvi. Obiskovalci so si lahko v dvorani ogledali razstavo kruhov, potic in raznega peciva, ki so jo, pod strokovnim vodstvom ge. Majde Rebolj pripravile članice društva. Napekle so 12 vrst kruha, 13 vrst potic in razno drobno pecivo, ki je že na pogled vzbujalo tek. Vsako leto lahko vidimo nekaj novega. Tako smo letos lahko videli in okušali fižolovo in makovo potico z rdečim ribezom, pisan kruh, meden kruh, tudi torta ni manjkala in še bi lahko naštevali. Ob kulinarični razstavi ste si lahko ogledali tudi ročne spretnosti naših članic. Stanka, Daniela, Lojzka in Štefka so razstavljale svoje izdelke in obenem pokazale, kako jih naredijo (kvačkani izdelki, suhe rože, zelišča, rože iz krep papirja....). Popoldanski del prireditve se je pričel s kulturnim programom. Pozdravila nas je predsednica našega društva Sonja Zidar Urbanija in vsi vabljeni gostje. Letos je bil med nami župan Občine Litija Mirko Kaplja, poslanec v državnem zboru Franci Rokavec in mag. Igor Blažina, vodja kmetijske svetovalne službe pri KGZ Ljubljana. Nadaljevali smo s tekmovanjem med članicami sosednjih društev žena in deklet. Društva žena in deklet iz Dol, Polšnika in Svibna, so se z domačim društvom pomerila v košnji in grabljenju, vožnji v samokolnici in iskanju zaklada. Veliko truda je bilo potrebnega za zbiranje starega orodja, ki smo ga potrebovali za prikaz obdelave lanu, ki je sledil tekmovalnemu delu. Krajani pa so potrebovali kar nekaj vaje pred prireditvijo, da so nam lahko pokazali, kako so predelovali lan v starih časih. A šlo jim je zelo dobro od rok. Zaplesala nam je tudi folklorna skupina Javorje, zapel pa nam je domači pevski zbor. Ob koncu smo podelili še priznanja najlepše urejeni domačiji, stanovanjski hiši in kraju v KS Vače. Ocenjevanje je bilo izvedeno pod okriljem kmetijske svetovalne službe Litija, strokovna komisija pa je bila sestavljena iz različnih institucij, ki se ukvarjajo z razvojem podeželja. Nagrade pa je prispevala Kmetijska zadruga Litija. Z nagradami pa smo razveselili tudi ekipe, ki so tekmovale v igrah. Podelil jih je gospod Franci Rokavec. Po uradnem delu so se oglasili veseli zvoki ansambla Gamsi, ki so nas povabili na ples. In smo jedli in pili, plesali in se veselili dolgo v noč. Če ne verjamete, se nam pridružite naslednje leto. Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi prireditve. Društvo žena in deklet Vače ŠTEDILNIK CAL0REX 50 = 89.900 SIT ŠTEDILNIK KVŠ 90 LB = 101.926 SIT Od ponedeljka do petka: od 7.00 do 19.30 ure • sobota: od 7. do 13. ure Turistična razglednica Litije Ste že kdaj opazili, da vodič v Litiji turistom razkazuje mesto Litijo. To funkcijo je prevzel Ivan Godec, član DU Litija, ki je 21/8-2004 popeljal na ogled člane društva upokojencev Lesce in jim razkazal naše mesto, nato pa jim je vodstvo Predilnice Litija razkazalo še proizvodne prostore. Pa naj reče kdo, da v Litiji ni turistov, čeprav tistih ki bi pripeljali turiste v Litijo lahko bi rekli ni, razen društva upokojencev, ki vsako leto organizira srečanja z društvi upokojencev iz različnih krajev Slovenije. Ciril GOLOUH V____________________ TULIPANI VMS 100 kom. = 2.970 SIT NARCISE VMS 100 kom. = 2.820 SIT Poleg tega tudi: - ČESEN -ČEBULČEK BELI - ČEBULČEK RUMENI Srečanje upokojencev iz DU Litija, Lesce in Loška dolina V soboto 21.8.2004 je v Litiji potekalo že četrto srečanje upokojencev iz Društva upokojencev Litija, Lesce ter Loška Dolina. Ob prihodu v Litijo so jim litijski upokojenci priredili topel sprejem. Goste sta ob prihodu pozdravila predsednik DU Litija Janez KRES ter župan občine Litija Mirko Kaplja. Po krajši prireditvi pred prostori društva upokojencev Litija so si v spremstvu vodičev ogledali mesto Litija in proizvodne obrate v Predilnici Litija, ki letos praznuje 118-letnico. Na Vačah so si ogledali cerkev, kjer jih je turistična vodička Janja KIMOVEC seznanila z zgodovino cerkve, posebno še o zgraditvi »Božjega groba«, ki so si ga vsi z zanimanjem ogledali. Ker je na Kleniku pri Vačah tudi najdišče »VAŠKE SITULE«, jih je podrobno seznanila tudi o najdbi te in posebnostih, ki so na »Situli«. V letošnjem programu dela Sadjarskega društva Litija je bila tudi strokovna ekskurzija v tujino. Tako smo v septembru vzeli pot pod noge in se odpravili na Madžarsko. Želeli smo spoznati, kako gre sadjarjem v tej deželi in začutiti utrip življenja naše sosede, ki jo pravzaprav mnogi še ne poznamo dosti. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA Joško GODEC [politika, za razliko od gospodarstva, prikaže svojo bilanco enkrat na štiri leta. Takrat so vsi, ki so zadnja štiri leta vladali, polni besed o velikih načrtih, ki so jih pripravili. V tistem času seveda ne manjka odpiranja novih odsekov cest in postavljanja novih temeljnih kamnov, če so vsa dovoljenja že, pa tako ali tako ne zanima nikogar. Pomembno se je pokazati, po možnosti v družbi s kakim še bolj pomembnim posameznikom. In tako ostaja politika skorajda sama sebi namen. Po volitvah se zgodba vendarle ne spremeni. Isti obrazi, iste obljube, iste težave. Olovenija se je uvrstila med razvite države, prišli Osmo v EU in Nato. Kje pa je sedaj med in mleko? Kaj nam ni bilo to obljubljeno? Z dneva v dan se srečujemo s čedalje večjo revščino v Sloveniji. Vodilni nas seveda prepričujejo drugače, saj nam lahko takoj Brez dlake na jeziku! natrosijo vse polno grafov in tabel, ki kažejo drugačno sliko. Čemu grafi? Zakaj tabele? Vsak, ki je malo več med ljudmi, vidi, da je slika drugačna. Zaradi vse prevelikih razlik je za preproste ljudi situacija še slabša. Le peščici novodobnih kapitalistov je uspel velik met. Sedaj imajo moč, vpliv in denar. Toda ceno za to je plačala večina. Tista večina, ki preračuna vsak tolar, ki ga imajo. Tisti, ki čakajo na akcije v trgovinah, da lahko kupijo stvari, ki j ih potrebujejo za življenje. Tisti, ki hodijo v službe še takrat, ko bi morali biti z družino... Problemov, potrebnih reševanja, je vse polno. V slovenski politiki večina strank in politikov vidi enake probleme, ker so ti pač enaki za vse, toda načina, kako jih rešiti, se nekateri lotevajo zelo po sistemu »čimveč v mojo korist«. I n kje smo v vsem tem mi, prebivalci občin Litija in ■ Šmartno pri Litiji? Bolj v riti, kot ne. Litija ni postala regijsko središče; magistralna cesta se ni zgradila v celotni trasi do Litije; cerkev je še kar sramota litijskega jedra; tudi mladinskega centra in dodatnih stanovanj ni nikjer; podeželje propada; sredstev, vloženih v telekomunikacijsko infrastrukturo, ni od nikjer; celo vlakov za vožnjo v Ljubljano je čedalje manj... je sploh potrebno nadaljevati? IV VI inili sta že 2 leti od zadnjih lokalnih volitev in 4 IVI leta od državnozborskih volitev. Tudi takrat je bilo obljubljeno vse mogoče. Kot da bi dosedanji župan prvič kandidiral na volitvah, nam je v ličnih letakih prikazoval programe in ideje, češ »jaz imam super idejo kako se rešiti iz tega d****, v katerem smo«; kdo je pa vodil občino do tedaj? Kaj je bilo storjenega v samem parlamentu oziroma v Ljubljani za te kraje? V naših krajih se je čas ustavil pred mnogimi leti! svojim delom sem si in si bom tudi v nadalje prizadeval, da bi skupaj premagali zaspanost tega območja. Konec koncev, še dobro, da imamo na vsake toliko časa otvoritev kake nove trgovine; se vsaj kaj dogaja. Dreden pa v nedeljo obkrožite številko, pa se za trenutek ustavite in premislite ali ni že čas, da še drugi pokažejo, kaj znajo! KNJIŽNICA LITIJA 1270 LITIJA, Parmova 9 E-mail: knjiznica.litija@email.si Izposoja, informacije Litija: 01/898 05 80 Fax: 01/898 05 85 Izposoja Šmartno: 01/899 20 80 MAK -MojA Knjižnica JESEN V KNJIŽNICI LITIJA V septembru so se ponovno pričele pedagoške ure za šolarje. Prvi so knjižnico obiskali dijaki 1. letnika litijske Gimnazije in tako izvedeli kako enostavneje uporabljati storitve knjižnice. V prihodnjih dneh pa bodo potekale pedagoške ure za osnovnošolce. S prihodom jeseni se v knjižnici pričenja bogato kulturno življenje. Ponovno boste lahko obiskovali literarne večere, razstave, potopisna predavanja... Prvi literarni večer je bil prijetno presenečenje za vse ljubitelje poezije. Marko Djukič, dolgoletni urednik literarne revije Regrat je pri Karantaniji izdal prvo pesniško zbirko Polna para, prazen tek. Na literarni večer, ki ga je vodila Andreja Štuhec, je prišlo veliko prijateljev in znancev, ki Markovo ustvarjanje spremljajo že leta. Za prijeten glasbeni uvod je poskrbel kitarist Marcel Kralj. Marko je bral pesmi iz zbirke, predstavil pa je nekaj še neobjavljenih, ki čakajo, da se jih loti tiskarski stroj. Mladi pesnik sodeluje tudi z glasbeno skupino SUR, ki je kljub temu, da je nastala letos, že izdala svoj CD. Tako kot so v Knjižnici Litija nestrpno pričakovali ta prvenec, bodo čakali tudi vse naslednje zbirke. ZiK ZIK KULTURNI CENTER Litija Trg na Stavbah 8a, tel: 01898 02 70 KEKČEVO LETO Akcija Kekčevo leto se nadaljuje. Pridni počitnikarji, ki so sodelovali med počitnicami in bili izžrebani, so se v soboto 18. 9- odpravili v Kekčevo deželo. Drugi, ki bi radi sodelovali v zaključnem žrebanju novembra letos, pa lahko še vedno berejo in rišejo Kekca in prijatelje. Obe dejavnosti, branje in risanje se zabeležita na Kekčevem kartončku. ZAKLJUČEK SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA KVIZA Letošnji knjižni kviz se je zaključil 17. septembra, na Dan zlatih knjig in na dan, ko se je po vsej državi pričela nova sezona bralne značke. Učenci so s pomočjo kviza spoznali Srečka Kosovela in Primorsko. V Knjižnici Litija so izžrebali 30 knjižnih nagrad, 20 učencev pa bo odšlo na izlet na Primorsko; med drugim bodo obiskali tudi Tomaj, rojstni kraj Srečka Kosovela. OTROŠKE MATINEJE: 18. septembra je Gledališče Toneta Čufarja iz Jesenic uradno o tvorilo novo sezono otroških matinej. Predstavili so se z znano pravljico o Miškolinu. Otroci so po končani predstavi odnesli domov prikupne pobarvanke, da jim bo Miškolin tudi doma delal družbo. Letos so vstopnice za matinejo po 700 sit, vendar si redni obiskovalci lahko priskrbijo letno karto za 10.000 sit, ki jo lahko poravnajo v dveh obrokih. • GLEDALIŠKI ABONMA: Nova gledališka sezona ponovno prinaša niz znanih gledaliških predstav z izvrstno igralsko zasedbo. Tako si boste letos lahko ogledali: MOIE GLEDALIŠČE Fadil Hadžič: DRŽAVNI LOPOV (komedija) Igrajo: Iztok Valič, Jernej Kuntner, Bogomir Veras TEATER 55 Robin Hawdon: ELIZABETAJE ZAGRETA (komedija) Igrajo: Sebastjan Cavazza, Primož Ekart, Janja Majzelj, Matej Recer, Barbara Kranjc ŠPAS TEATER Neznani avtor: BURKA O JEZIČNEM DOKTORJU (klasična komedija) Igrajo: Matjaž javšnik, Ivo Godnič, Uroš Smolej, Robert Prebil SLG CEHE Vinko Moderndorfer: NA KMETIH (komedija) Igrajo: Manca Ogorevc, Anica Kumer, Renato Jenček, Miro Podjed, Igor Sancin, Zvone Agrež, Bojan Umek, Rastko Krosi, Igor Žužek, Tarek Rashid, Simona K. Ličen, Damjan Trbovc in statisti MGL Reginald Rose: DVANAJST JEZNIH MOŽ (drama) Igrajo: Tone Kuntner, Silvij Božič, Evgen Car, Jožef Ropoša, Aljoša Ternovšek, Boris Kerč, Gašper Tič, Slavko Cerjak, Matjaž Turk, Franc Markovčič, Milan Štefe, Uroš Smolej, Tomaž Pipan • LIKOVNE IN USTVARJALNE DELAVNICE: DELAVNICE ZA ODRASLE 1. Osnove prostora. 2. Spoznavanje tehnologije (materiali in orodja). 3. Slikarske tehnike (risba, akvarel, tempera, olje, drugo). Čas trajanja: 25 ur (predvidoma enkrat tedensko od 17h-20h) Cena (vključuje tudi material): 25.000 (v dveh obrokih) DELAVNICE ZA OTROKE od 9- do 15. leta 1. Spoznavanje materialov. 2. Tehnike risanja in slikanja (risba, akvarel, tempera, mozaik). Čas trajanja: 25 ur (predvidoma enkrat tedensko od l6h - do 19h) Cena (vključuje tudi material): 15.000 (v dveh obrokih) VPIS v pisarni Kulturnega centra ali po telefonu 01/8980-274 do zasedbe prostih mest. Z delom bi pričeli v drugi polovici oktobra. Prisrčno vabljeni! REGRAT 21. september je dan za novi Regrat. Prispevke ustvarjalcev so v zadnjih mesecih zbirali v Knjižnici Litija in nastala je nova, že osma številka. Urednik te številke je Miha Kragelj, sodelovali pa so napisali Ksenija Jovanovič, Miha Kragelj, David Starina, Metoda Tori, Polona Tratnik in Jasna Uršič. Fotografije je prispeval Goran Mlakar. Izid Regrata je spremljal literarni večer, v kulturnem programu je sodelovala bobnarska skupina Perkakšns. PRAVLJIČNE URE V oktobru se bodo pričele pravljične ure, potekale bodo vsak drugi torek v Knjižnici Litija in Vrtcu Ciciban v Šmartnem. Za malčke jih bosta pripravljali knjižničarki Tatjana in Majda. INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE Od oktobra dalje ste vsak drugi torek ob 18. uri vabljeni v Knjižnico Litija, kjer se boste ob pomoči informatorke seznanili z on-line bazami za iskanje informacij, ki so dostopne iz knjižnice. Knjižnica ob teh srečanjih ponuja tudi pomoč oz. nasvete za uporabo računalnikov. Tako imenovano opismenjevanje je brezplačno, za obisk oz. rezervacijo računalniškega mesta pa se dogovorite v knjižnici. AKCIJ1A MAK - Pridobivanje novih članov Knjižnica Litija zvestobo nagrajuje. 1200 članica, ki je podaljšala članstvo je Aleksandra Lakovič iz Šmartna pri Litiji. Zala Požun je 300. nova članica Knjižnice Litija. Obe sta prejeli knjižno nagrado, čestitamo! Aleksandra MAVRETIČ XI. OTROŠKA LIKOVNA KOLONIJA »KOSTANJEVICA na KRKI« od 9. do 11. septembra 2004 Letošnja likovna kolonija mladih je bila po vrsti že enajsta. Kot vse prejšnje, je tudi ta potekala v sodelovanju Zveze kulturnih društev občine Litija, osnovnih šol Litija, Gradec, Vače, šole s prilagojenim programom Litija in osnovne šole Šmartno pri Litiji. Žal se je letos niso mogli udeležiti dijaki gimnazije. Mir je v tebi in čaka, da ga odkriješ. Vabljeni ste na videoprireditev Sreda, 6. oktober 2004, ob 19 uri v dvorani Matične knjižnice dr. Slavko Grum, Parmova ulica 9, Litija. Vstop je prost. www.ustanova-elanvital.si ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Zinka Tori Ul. Luke Svetca 1, Litija GSM: 031 639 178 JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Tel.: 01/898-74-72, fox: 01/898-71-81 Mob.: 041-643-514 ODPRTO: SOBOTA OD 700 DO 1800 OD 700 DO 1200 Naj povzamemo nekaj misli dolgoletnega strokovnega mentorja Jožeta Megliča, akad.slikarja: Cilj otroških likovnih kolonij je nadgraditi šolsko likovno vzgojo, dati priznanje učencem, kateri so že doslej pokazali talent in voljo za delo na slikarskem, kiparskem in grafičnem področju, najti med temi mladimi ustvarjalce, ki bodo tudi po končani osnovni šoli nadaljevali to aktivnost kot ljubitelji in morda kot poklicni likovni umetniki. Ker so vsi udeleženci že visoko motivirani s svojim veseljem pa tudi sposobnostmi, ni bilo nobene potrebe, da koga silimo v delo - nasprotno - mnogi so delali še potem, ko je bilo delavnega dne konec. Tehnike in motivi niso bili predpisani in vsak si je izbral tisto, kar mu najbolj leži. Mnogi pa so se podali tudi na manj znana področja in jih vsaj preizkusili, če že ne osvojili. Mladi ustvarjalci so bili iz različnih okolij (na žalost so letos manjkali gimnazijci), na različnih stopnjah likovnega znanja, nekateri bolj risarji, drugi koloristi, tisti s smislom za resničnost pa tudi taki z zelo bujno domišljijo. Mnogi so slikali isti motiv, vendar pa so bili rezultati zelo različni. In zanimivo: vsi pravilni, enkratni. Tu se matematiki lahko skrijejo v mišjo luknjo ! Tri dni je malo, da spoznaš nek kraj in mnogo premalo, da najdeš likovni izraz za tisto, kar vidiš in doživljaš. Je pa dovolj, da se ti odprejo vrata v nek nov svet, v katerega se boš mogoče vrnil in nadaljeval preki- AKCIJSKE CENE • armaturne mreže 7 % pupust nad 10 kos • strešna kritina BREMAC popust 14 %, prevoz brezplačen • strešna kritina TONDAH od 8 -14 %, prevoz brezplačen • enoročne baterije ONDULA od 6.420 do 8.250 SIT • radiatorji RADEL, APOLLO, VAN-DEN od 10 do 15 % popust • peči VIADRUS 10 % popust • toplotna izolacija URŠA, IZOVER, TERVOL 10 % popust nad 80 m2 • prane plošče 40/40 10 % popust za več od 50 kos Gotovinski nakup nad 5.000 SIT - 4 % popust za vse izdelke KOMfLETIRAMO • vodovodno instalacijo • toplovodno instalacijo • elektroinstalacijo • gips izdelavo - plošče KNAUF • fasado D EM IT, JUBIZOL, TERRANOVA Organiziran prevoz blaga z avtodvigalom Razlaganje do 1. 11. 2004 BREZPLAČNO IZPOSOJA UDARNIH KLADIV njeno delo. Kostanjevica je s svojim kulturnim utripom tak kraj in tja se bomo še vračali. Vso pohvalo zaslužijo učenci, ki so v tej koloniji, kot tudi v prejšnjih ustvarili sijajna dela, za katera bi bilo škoda, da ne bi krasila naših stanovanj, pisarn, šolskih in občinskih dvoran. Prav bi bilo, da družba podpre tako dejavnost. Premalo nas je Slovencev, da bi lahko metali proč talente, ki nas lahko dvignejo med elito kulturnih narodov. Škoda bi bilo, da bi zaradi nekaj sto ali tisoč tolarjev zapravili tako priložnost. Prav vsi udeleženci letošnje kolonije zaslužijo priznanje za dosežene rezultate. Vsak med njimi je ustvaril vsaj dva do tri izdelke, ki si zaslužijo, da bodo razstavljeni - sedaj so v osnovni šoli v Kostanjevici, kasneje v avli občine Litija in potem še kje. Se več pa so vredna doživetja ob skupnem ustvarjanju v manj znanih okoljih in novo pridobljena znanja, ki bodo dala rezultate v bodočnosti. Z mladimi ustvarjalci pa so se trudili in jim skušali pomagati mentorji: Berta Juvan, Marija Bregar, Danica Kunc in Marjana Šuštaršič.Sam naj bi bil umetniški vodja, vendar me ni sram priznati, da so same in kvalitetno opravile tudi velik del moje naloge. Otvoritev razstave del likovne kolonije »Kostanjevica na Krki 2004« bo 30. septembra 2004 ob 18. uri v avli občine Litija. Zveza kulturnih društev občine Litija Predsednik: Jože Gorenc amRoiNsmtiajc Jii šš K* SSK W* : 1 . .....■Mtmm Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice GSM:041-744-631 GSM:041-546-837 Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat m HURMANN Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si Nurotnihi SDS Dragi volivke in volivci, sem ANTON KOVIČ. Na listi SDS kandidiram, ker želim soustvarjati boljšo Slovenijo: • Slovenijo, kjer se bodo družine lažje odločale za več otrok. • Slovenijo, ki bo po stopnji obdavčenosti osebnih dohodkov vsaj primerljiva z evropskim povprečjem. • Slovenijo, kjer bo vzpostavljena plačilna disciplina v gospodarstvu. • Slovenijo, kjer bo šolstvo enako dostopno vsem slojem prebivalstva. Kot poslanec si bom prizadeval, da bo v Litiji, Šmartnem in Sobračah ponovno zaživel podjetniški duh, ki bo preprečil dnevni odliv delovne sile v Ljubljano. Tako bom podprl vse pobude, ki bodo prispevale k vzpostaviti večjega števila gospodarskih con in privabile investitorje za odpiranje novih delovnih mest. Prizadeval si bom, da se s pomočjo državnih in občinskih sredstev odkupi čim večje površine in jih ponudi podjetjem brezplačno v uporabo. Glavna cesta G 11-108 je na odseku Hotič - Litija neustrezna, saj je promet za večja tovorna vozila prepovedan. Zavzemal se bom za čim hitrejšo rekonstrukcijo preostalega dela ceste, uvedbo primestnega prometa med Ljubljano in Litijo ter pocenitev železniškega prevoza. Prizadeval si bom, da bo država svoje subvencije usmerjala v perspektivne programe izgradnje malih obratov za predelavo surovin, ki izvirajo na podeželju (mleko, meso, les...) in poenostavila postopke za turistične kmetije. Podprl bom izgradnjo novega t.i. Gerontološkega centra, ki bo nudil usluge različnim potrebam ostarelih. Program SDS je odgovor na razvojne izzive, pred katerimi se nahaja Slovenija po desetletju zanemarjanja ključnih nalog. Vem, da sem sposoben pomagati svoji domovini in vem, da to tudi zmorem. Uspelo nam bo, ker smo Slovenski demokrati najboljša ekipa! Kultura Izšla bo knjiga Z motorjem v Sibirijo Avtor: Miran JUVANČIČ Pisati nisem začel knjige, temveč doživetja s te poti. S tem nisem hotel odkrivati znanstvene fantastike, niti se delati pametnega s statističnimi in ostalimi podatki, ki jih nudijo leksikoni in turistični vodniki. Želel sem le opisati motoristično potovanje takšno, kot sva ga doživljala midva. Na račun dogodkov, pa se je zanimiva zgodba presneto raztegnila. Vanjo sem zavestno vpletel zgodbo pokojnega deda, ki je tudi »glavni krivec«, da sva se sploh odpravila na pot. Bil je ruski vojni ujetnik v prvi svetovni vojni. Ujet je bil v Galiciji na Poljskem. Predvidevam, pomladi leta 1915 in bil z drugimi vojnimi ujetniki odpeljan v Sibirijo. Shujšan, skrušen, ozebel in zgaran-a živ, se je vrnil v žetvi leta 1920. Ob dolgih zimskih večerih je na krušni peči pripovedoval anekdote o surovih zimah in ljudeh. Meni se zgodbe, ki sem jih posredno poslušal kot še majhen deček, niso podrobno vtisnile v spomin. Ko me je njegova življenjska zgodba začela zanimati, pa je bilo vse skupaj žal prepozno. Podrobnosti so izginile v prerani grob. Zato sva se odpravila v preteklost. Z motorjem! Po dedovih sledeh! V kraje njegovega jetništva. V Sibirijo... Ko sva se odpravila na pot, smo bili vsi trije stari natanko sto šest let. Jaz, Majda in motor. Častitljivo stari za takšno potovanje. Če bi mi kdo pred dvema letoma rekel, da bom vas šel na takšno pot, bi ga proglasil za bedaka. Nato se je želja prelevila v skušnjavo, ki se ji nisem mogel več upreti. Čas nama je bil kot vedno omejen, zato je bilo potrebno temeljito premisliti, kako vse skupaj stlačiti v te okvire. Devet do deset tisoč kilometrov v eno smer. To je bilo potrebno deliti s časom, ki je bil na voljo. Z leti sem se naveličal dolgih kilometrov in maratonskega sedenja na motorju. Raje bi hodil na krajša potovanja, »meditiral« pred šotorom in užival zemeljsko življenje. Ta pot pa je dokaz, da se mi je znova zalomilo. Torej, se je ponovno potrdil tisti ljudski rek o zarečenem kruhu... Takšen je začetek knjige Mirana Juvančiča iz Litije, ki bo kmalu zagledala luč sveta v založbi Tiskarne Aco, Litija«. Knjiga je zanimivo branje izkušenega popotnika in motorista iz naše občine. Kot neizbežna senca ga na potovanjih vedno spremlja žena Majda. Z motorjem potujeta že petindvajset let. Vseskozi piše potopise, ki jih je objavljal tudi v časopisih in revijah. Končno pa se je odločil, da izda knjigo z njunega zadnjega, nadvse »bogatega« popotovanja. | nadaljevanje s 1. strani Priznanja Zveze prijateljev mladine Slovenije ob 50-letnici V Litiji se je Društvo prijateljev ponovno ustanovilo leta 1996. Dejavnosti, ki jih izvajamo za otroke in mladostnike, je vsako leto več. Prostovoljci prihajajo in odhajajo. Je pa kar nekaj prostovoljcev, ki so prisotni že od vsega začetka. Prostovoljci, ki vztrajajo kljub vzponom in padcem, kljub kritikam. Ki vztrajajo zaradi tistih, zaradi katerih smo, zaradi otrok in mladih. Marija Tomšič, Joža Ocepek, Mojca Maček, Rosana Maček, Katarina Zebec, Olga Sinreih, Marjeta Laba, Ivi Kirm in Marija Mali so tiste prostovoljke, ki so prejele priznanje Zveze prijateljev mladine Slovenije za svoje večletno, izjemno in požrtvovalno prostovoljno delo. Posebno priznanje pa je prejelo tudi celotno društvo. Tudi Društvo prijateljev mladine Litija se jim zahvaljuje za doprinos in jim čestita za prejeta priznanja. Obenem se Društvo prijateljev mladine Litija zahvaljuje vsem prostovoljcem v imenu otrok in mladostnikov, ki so deležni naših prireditev in dejavnosti. Tina NAGLIČ Kaj storiti z Litijo ? PREDVOLILNE PALAČINKE V sredo, 29-9-2004, vas vabimo na prireditev pred športno dvorano v Litiji. Program: 16.00-17.30 predvolilne palačinke pri Gorazdu (stojnica) 17.30 kandidat se predstavi: Gorazd Mavretič, gosta Miran Potrč in Jerca Mrzelj 18.00 koncert Big Band Zagorje Vljudno vabljeni! ■ . ,, Obvestila Mladi pevci in pevke -vabljeni! Mlajša mešana pevska skupina pri KUD Jevnica, ki je začela delovati spomladi letos, začenja novo pevsko sezono, zato vabi v svoje vrste nove, predvsem mlajše pevke in pevce. Če imate nekaj pevskega dara, če je prepevanje eden od načinov vašega izražanja čustev in razpoloženj in če vas privlači druženje v dinamičnem kolektivu, potem premagajte svojo neodločnost in se nam oglasite na GSM: 041/739-889 (Zdravko) ali 031/514-178 (Janez). Društvo Žarek upanja OBVESTILO V Zdravstvenem domu v Litiji deluje skupina za pomoč odvisnim od alkohola in njihovim svojcev. Za več informacij smo vam na voljo na telefonu: 89 77 023 ali 031341784 ali preko e-maila: zarekup@volia.net Čestitamo glasbeni skupini Pointless za osvojitev ZLATE ČINELE (prva nagrada na državnem rock tekmovanju). Pointeless FANCLUB CENIK OGLAŠEVANJA NOT 1 cm2 R. STRANI =130 SIT + 20% DDV PRVA STRAN lem =260 SIT + 20% DDV ZAHVALA 10.500 SIT + 20% DDV Informacije na tel.: 01/8983-843 Z \ Spoštovani! Vsak dan nas kaj prizadene. Včasih je to samo beseda, drugič dejanje... Zgodi pa se, da udari mati narava. Tedaj smo skoraj povsem nemočni. Toda treba se je pobrati in spet začeti, največkrat znova. In tedaj je najpomembneje, da nismo sami, da začutimo, da so z nami ljudje, ki nam stojijo ob strani. Vse našteto smo ob nesreči, ki se nam je zgodila, občutili vsi člani naše družine. Vsem organizacijam in posameznikom, ki ste na kakršen koli način sodelovali in nam pomagali oz. nam še pomagate pri obnovi našega gospodarskega poslopja, smo iz srca hvaležni in se vam najlepše zahvaljujemo. Marta, Irena, Vesna in Zdenko BOSTI Č iz Zavrha 3, 1273 Dole pri Litiji \______________________________/ DAN DATUM URA PRIREDITEV KRAJ torek 28.9. 19.00 Potopisno predavanje: KIRGIZISTAN Andreja Gobec Vidali Knjižnica Litija sobota 2.10. 10.00 OTROŠKA MATINEJA Kulturni center torek 5.10. 17.00 PRAVLJIČNA URA Knjižnica Litija torek 5.10. 18.00 Informacijsko opismenjevanje za uporabnike knjižnice in občane Knjižnica Litija nedelja 10.10. 15.00 JE PESEM V SRCIH 3. območna revija sakralne glasbe Velika Štanga torek 12.10. 18.00 LITERARNI VEČER Knjižnica Litija četrtek 14.10. 19.30 GLEDALIŠKI ABONMA Fadil Hadži: DRŽAVNI LOPOV Jernej Kuntner, Iztok Valič, Bogomir Jeras Kulturni center Litija petek 15.10. 16.00 PIŠIMO SKUPAJ - Literarna delavnica Knjižnica Litija petek 15.10. 20.00 MISEL VSAKA V VERZ SE PRETAKA Srečanje mladih literatov Zasavja Knjižnica Litija sobota 16.10. 10.00 OTROŠKA MATINEJA Kulturni center torek 19.10. 17.00 PRAVLJIČNA URA Knjižnica Litija torek 19.10. 18.00 Informacijsko opismenjevanje za uporabnike knjižnice in občane Knjižnica Litija torek 26.10. 19.00 POTOPISNO PREDAVANJE Knjižnica Litija sobota 30.10. 10.00 OTROŠKA MATINEJA Kulturni center >KVST^ obvestilo Cenjene občane obveščamo, da bomo prenovljeno lekarno na Trgu svobode 1 odprli v mesecu oktobru zaradi težav pri pridobivanju uporabnega dovoljenja in postopka verifi-LEKARNA NOVA LITIJA kacije lekarne. Za razumevanje se vam najlepše zahvaljujemo. Lekarna Litija mali oglasi ODKUPIM VSE VRSTE KNJIG, razen šolskih učbenikov. GSM: 041-458-270 NUDIM občasno pomoč v dopoldanskem času pri gospodinjskih opravilih, varstvo otrok. Pokličite GSM: 031 750-601 PRODAM lokal v centru Litije, 30m2 za trgovino ali drugo poslovno dejavnost. Vsi priključki, uporabno dovoljenje, parkiranje zagotovljeno. KLIČITE 041 515171 Na poti od Sitarjevca do Štangarskih Poljan mi je dne, 13- 9- 2004 iz kombija izpadla motorna žaga STICHIL 0,38 in prosim poštenega najditelja, da pokliče na tel. številko 8984-721 - Bučar Staneta. Dlan obriše solzo in v srcu je hudo, ko spomnimo se nate, zopet orosilo se nam bo oko.. V SPOMIN Mineva leto dni odkar nas je zapustil naš dragi BOGOMIR JERE 8.11.1933- 13.8.2003 Podroje 34 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se spominjate nanj. Vsi njegovi ZAHVALA Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je zapustil naš dragi brat in stric RAFAEL PAVLIN iz Gobnika pri Gabrovki 26.02.1941 -27.08.2004 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred ter ge. Heleni Perko za poslovilne besede. Vsem skupaj še enkrat hvala. Vsi njegovi Poštenost in delo sta pot ti kazala, v trnju se zvesto zate bojevala, za teboj povsod ostale so sledi, ki nas spominjajo na tiste srečne dni. ZAHVALA 21.08.2004 nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica FRANČIŠKA MEDVEŠEK iz Javorja pri Gabrovki Trenutki slovesa od najdražje osebe so manj boleči, če jih lahko s kom deliš, zato se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam stali ob strani, izrazili sožalje, darovali za maše, cvetje in sveče, ter jo v tolikšnem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Stanislavu Škufci za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem iz Gabrovke in Heleni Perko za besede slovesa. Žalujoči: vsi njeni Minili sta dve leti, odkar si zaspal v našem spominu boš vedno ostal. Pustil si nam praznino in žalost, ki ne premaga jo nobena radost, radi te bomo vedno imeli in za tvoj domek lepo skrbeli. V SPOMIN Mineva dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi JOŽE PODLOGAR iz Litije 27.02.1942-30.09.2002 Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče ter postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi V naših srcih vidva naprej živita, zato nas pot vodi tja, kjer v tišini spita. Lučka ljubezni vama gori in vajin nasmeh med nami živi. V SPOMIN MARIJA 1927 - 2001 in ANTON JOZELJ 1931 -2001 Hvala vsem, ki se ju spominjate, prižigate svečke ter postojite pri njunem grobu. Vsi njuni ZAHVALA ob izgubi naše NELI MIRNIK roj. LAVRIN 01.06.1935-27.08.2004 se zahvaljujemo vsem, ki so nam v času njene bolezni stali ob strani. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in g. Pavlu Okolišu za opravljen obred. Zahvaljujemo se za darovano cvetje in sveče. Njeni: mož Tine, hči Vali z družino, sin Marko in ostalo sorodstvo Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina, te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. (D. Kette) ZAHVALA ob smrti St. PAVEL VOZEL 29.06.1934-04.08.2004 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter za vso podporo. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, pogrebcem, praporščakom, pevcem, trobentaču in ge. Boži za ganljive besede slovesa. Ohranili ga bomo v lepem spominu! Žalujoči: žena Marija, sinovi Milan, Pavle in Marjan Odšel na pot si brez povratka, a ljubezen tvoja z nami bo ostala. Za vse, kar si nam dal v življenju, ata, še enkrat ti hvala. ZAHVALA ob smrti IVANA ZAMANA 1927-2004 iz Male Kostrevnice se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem, praproščakom, trobentaču ter g. Borisu Žužku za ganljive besede slovesa. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali in nam še stojite ob strani. Njegovi: žena Anica, hčerki Silva in Lijana z družinama. z----------------------------------------\ LDVače Mačkovec 1252Vače OBVESTILO V skladu z novim Zakonom o lovstvu obveščamo vse krajane v lovišču VAČE, da je potrebno vsako škodo na poljščinah, ki jo povzroči visokoparkljasta divjad, javiti v pisni obliki lovski družini na naslov LDVače, Mačkovec, 1252 Vače. Obrazec za prijavo škode lahko naročite pri tajniku LD Vače, g. Mali Vojkotu, Kandrše 2,1252 Vače ali po telefonu 041572 971 ali pri posameznem vodji rajona. Škodo je potrebno prijaviti v treh dneh po nastanku škode. V upanju, na dobro sodelovanje tudi v prihodnje, vas lepo pozdravljam. Tajnik LDVače: Starešina LD Vače: Mali Vojko Levačič Mijo GOSTILNA IN P1ZZERIA Graška c. 64,1270 Litija, tel.: 01/898 00 00, 898 00 01 Ugodna nedeljska kosila. PRODAJNI CENTER GABRO odprl 10. septembra leta 2004 je bil za Gabrovko in KZ velik dan, saj se je tam odprl nov, sodoben in težko pričakovan prodajni center, ki vključuje tehnično trgovino, samopostrežno trgovino z živili in v kratkem času tudi Deželno banko Slovenije. Gabrovka ima že mnogo let zadružne tradicije, ki je bila zadnji čas prekinjena zaradi stečaja KZ Gabrovka Dole. Na ponudbo za odkup prostora nekdanje zadruge Gabrovka Dole se je upravni odbor KZ Trebnje odločil za ta nakup in sedaj na tem mestu stoji nov, sodoben, prodajni center. Za odprtje tega prodajnega centra je bilo zelo veliko prizadevanj, da seje v kratkem času postavil in opremil ta objekt. Prej so morali prebivalci Gabrovke iti po vsak vijak ali žebelj v več kot 10 km oddaljeno trgovino v Šmartno, Mirno ali Trebnje. Sedaj bo to mogoče kupiti v našem prodajnem centru KZ Trebnje. Hiter razvoj v današnjem času na eni strani širi paleto izdelkov, na drugi strani pa povečuje naše želje po večji izbiri in založenosti trgovine. Ravno zaradi tega smo se odločili tako za ponudbo repromateriala, kot tudi za ponudbo živil. Skupna vrednost investicije znaša skupaj s parcelo skoraj 150 mio SIT. Gradbena delaje po načrtu APING d.o.o. Litija izvajalo podjetje Trgograd d.o.o. iz Litije, okvirje montažen in ga je postavilo podjetje ABK iz Nove Gorice, streha je Trimo in jo je naredilo podjetje MONT TIM iz Trebnjega, strojne instalacije Janez Grabnar in Rihard Peskar s.p,,_keramičarska dela Kerametal d.o.o. Brežice, mizarska dela Mizarstvo Grm Mala Sevnica, hladilna tehnika Kračun d.o.o. Loče pri Poljanah, trgovsko opremo pa ALPOS d.o.o. Šentjur. V veliko pomoč pri celotni izvedbi tega projekta nam je bil g. Joško Godec kot zunanji sodelavec. Investicija je bila zaključena v štirih mesecih, za kar lahko pohvalimo vse izvajalce. Posebno zahvalo pa si zaslužijo tudi naši delavci, ki so trgovino v kratkem času lepo založili. Ob gradnji prodajnega centra smo obnovili tudi vaško kapelico. Tudi Peter Vrisk, predsednik KGZ Slovenije je dodal nekaj besed. Otvoritveni trak sta prerezala g. Viktor Resnik (na levi) in g. Štefan Prijatelj. Samopostrežna trgovina je vključena v franšizni sistem Mercator in bo tako nudila vse akcije Mercator, kot tudi Mercator pika kartico. Tehnična trgovina bo nudila poleg kmetijskega repromateriala tudi gradbeni material in sredstva za varstvo rastlin. Tehnična trgovina bo popolnoma založena po dokončni ureditvi okolice. Kljub dobri založenosti, verjamemo, da boste marsikdaj želeli tudi kaj takšnega, česar v trgovi ni. V takšnem primeru se obrnite na zaposlene, povejte svoje želje in skupaj rešujte nastale probleme. Naj bo zadovoljstvo obojestransko, saj bodo le zadovoljni kupci naš ponos. Želimo torej, spoštovani kupci, da bo naš nov prodajni center izpolnil vaša in naša pričakovanja. Kaj je bil moto vašega sodelovanja pri izgradnji tega oskrbovalnega centra v Gabrovki? Moja naloga pri izgradnji tega centra je bila predvsem sodelovanje in koordiniranje za pridobitev vseh posameznih soglasij in dovoljenj za predmetni objekt v Gabrovki. Prav tako sem sodeloval pri izbiri montažne hale za ta center, pri odkupu in odmeri zemljišča in nasploh bedel nad tem, da se je čimprej pridobilo vse potrebne dokumente za gradnjo in uporabo objekta. Podobne obveznosti sedaj urejam tudi za izgradnjo centra na Dolah pri Litiji ter potrebe ENGROTUŠA v Litiji. Ponudba velja od 01.09.04do 30.09.04 oz. do prodaje zalog Kmetijska zadruga Trebnje, 20 0 Prodajalne repromateriala: Stari trg Trebnje - tel. 3481 526, Mokronog - tel. 3498 163, Mirna - tel. 3435 120, Šentrupert- tel. 3435 139, Dobrnič - tel. 3482 170, Velika Loka - tel. 3488 150, Veliki Gaber - tel 3488140, Žužemberk - tel. 3087039, Dole-tel. 01 8972 233, Vrtni center-tel. 3481 525, Tekstil - tel. 3481 515. Skladišče krompirja Šentlovrenc - 3048 611. Samopostrežne prodajalne: Stari trg Trebnje - tel. 3481 528, Mokronog - tel. 3498 160, Rimljanka -tel. 3481 524, Šentrupert - tel. 3435 130, Velika Loka - tel. 3488 151. Šentlovrenc - tel. 3048 429, Žužemberk - tel. 3885 327, Ajdovec - tel. 3088 445, Hinje - tel. 3043902, Dole-tel.01 8972151 VSAK TEPEM AKCIJSKA CENA MESA IN KRUHA! š, HiMBlBm PONUDB - Mreža proti pticam -Sadike - Rože, Šopki - Ikebane -Venci - Aranžiran]© - Dostavimo tudi na dom AKCIJA! UCOPN SLADKOR VREČA 50 kg gorenje ^ J VVSEH POSLOVALNICAH O' IZDELKI GORENJE NA UGODEN KREDIT. UREDIMO TUDI POTROŠNIŠKI KREDIT ZA OSTALE IZDELKE-MINI KREDIT NLB. Zbor svetega Nikolaja iz Litije zakorakal v novo sezono Pohorje, 26. - 29. avgusta 2004. Šolsko leto se še ni začelo, ko je Zbor svetega Nikolaja Iz Litije stopil v novo sezono. Pevci mladega zbora so se namreč tudi letos ob koncu šolskih počitnic skupaj odpravili iz svojega domačega kraja - tokrat v prijetno okolje Dominikovega doma na Pohorju. Namen druženja v svežem Pohorskem okolju je bil predvsem raziskovanje In krepitev vedenja o petju In zvoku. Ve čurne intenzivne vaje, okusna kosila prijetnih kuharic ter sproščujoča igrišča v neposredni bližini doma so ustvarili izvrstne delovne pogoje, v katerih so pevci ustvarjali štiri dni. Uglašeni glasovi in petje je dajalo ritem trenutkom jutra, opoldneva in večera. In tudi ponoči so pevcem v ušesih odzvanjale melodije in ritmi, ki zmorejo izpod peresa glasbenih mojstrov opisati čutenja, ki jih je tako težko ubesediti. Čas je ob zabavni družbi hitro mineval in pevci so se uspešno pripravljali na prihajajoče projekte. Pevci so se odzvali povabilu k sooblikovanju festivala v italijanskem Fanu, mestu kulture. Za prihajajoče mesece so oblikovali program dela, med katerimi je že 7. tradicionalni božični koncert v domači cerkvi v Litiji ter božična koncerta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Ljubljani in Mariboru, priprava nove zgoščenke, udeležba na različnih pevskih revijah ter nastopi v domačih krajih in na drugih pevskih srečanjih širom naše domovine. Posebno pozornost pevci namenjajo tudi slovesnosti diakonskega posvečenja konec oktobra v cerkvi svetega Nikolaja v Litiji. Sanje pevcev zbora po večjem prostoru za vadbo pa žal tudi letos še ne bodo uresničljive. V majhni sobi, kjer je bilo za 20 pevcev ravno prav prostora, se sedaj stiska tudi nad 45 ljubiteljev zborovske glasbe. Nevzdržnost razmer pevci sicer spretno rešujejo z gostovanjem v prostorih drugih ustanov - predvsem šol-, a tudi takšne rešitve imajo svoje slabosti. Zavedajo se pomena zdravega okolja, ki je potrebno za vsakršno produktivno delo, zato že aktivno iščejo možne rešitve. Zbor, ki je lani na državnem tekmovanju Naša pesem 2003 v Mariboru presenetil širšo slovensko javnost, je na mednarodnem tekmovanju aprila letos dokazal, da dobra dikcija in zvok nista naključje, saj sta plod trdega dela in predanosti zborovskemu večglasju. Tako bo Zbor svetega Nikolaja iz Litije tudi v prihajajočem letu aktivno oblikoval ožje in širše kulturno okolje. 77 montaža Bajec PUC OKIlfl in URflTfl Borut Bajec s.p„ Ulica 25. maja 11,1270 Litija Telefon: 01/898 08 Tliffaks: 01/898 37 21 Gsm: 041/754 468 • E-mail: bbajec@siol.net Zastopnik <** MM PR0FII 3000 I 5000 Benjamin KRALJ Posebna ponudba za kmetovalce V Novi Ljubljanski banki se zavedamo pomena kmetijstva in njegove vloge pri razvoju podeželja, zato želimo sodelovati pri udejanjanju vaših zamisli. Prisluhnili smo vašim potrebam in pripravili celo paleto storitev, tako za vašo poslovno-kmetijsko dejavnost kot za vaš osebni namen. Posebna ponudba za poslovno-kmetijsko dejavnost je namenjena vsem, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ribištvom ali gozdarstvom. Poleg drugih ugodnosti smo pripravili tudi posojila za razne namene, z različnimi ročnostmi in po ugodnih obrestnih merah: • kratkoročna posojila nad 1 do 6 mesecev 6,55% ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Litija letno, obrestna mera je fiksna in nominalna • kratkoročna posojila nad 6 mesecev do 1 leta 6,55% letno, obrestna mera je fiksna in nominalna • posojila za prirejo mesa do 18 mesecev 6,50% letno, obrestna mera je spremenljiva in nominalna • dolgoročna posojila, tudi do 10 let po 6,75% letno, obrestna mera je spremenljiva. Vabimo vas, da se oglasite v naši poslpvalnici, kjer vam bo vaš skrbnik oziroma bančni komercialist svetoval in podrobneje predstavil našo ponudbo. Pričakujemo vas z veseljem, znanjem in zaupanjem. Članice TKD Litija na taekvrondo Power campu v Poreču Taekvrondo Power Čamp je že deveto leto zapored organiziral Georg Streif, trener nemške vojaške reprezentance, nekdanji nemški članski trener in udeleženec olimpijskih iger v Sydneyu. Pomagala sta mu Stephan Suh - član TaePong demo skupine in vaditelj Tae Bo-ja ter Marco Seminar je potekal od 28. avgusta do 4. septembra 2004. Udeleženci seminarja so bili razdeljeni na tekmovalce, ter kandidate za polaganje pasov. Treningi so potekali 2x na dan, kjer so udeleženci seminarja pridobivali znanje iz hitrosti, faktičnosti ter eksplozivnosti. Letos so se za to vrsto pridobivanja znanja odločile tudi 4 članice TAEKWONDO KLUBA LITIJA: Lara Amršek, Manca Vidmar, Špela Šinkovec ter Maruša Višnikar (trener). Kako bodo pridobljeno znanje znale uporabljati, se bo pokazalo že 25. septembra na tekmovanju “Veliki mednarodni lisičkin pokal Slovenije 2004” v Mariboru, ter 16. oktobra na “Slovenija open” v Ljubljani. Udeleženke seminarja so nam zagotovile, da se je kljub napornim treningom našlo dovolj časa tudi za druženje in zabavo. TAEKWONDO KLUB LITIJA Čeprav je bil čas dopustov in tudi šolskih počitnic so se v okviru območnega združenja in njegovih krajevnih organizacij odvijale številne dejavnosti, ki so bile, kot vedno namenjene človeku, ki je v stiski in potreben pomoči. Čeprav je bil čas dopustov in tudi šolskih počitnic so se v okviru območnega združenja in njegovih krajevnih organizacij odvijale številne dejavnosti, ki so bile, kot vedno namenjene človeku, ki je v stiski in potreben pomoči. Pregledali smo materialne zaloge v skladišču in pričeli dodatno zbirati sredstva za nabavo manjkajočih prepotrebnih materialnih in prehrambnih dobrin, s katerimi bomo lahko nemoteno pomagali socialno in materialno ogroženim družinam, ki so jim te dobrine nujno potrebne. V četrtek 26. avgusta 2004 je bila 3. seja območnega odbora OZRK Litija. Največ pozornosti je bilo namenjeno organizaciji in nudenju pomoči socialno ogroženim, organizaciji zbiranja in nudenja pomoči prizadetim ob požaru na gospodarskem poslopju na Dolah in v Šmartnem pri Litiji ter prednostne naloge OZRK Litija v septembru 2004. V skladu s programom aktivnosti OZRK Litija smo v septembru oroanizirali enodnevni izlet za 150 starejših in invalidnih oseb na območje Gorenjske. V program smo vključili ogled gledališke predstave »Pepelka » v izvedbi Gledališča »Tone Čufar« z Jesenic, skupno kosilo na Bledu, ki prav v letošnjem letu praznuje 1000-letnico, ki mu je sledilo družabno srečanje. V knjižnici Blaža Kumerdeja je bila na ogled zanimiva razstava na temo 1000-letnice Bleda ter sejem domače in umetnostne obrti. Obiskali smo tudi cerkev na Brezju. Območno združenje Rdečega križa Litija se aktivno vključuje v »evropsko kampanjo« Rdečega križa o varnosti v cestnem prometu, ki jo organizira 25 nacionalnih društev Rdečega križa. USPEŠEN ZAKLJUČEK SEZONE V TAEKUV0ND0JU Zaradi obilice tekmovanj vas o rezultatih naše tekmovalke in reprezentantke v WTF borbah Nine Prcač Dolinšek nismo uspeli sproti obveščati, zato vam bomo okvirno predstavili potek in zaključek sezone 2003/2004. Februarja je v Bakuju potekal Evropski kvalifikacijski turnir za nastop na Olimpijskih igrah v Atenah. Nina, ki je bila edina udeleženka iz ženskega dela reprezentance, se je uvrstila na 9. mesto. V marcu se je, kot edina slovenska predstavnica, udeležila 5-dnevnega mednarodnega seminarja o športni borbi v Beogradu. Na seminarju so sodelovali tudi tekmovalci iz Hrvaške, Bolgarije ter Srbije in Črne gore. Seminar je potekal pod vodstvom Josepha Salima, legende Taekvvondoja. Njegovi rezultati so poznani vsem, ki spremljajo ta šport. Naj omenimo, da je svetovni prvak, petkratni evropski prvak in najuspešnejši trener v Evropi. Bivanje v Beogradu je podaljšala, saj se je skupaj z reprezentanco SCG pod njegovim vodstvom pripravljala na Evropsko prvenstvo v Lillehammerju. V TKD klubu Orient smo junija organizirali izpite za mojstrski pas. Nina je postala nosilka novega črnega pasu 3. dan. Izpit je opravljala pri hrvaškemu selektorju in trenerju moške reprezentance, Andeljku Vučeniku (6. dan). Izpit je bil sestavljen iz predhodnega tri urnega treninga, kjer so kandidati ponovili vso tehniko ter 45-minutnega preizkusa znanja. Poudarek je bil predvsem na znanju ročne in nožne tehnike, samoobrambe, športne borbe, pooms in testa moči (razbijanje desk s štirimi zahtevanimi udarci). V mesecu juliju je TKD klub Galeb iz Beograda organiziral 10-dnevni poletni kamp v mestu Kučevo, kjer so potekale priprave na novo sezono. Udeležilo se ga je 75 tekmovalcev iz reprezentanc Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Nemčije, Srbije in Črne gore, ter slovenska ženska reprezentančna ekipa. Priprave so potekale pod vodstvom jugoslovanskega selektorja in trenerja Dragana Joviča (4. dan). Rezultati v sezoni 2003/2004: • 2. Trofej Beograda (Beograd, SCG), SENIOR -51 kg, 3. mesto • Svetovne kvalifikacije za Dl 2004 (Pariz, FRA), SENIOR -49 kg, 17. mesto • Evropske kvalifikacije za Dl 2004 (Baku, AZE), SENIOR -49 kg, 9. mesto • Paneuropean Open (Zagreb, HR), SENIOR -51 kg, 5. mesto • Državno prvenstvo (Logatec), SENIOR -51 kg, 1. mesto ter proglasitev za najboljšo borko turnirja • Evropsko prvenstvo (Lillehammer, NOR), SENIOR -51 kg, 17. mesto • Karlovac Open (Karlovac, HR), SENIOR -49 kg, 5. mesto • 8. Svetovno univerzitetno prvenstvo (Patras, GRE), SEN I0R -51 kg, 9. mesto Zahvala sponzorjem, ki so ji pomagali v tej sezoni: Biro 2000 d.o.o., Murn Anton s.p., Kralj Tomaž s.p., Jernej d.o.o., Tatjana Majoranc s.p. in Dragar Janez s.p. TKD klub Orient K sodelovanju je OZRK Litija povabilo vse osnovne šole v Občini Litija in Občini Šmartno pri Litiji ter jim za otroke 1. in 2. razredov dostavilo ustrezna gradiva za vodenje posameznih aktivnosti: zloženke, pobarvanke in kartice, plakate in Priročnik dobre prakse »Varnost v cestnem prometu in prva pomoč za otroke«. Gre za obsežno in zahtevno kampanjo, ki pa bo v velikem obsegu pripravljena in izpeljana ob pomoči prostovoljcev Rdečega križa. Namen kampanje je prispevati k zmanjšanju poškodb in smrtnih primerov med šolajočimi otroki v cestnem prometu znotraj EU držav. Aktivnosti bodo potekale vse od 1.9.2004 do 7.4.2005, ob svetovnem dnevu prve pomoči pa bo izvedeno tudi tekmovanje iz znanja prve pomoči za učence 3. in 4. razredov osnovne šole. Krajevne organizacije Rdečega križa, ki delujejo na našem območju, so pričele z organizacijo srečanj in obiskov starejših in invalidnih oseb, srečanj krvodajalcev, pripravo 7. skupine projekta »Sedemdnevno zdravstveno letovanje za starostnike in invalide«, zdravstvena predavanja ter še mnogo drugega. V nedeljo 5.septembra 2004 smo s svojo ekipo prve pomoči sodelovali na letalskem mitingu v Zavrstniku. V četrtek 9. septembra 2004 je v Zdravilišču in letovišču Debeli rtič pri Ankaranu potekal posvet za sekretarje OZ RK. Od 13.09.2004 do 15.9.2004 pa je potekal 10. urni tečaj prve pomoči za kandidate voznikov motornih vozil, ki se ga je udeležilol 8 tečajnikov. (D.S.) Kljub negotoviprihodnosti, tako finančni kot materialni-športni objekt v zasebni lasti, smo se kegljači dobro pripravili na novo sezono. Kegljači pripravljeni na novo sezono V prestopnem roku nas le zapustil naš najuspešnejši član Klemen Mahkovic. Prestopil je v klub Rudar iz Trbovelj in v novem klubu mu želimo veliko uspeha. V naš klub pa je Iz Hrastnika (Slnet) prestopil Dušan Lebeničnik, ki je pred leti že uspešno nastopal za naš klub. Zato upamo, da bomo tudi to sezono izpolnili svoje cilje. _________ Skušali bomo doseči, da: - prva ekipa obstane v najelitnejši ligi, z upanjem, da pridobimo še kakšno mesto bližje sredini lestvice (lani 8. mesto) - druga ekipa (lani drugo mesto v II. ligi-vzhod) pa se zopet bori za sam vrh, morda celo za napredovanje v I. B ligo. Pred novo sezono smo tako kot vsako leto uspešno zaključili pripravljalne tekme. Po štirih nastopih je bil najboljši L. Novak (2256 ali povpr. 564,2) pred D. Lebeničnikom (2256 ali. povpr. 564), B. Ivančič (2252 ali povpr. 563), M. Jerič, M. Segš... Že sami rezultati povedo, da smo dobro pripravljeni na novo sezono. Tudi naši najmlajši (dečki-deklice) so s septembrom pričeli z rednimi treningi. Ob tej priložnosti vabimo vse, ki jih ta šport zanima in bi se radi preizkusili, da se oglasijo na kegljišču (vhod zadaj). Sedaj pa še nakaj o samem kegljišču (športni del). V mesecih pred letošnjo sezono je posebna komisija, ustanovljena pri KZS, na novo kategorizirala kegljišča. Naše kegljišče je bilo neprimerno za tekme na tem nivoju. Z ogromno prostovoljnega dela članov KK Litija 2001, s svojim orodjem in tudi materiali smo usposobili kegljišče dote mere, daje dobilo 1. B kategorijo, kar pomeni, da velja le dve leti. Če se v kratkem času ne bo našla rešitev ali gradnja prizidka ali novega kegljišča ali popravilo (odkup) le tega, bo kegljanja v Litiji konec. Pa še to: Posebna komisija nam je v letošnjem letu za 1/3 zmanjšala sredstva iz občinskega proračuna namenjena za šport. Zanimivo je, da je verjetno zelo podobna komisija (športni delavci) za športnika leta 2001 in tudi leta 2003 proglasila našega tekmovalca Klemena Mahkovica. Mislimo, da tukaj komentar ni potreben. Glede na uspešnost celotnega kluba, ogromno prostovoljnega dela članov, ne razumemo, kakšni so kriteriji za dodelitev sredstev iz občinskega proračuna za šport. Klemen Mahkovic se je odločil, da gre iz KK Litija 2001, kako dolgo bomo imeli ostali še možnosti tekmovati, ne vemo. Člani KK Litija 2001 mm ¥ umi ENGROTUŠ PRIČE 1,1 UUC 1! Engrotuš bi se širil Drugi največji slovenski trgovec je ob polletju čisti prihodek povečal za 38 odstotkov in razmišlja o tujini Podjetje Engrotuš se je s prevzemom domžalske družbe Vele po ustvarjenem dohodku v trgovski dejavnosti povzpelo na mesto drugega trgovca v Sloveniji. Dosegli so vse zastavljene cilje in zdaj že razmišljajo, kaj bodo storili po tistem, ko bodo osvojili 25-odstotni tržni delež pri nas. »V Sloveniji bomo kupili novo dejavnost ali pa bomo odšli na tuje trge,« napoveduje direktor Aleksander Svetelšek, ki je zelo zadovoljen tudi z letošnjimi poslovnimi rezultati. Potem ko se je lani po oceni Gospodarskega vestnika družba Engrotuš d.o.o. uvrstila med pet najuspešnejših in najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji, je letos v prvih šestih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala čisti prihodek iz prodaje za 38 odstotkov. Rast njihove osnovne dejavnosti, to je maloprodaje, je bila 54-odstotna. Tudi z dobičkom so bili zadovoljni, čeprav o številkah ne želijo govoriti. So eden največjih delodajalcev v Sloveniji, saj imajo kar 2170 zaposlenih. Eden izmed ciljev, ki so jih zastavili za letos, je predvideval 81 milijard tolarjev prometa. Zaradi dobrih rezultatov ob polletju pričakujejo, da bo promet ob koncu leta od načrtovanega višji še za najmanj štiri milijarde tolarjev. Kot smo uvodoma zapisali, nameravajo osvojiti četrtino slovenskega tržnega deleža, kar naj bi jim uspelo v prihodnjih dveh letih. Njihov zdajšnji tržni delež je od 20- do 22-odstoten. Zaradi nenehne rasti in vse večje kompleksnosti sistema so se odločili, da bodo postopoma vpeljali izraz koncern Tuš. Vanj bodo poleg Engrotuša povezani še Vele, Preskrba Sežana, Izbira Laško, Tuš Rijeka in Metro. »Doseči želimo večjo prepoznavnost celote. Razvejanost sistema ne vpliva na naše poslovanje. Vsak sistem, pa naj bo še tako velik, je z dobro organizacijo in vodenjem obvladljiv, « zatrjuje Svetelšek in pri tem poudarja, da lahko v Engrotušu te trditve dokažejo z dobrim obvladovanjem stroškov Polletni rezultati namreč kažejo, da je rast stroškov nižja od rasti prometa. »To leto je prelomno predvsem zaradi preobrata v načinu širitve. Doslej se je podjetje širilo predvsem z nakupi zemljišč in gradnjo novih trgovin, Aleksander Svetelšek: Danes zastavljeni ciiji bodo kmalu pretesni, poti so odprte. marketov in trgovskih centrov Z nakupom večinskega deleža v domžalski družbi Vele smo prestopili mejo organske rasti. Ta korak je za nas pomemben iz več razlogov Vstopili smo na območja, kjer doslej še nismo bili prisotni. To pomeni, da smo dobili nove kupce, kar se kaže tudi v porastu članstva v Tuševem klubu. Imamo namreč že 512.000 članov,« pravi Svetelšek. Z nakupom družbe Vele je Engrotuš pridobil več kot 40 novih poslovno-prodajnih objektov Celotni živilski program podjetja Vele bodo vključili v svojo blagovno znamko. Doslej so prevzeli tri poslovalnice, do srede januarja prihodnje leto jih bodo še 21. Ostale poslovalnice z neživilskim programom bodo po besedah direktorja še naprej poslovale pod blagovno znamko Vele. Tudi Tuševi bencinski servisi so se dobro »prijeli«, Prodaja narašča, zato jih bodo ob svojih centrih in cestah tudi v prihodnje gradili. Prihod Koloseja v Celje pa jih, kot kaže, vendarle ni tako pretresel, saj polletni rezultati kažejo, da so zaradi konkurence izgubili le enajst odstotkov gledalcev Engrotuš pa seveda nenehno vlaga v razvoj in se širi po vsej Sloveniji. Do konca leta bo odprl štiri supermarkete: v Litiji, Krškem, Sevnici in Lescah, dva bencinska servisa in sedem mesnic v že obstoječih trgovinah. Vir: Mojca Grušovnik, Dnevnik, sreda 08.09.2004 Litija kot nova lokacija nam je interesantna, glede na to, da na sedanji lokaciji v Litiji prostor komaj zadostuje potrebam naših kupcev. Lokacija novega Supermarketa ob Ljubljanski cesti bo v tem trenutku zadostovala za potrebe naših kupcev. Po dolgotrajnem postopku pridobitve vseh potrebnih soglasij za to gradnjo je končno vloženo za gradbeno dovoljenje na Upravni enoti v Litiji. Upamo, da se bo ob izidu Občana že pričelo z izvajanjem del. ’— 1 Naš namen je, da ta objekt dokončamo v roku 90 dni in pričakujemo maksimalno angažiranost izvajalcev del, tako da bi ta Supermarket odprli pred novim letom 2005. Vsekakor pa ima Engrotuš kot koncern v katerega so ali pa bodo povezane gospodarske družbe kot smo jih navedli v tem prispevku možnost širjenja. Predvidevamo, da bomo z izdelavo idejnih osnutkov za izvedbo zazidalnega načrta na Ježi poiskali skupne interese kapitala lastnikov zemljišč in občanov kot uporabnikov objekta. Zavedamo se kompleksnosti reševanja tega dela Litije s predvidenim zazidalnim načrtom in sklicem prostorske konference katera bo jasno uskladila medsebojne interese. V ta namen smo pričeli tudi z odkupom dela parcel, z nekaterimi lastniki pa imamo sklenjene načelne dogovore. Kot je običajno si za osnovne kontakte v kraju kamor prihajamo, poiščemo osebo, ki pozna lokalne razmere. Mi smo to našli v Godec Joškotu. Katere zadolžitve vam je zaupala družba Engrotuš v Litiji? Kot prvo vam povem, da mi kot domačinu iz Litije ni vseeno, kako ta naš kraj izgleda. Po vseh možnih ogledih za novo lokacijo se je Engrotuš odločil za lokacijo ob Ljubljanski cesti v Litiji. Zaradi nedorečenih in ne sprejetih in usklajenih prostorskih aktov, kateri dovoljujejo gradnjo, seje pričela »birokratska kalvarija« za pridobitev vseh potrebnih soglasij za izgradnjo novega Supermarketa na tem mestu. S pomočjo projektanta, vodjo projekta Andrejem Poglajnom, ki je tudi iz Litije, le našel podporo tudi v delu občinske uprave in Upravne enote v Litiji za pridobitev vseh potrebnih dokumentov. Vsa posamezna soglasja, ki so potrebna za izgradnjo oz. izdajo gradbenega dovoljenja je poglavje zase. Glede na kompletno reševanje prometne ureditve na Ljubljanski cesti nam je dodatno vzelo 4 mesece časa. Upamo, da bodo vsi postopki v zvezi z izdelavo zazidalnih osnutkov kateri bodo služili za izvedbo prostorske konference v kompleksu zazidalnega načrta Ježe bolj enostavni. V primeru pozitivne odločitve za združenje moči Engrotuša v navezi svojih gospodarskih družb kot ima namen v slovenskem prostoru, je lahko Litija v velikem pričakovanju. V takšni obliki se resnično lahko združijo interesi kapitala, lastnikov parcel in predvsem želje krajanov oz. občanov za namensko predvideno uporabo prostora na Ježi v Litiji. September 2004 18 Šport in Rekreacija DNEVI SLOVENSKEGA PLAVANJA V KOPRU 4. september 2004 Litija kot mesto še vedno nima bazena. Vendar to še ne pomeni, da Lilijani ne plavajo radi. Pred mnogimi leti smo se kopali v reki Savi. Le kdo od starejših občanov ne bi poznal “ spine” pod mostom. Danes pa veliko otrok starši vozijo iz Litije v Trbovlje in Ljubljano na plavalne tečaje ali celo na treninge. Letošnjega mini plavalnega maratona v Kopru se je udeležila družina Hofer iz Litije. Osemletni Žiga , član plavalnega kluba Cementarne Rudarja iz Trbovelj je suvereno preplaval zaliv med Koprom in Žusterno v spremstvu svojih staršev in ostalih 303 maratoncev. TEKME/PRIREDITVE ŠPORTNIH KLUBOV IN DRUŠTEV V OBČINAH LITIJA IN ŠMARTNO V OKTOBRU 2004 NOGOMET Sobota 02.10. Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sreda 09.10. Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sreda 13.10. 16.10. 23.10. 27.10. čl. čl. ml. st.d. st. d. ml.d. ml.d. cic U-10 cic U-10 cio U-10 cic.U-8 čl. čl. čl. ml. ml. st.d. st.d. ml.d. ml.d. cic.U-10 cic.U-10 cic.U-10 cic.U-8 ml. ml. čl. čl. čl. ml. ml. st.d. st.d. ml.d. ml.d. cic.U-10 cic.U-10 cic.U-10 cic.U-8 čl. čl. čl. ml. ml. st.d. st.d. ml.d. ml.d. cic.U-10 cic.U-10 cic-U-10 cic.U-8 ml. MALI NOGOMET Petek Petek Sobota Petek KOŠARKA Sobota Nedelja Sreda Sobota Nedelja Nedelja ROKOMET Sobota Sobota Nedelja Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Sobota Nedelja 01.10. 15.10. 23.10. 29.10. 09.10. 10.10. 13.10. 23.10. 17.10. 24.10. 02.10. 10.10. 16.10. 23.10. kad. pion. čl. čl. ml. pion. čl. st.d.A ml. čl. st.d.A st.d.B st.dekl.A ml.dekl.A čl. ml.d.A ml. 24.1 PLANINSKO DRUŠTVO LITIJA PS DU LITIJA Sobota Sobota Sobota Sobota PS LITIJA Nedelja PS SAVA Sobota Sobota Kresnice - Litija Jevnica-Belinka Litija - Kalcer Litija - Krim Dren Razvedrilo - Kresnice Bela krajina - Litija Kresnice-Vrhnika Rudar - Litija prosta ekipa - Kresnice Livar-Jevnica Rudar - Litija Litija - Kisovec Črnuče - Kresnice Mengo 28-Jevnica Kresnice - prosta ekipa Krim - Litija Olimpija-Litija Kresnice - Dren Komenda Litija - Črnuče Termit-Kresnice Litija - Portoval A Jevnica-Slovan B Kresnice - Portoval B Litija - Portoval A Litija - Dolomiti Kresnice-Ilirija 1911 Kresnice - Kamnik Medvode - Litija Brinje - Jevnica Vrhnika - Kresnice Kolpa-Litija Litija - Svoboda Lj. Portoval - Kresnice Dolomiti - Litija Kresnice-Arne Tabor 69 Domžale A-Litija Olimpija B-Kresnice Kolpa - Jevnica Domžale - Litija Litija-Termit Ilirija 1911 - Kresnice Jevnica - Dren Razvedrilo prosta ekipa - Litija Kresnice - Rudar Ljubljana- Litija Kresnice-Arne Tabor 69 Litija - Brinje Svoboda K-Kresnice Litija - Bela krajina Jevnica-Prosta ekipa Kresnice-Mirna Litija - Bela krajina Kalcer Vodoterm-Kresnice Litija - Brinje Svea Lesna Litija - Nazarje Puntar - Svea Lesna Litija Metropol - Svea Lesna Litija S.L. Litija - Tomi press Bronx Litija - Zagorje Litija - Zagorje Litija - Branik Maribor POKALNA TEKMA Litija-Ajdovščina Litija - Ilirija Litija - Nazarje Šmartno 99 - Maribor Branik Šmartno 99 - Dobova Šmartno 99 - Pomurje Šmartno 99 - Drava Ptuj Šmartno 99 - Maribor Branik Šmartno 99-Atom Krško Šmartno 99 - Brežice Šmartno 99 - Brežice Šmartno 99 - Arcont Radgona Šmartno 99 - Radeče Šmartno 99 - Jeruzalem Ormož 02.10. Boč 09.10. Pohod po Steklasovi poti okrog Šentruperta 16.10. Izlet NE VEMO KAM 23.10. Pohod po Miškovi poti (Velika Polana - Lendava) 17.10 Konjiška gora (Štajerska) 02.10 16.10. Po oglarski poti (kostanj, jurji) Donačka gora - Naraplje Zveza športnih društev občine Litija 601 kilometer v 24 urah Marko Rappl ima v septembru 50 let. Odločil se je, da bo življenjski jubilej obeležil tako, da bo 24 ur preživel na kolesu in v tem času poizkušal prevoziti čim več kilometrov poti. Preizkus naj bi se odvijal 20. avgusta od 18. ure do 21. avgusta do 18. ure. Ker je bila vremenska napoved za ta dan neugodna (pooblačitve in dež), smo kolesarjenje prestavili na 18. avgust. V sredo smo se Marko, Kristjan Rupnik, Andraž Šešok in jaz z avtomobili, kolesi in vso potrebno opremo odpeljali na ljubljansko barje v Podpeč, kjer je bil start in naslednji dan tudi cilj te zahtevne preizkušnje. V Podpeči je Andraž postavil bazni tabor, na tem mestu je Marko dobival potrebno hrano - energijske ploščice in energijske napitke. Startal je natančno ob 18 uri. Kolesarjenje je potekalo po krožni progi Podpeč, Črna vas, Matena. Krog je meril približno 23 km in Marko je kroge nizal pod 45 minutami. Ob 20. uri se je začel za spremljevalce težji del naloge. Z rumeno rotacijsko lučjo smo do 7. ure zjutraj vozili za njim, ga varovali in mu osvetljevali cestišče. Ponoči sta na pomoč prišla še Nejc Lovše in Anders Štraus. Noč je minila brez zapletov in po dvanajstih urah smo prevozili krepko čez 300 km. Ob 9. zjutraj pa se je na barju dvignil močan bočni veter, ki je vsak trenutek vedno znova zmanjševal povprečno hitrost. Takrat nas obišče tudi novinar dela Bojan Rajšek in preizkus dokumetnira. Ob 11. uri nastopi manjša kriza, popoldan pa kolesarjenje spet steče v začetnem ritmu. Dodaten motiv dajo kolesarju Milan Švare, Lea Kovič, Tina Rappl in še nekaj kolesarjev, ki zadnji del poti vozijo v njegovem zavetrju. Ob 18. uri naslednji dan Rappl Marko stopi s kolesa. Števec pokaže 601 km prevožene poti, povprečna hitrost pa blizu 28 km na uro. Na koncu pride Marku čestitat njegov soimenjak, znani ekstremni kolesar Marko Baloh. Čestitamo mu tudi mi!!! Drago MATOH ELEKTRO TOMC - elektroinstalacije T-nm - y i - elektromehanične storitve J-Ulil L 1UI11 s.p. GSM: 041 901-972, tel. 01 8983-376 Laze pri Gobniku 2a, 1274 GABROVKA Sredi junija so se fantje iz Litije in dekleta iz Trbovelj H | ji IfjM udeležilijubilejnega 20. mednarodnega košarkarskega turnirja mladih v Pinu Torinese v Italiji. Uspešen nastop mladih litijskih košarkarjev v Italiji Na turnirju so sodelovale ekipe iz Italije, Francije in Slovenije. Litijski košarkarji so tekmovali v dveh starostnih kategorijah: kategoriji letnika 1993 in mlajši ter kategoriji kadetov. Dekleta iz Trbovelj so nastopila v kategoriji BAM. Prvi dan turnirja se je slovenska odprava odpeljala na ogled Torina in v popoldanskem času so sledile že prve tekme. V dnevih, ki so sledili, je bilo na urniku veliko košarke, kopanja v mestnem bazenu in drugih aktivnosti. Same tekme so pokazale, da so vse slovenske ekipe premočne za ostale udeležence turnirja. Predzadnji dan turnirja so gostoljubni domačini organizirali skupno večerjo za vse udeležence in starše, pri katerih so bili otroci nastanjeni. Sledila je revialna tekma trenerjev vseh ekip in tekmovanje otrok v metanju prostih metov in trojk. Sklepni del turnirja je bil v nedeljo popoldne, ko so podelili priznanja najboljšim ekipam in posameznikom. AOUILOTTI (letnik 1993 in mlajši) LITIJA : REBA -73:15; LITIJA : PINO T.T.B. - 66 : 26; LITIJA : ARC0BALEN0 -98:15. Strelci za Litijo: Špan Jure 20, Strle 10, Šteh 27, Marijanovih 14, Peterca 26, Špan Jan 30, Poglajen 26, Završnik 8, Sedej 28, Turšič 2, Kunc 20; Končna uvrstitev: 1. mesto Litija KADETI (letnik 1988 in mlajši) LITIJA : CUS TOR.INO -104 : 59; LITIJA : RIVALTA - 109: 60; LITIJA : PINO T.T.B - 95 :16. Strelci za Litijo: Šketako 37, Percel 33, Kasumovič 62, Begič 20, Groščič 21, Bračun 2, Čepon 22, Savič 5, Hasanovih 55, Pestotnik 12, Šraj 8, Kavčič, Kovič 2, Rappl 2. Končna uvrstitev: 1. mesto Litija BAM ŽENSKE (letnik 1990 in mlajše) ŽKD STUDIO JIN-JANG : PINO T.T.B -114 : 20; ŽKD STUDIO JIN-JANG : SETIMO B -111 : 17. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Poboljšaj 50, Klavžar 25, Kerin 28, Hatič 29, Kovač 9, Barič 39, Svetih 2, Juvan 5, Marjanovič 6, Soba, Slapšak 28. Končna uvrstitev: 1.mesto ŽKD Studio Jin-Jang Zmagovalci na revialnem večeru so postali: tekmovanje prostih metov: Gregor Kunc (Litija) v kategoriji Aguijotti; tekmovanje v trojkah: Barič (ŽKD S.Jin-Jang) v kategoriji BAM; Šketako (Litija) V kategoriji kadeti. Najboljša strelca turnirja v svojih kategorijah sta bila: Špan Jan in Poboljšaj Nina. Karmen ŠPAN, Aljoša PISEK ^FECBAMZEEAIMIA ZA bssiLS Hamu looNAM Odprto pon - pet: 9.00-12.00 15.00-19.00 sob: 9.00- 12.00 Mateja Šimenc s.p. Tel.: 01.8981 005 1270 LITIJA, VALVAZORJEV TRG 19 PLANINSKI KOTIČEK 24. MLADINSKI PLANINSKI TABOR - SOLČAVSKO 2004 Letos smo postavili naše platnene strehe na travniku TAeo" blizu vasi Robanov kot na Solčavskem. Solčavsko je harmonija treh alpskih ledeniški dolin: Logarske doline, Matkovega in Robanovega kota. Značilnosti planinskega tabora so dopoldanski izleti v gore, popoldnevi so namenjeni športnim aktivnostim, večeri pa za delavnice, predstavite kraja, etnologije, zgodovine, planinskih veščin, predvsem pa družabnosti. V taboru imamo mladino različnih starosti in sposobnosti, zato tudi naše ture oz. izlete prilagajamo tem potrebam. Največkrat smo se delili v dve težavnostni skupini. V nedeljo nas je ob prihodu žal pričakal dež. Takoj po kosilu nas je avtobus odpeljal do Macesnovega plazu, ki že nekaj let ogroža Macesnikovo kmetijo. Ta nekoč mogočna kmetija je delovala s pomočjo vode (žaga, mlačva, oranje, rezanje itn.). Ogled le te nam je dal misliti, da se s propadanjem take dediščine dela velika škoda. Ob povratku v tabor smo ugotovili, da nam je obilno deževje zalilo šotore. Pred vselitvijo udeležencev so morali vodniki krepko pljuniti v roke in obrisati poplave v šotorih. V ponedeljek smo se povzpeli na Strelovec. Ob povratku sem nekajkrat slišala izjavo: »Pa zakaj Čača prvi dan vedno načrtuje najtežjo turo?« Jaz menim, da to ni bil sprehod, ni pa bila najtežja. V Matkovem kotu smo naslednji dan odkrili gozdni rezervat in edinstveno naravno znamenitost Matkov škaf, globok okrog 12 m, širok pa okrog 6m. Ker je bilo snežišče strmo, so vodniki pripravili vrvno ograjo, ob kateri so otroci varno prečkali snežišče in si ogledali škaf. Dan za aktivni počitek je bila sreda. Z lokalno vodnico smo se podali po naravoslovno etnografski poti Logarske doline. To smo izvedeli marsikaj o ledeniški dolini, gozdu, divjadi, pticah, življenju gozdarjev, oglarjenju, videli smo izvir Črne, pravo holcersko (gozdarsko) bajto, leseno rižo za spravilo lesa ter multi-vizijsko predstavitev Solčavskega. Dva zagnanca sta se v petek zgodaj zjutraj podala na Raduho kar iz tabora. Skupina 19 udeležencev in 4 vodniki so se z avtomobili pripeljali do najvišje ležeče kmetije Bukovnik. Na Raduho so se povzpeli po zavarovani plezalni poti. Ostalih 17 udeležencev in 4 vodniki pa je po prevozu do kmetije Bukovnik odšlo do Grohata, v tabor pa so se vrnili peš. Vsi udeleženci so naslednji dan osvojili Olševo, ki v svojem pogorju skriva Potočko zijalko, katero so si otroci ogledali, ter se v domišljiji vračali v preteklost. Ker pa smo letos v olimpijskem letu, smo tudi mi izvedli olimpijske igre, na katerih smo sodelovali prav vsi, ki smo bili to popoldne v taboru. Pomerili smo se v skoku v daljino z mesta, metom 2 kg težkega kamna in vlečenju vrvi. Ker pa poznamo tudi zimske olimpijske igre, smo se tudi smučali. Elan servis (Pavle Smolej) je poskrbel, da sta dva para smuči, vsak za štiri tekmovalce hkrati zdržala do konca tekme. Zakonca Smolej sta poskrbela za vzorno izvedeno slikarsko delavnico z razstavo izdelkov. Literarno delavnico pa sta uspešno izpeljala Helena Mohar in Matjaž Kaplja. Maja Mohar je na izviren način organizirala skupine, ki so skoraj vsak večer predstavile točko (piškodent, obračanje brisače, izbor mišice). Otroci so ob teh družabnih igrah, tabornem ognju in brenkanju na kitaro Janeza Medveda neizmerno uživali. Vsi smo sodelovali pri učenju vozlov, spoznavnem večeru in uživali v igri skriti prijatelj. Družabnost je dosegla svoj višek zadnji večer ob krstu novincev. Naši mladi pripravniki so nas res lepo zabavali. Temu dogodku pa je pripomogla ga. Marija Smolej, ki je pripravila kostume za to prireditev (moška in ženska stara Solčavska noša, Solčavsko ovco in pračlovek iz Potočke zijalke). Tudi letos smo v taboru bivali s planinci iz Litije in Trbovelj, med nami se je stkalo pravo planinsko prijateljstvo, pa tudi nekatera mlada srca so se ogrela. Da so nam platnene strehe in prečudovita okolica Solčavskega v tem tednu postale pravi dom pa se moramo zahvaliti vsem vodnikom, kuharju in pomočnici ter zakoncema Smolej. Vodja tabora: Ana MOHAR 1. Družinski planinski tabor PD Litija V letu 2003 je padla ideja, da bi v Planinskem društvu Litija organizirali družinski tabor. Predlog smo vzeli zelo resno in takoj začeli s pripravami na tabor v letu 2004, ki smo ga izvedli med 20.7. in 24.7. 2004 v neposredni bližini Solčave. Tabor je potekal neposredno po mladinskem planinskem taboru. Taborjenja pod šotori se je udeležilo 14 družin. Skupno število udeležencev je bilo 55 od tega je bilo 9 članov vodstva. Najmlajša udeleženka tabora še ni dopolnila dve leti, kar 14 izmed 26 otrok pa je bilo mlajših od 8 let. Vseh pet dni nam je bilo naklonjeno vreme, zato smo opravili vse predvidene aktivnosti in zadnji dan je bil poln lepih vtisov. Oblikovali smo tri težavnostne skupine za izlete in sicer gamse, urne mravlje in hitre polžke. Najstarejši so osvojili vrh Raduhe in Olševe, malo počasnejši Durce in Potočko zijalko, najmanjši pa Grohat in Robanov kot. Vsi smo si ogledali krajinski park Logarska dolina s slapom Rinka. V taboru so se prepletale razne aktivnosti. Od prvega do zadnjega dne smo se igrali skrito družino, organizirali smo olimpijske igre, se spoznali s planinsko opremo, imeli literarno delavnico, dneve pa zaključili z družabnimi večeri ob ognju. Zadnji dan je potekal krst, ki je bil poseben zato, ker smo bili vsi udeleženci krščeni. Vsak je dobil krstni list in spominsko majico z logotipom tabora, ki ga je oblikovala Marija Smolej. Za pripravo in izvedbo tabora so poskrbeli Marija Kokalj (kuharica), Rok Mežnar (pomoč v kuhinji), Petere Rutar (ekonom), Aleš Pregel (vodja tabora) in vodniki: Roman Ponebšek, Sašo Jovanovič, Janez Medved, Maja Mohar in Matej Krnc. Na pomoč pa so nam priskočili tudi naslednji sponzorji: Omahen transport, Mesarija Litija, Kolinska, Velešum in Mlinotest. Aleš PREGEL ZGODOVINA RUDARJENJA V LITIJI Avtorica: Helena HAUPTMAN zazvedRilo Nosilec rudarske in fužinarske dejavnosti na slovenskem ozemlju je bilo v prvi pol.19.stol. Šmartno pri Litiji z okolico, kljub dejstvu, da politične in gospodarske razmere v Evropi žal niso bile dovolj ugodne za večji razvoj svinčarstva. V Evropi oz. Habsburški monarhiji je bila absolutno vodilna koroška proizvodnja. V osrednji Sloveniji se je pričel pojavljati premog, uvodni znaki gospodarskega liberalizma pa so prinesli posledice, da je francoska uprava Ilirskih provinc prepovedala izvoz svinca v preostalo Avstrijo. Nakopičene zaloge svinca so vse fužine z rudniki vred postavile v nezavidljiv položaj. Država je na prošnjo podjetnikov z ozemlja bivših provinc kolektivno zaprosila za spremembo carinskih postavk in drugih plačil. Domača proizvodnja se je s tem delno popravila, toda okrepila se je tudi tuja konkurenca. Zaradi vseh opisanih motenj in težav kot tudi zaradi izrazitega pomanjkanja investicijskega kapitala, se začetna proizvodnja svinca v osrednji Sloveniji ni mogla nadaljevati. Več kot dvajset let predmarčne dobe je v svinčarstvu vladalo popolno mrtvilo z izjemo rudosledenja, ki pa ni imelo nobenega gospodarskega učinka. V tem času je prišlo v Zasavju do pomembnih sprememb, ki so vzpodbujale rudarsko dejavnost. Savsko brodarstvo je bilo še vedno zelo živahno in promet se je venomer povečeval, vendar že ni zmoglo več potreb naglo razvijajoče se industrije. Avgusta 1849 je stekla južna železnica na odseku Celje-Ljubljana, julija 1857 pa na progi Ljubljana-Trst. Ko je bila 1.1862 zgrajena železniška povezava Zidani Most- Sisak je savsko brodarstvo dokončno izgubilo gospodarski pomen in zamrlo. Rudarske združbe so bile v tistem času najpogostejša oblika združitve za izkoriščanje rudnikov. Od delniških družb so se oblikovale po tem, da je bilo pri d.d. treba vplačati ob ustanovitvi določen kapital oz. se zavezati, da bo podpisnik kot delničar plačal določeno vsoto kapitala. Pri rudarski družbi pa ni bilo vnaprej določenega kapitala in družbo so ustanovili, kakor hitro je pri rudniku sodelovalo več udeležencev, ki so se pred rudarsko oblastjo zavezali, da bodo skupaj krili stroške obratovanja svojega podjetja. Premogokopna združba Zagorje ob Savi (Steinkohlenge-vverkschaft am Saustrome zu Sagor) je bila ustanovljena s pogodbo 21.6.1842. Ustanovil jo je Jožef Atzl, lastnik in upravitelj obsežnih rudišč, ki jih je prevzel od svojega zeta Viktorja Ruarda. Poleg Zavrstnika je imel Atzl v lasti še svinčarno in dve cinkarni v Toplicah in na Lokah, plavž v Pasjeku, phalnico in pražarno svinca in cinka v Šoštanju ter celo vrsto obrtnih obratov (opekarno, mizarstvo, žage itd.). Aktivnost družabnikov Zagorske družbe v Litiji se je začela 31. julija 1843, ko je c.k. namestništvo rudarskega sodišča za Kranjsko in obalno deželo v Ljubljani izdalo zagorski Vrsterudniškegajxxlporja (rudarski učbenik, začetek 19. stol) družbi rudokopno pismo na osnovi njene vloge in dokazila o najdbi rude. To pismo se je nanašalo na rudišče svinčeve rude približno 500 klafter v gozdu kmeta Martina Šege v Zavrstniku. Namestništvo je izdalo družbi pravico do kopanja rude, ki je niso mogle omejiti pravice lastnikov zemljišč. Družba se je hkrati obvezala, da se bo na najdenem rudišču obratovalo v skladu z rudarskim redom. V roku dveh mesecev od dneva vložitve rudokopne pravice je bila tudi dolžna poslati skico približnega položaja jamskih mer z odpiralno točko kopa med horizontalnimi in vertikalnimi mejami mere. Decembra 1845 so imeli Zagorjani tako izposlovane naslednje jamske mere: - rov sončnega vzhoda - prikopni rov (Zubaustollen) na posestvih kmetov Blaža in Janeza Kacleja ter Martina Korbarja v Zavrstniku, - rov barona VVeingartna na posestvih kmetov Kaclej in Antona Planinška v Zavrstniku, - rov barona Spiegelfelda na posestvu Blaža Kacleja in Matjaža Kolarja v Zavrstniku - rov nebeških ključev (Himmelschlussestollen), ki je obsegal 6 poljskih mer za raziskovanje pojavov železove rude na posestvu Jožefa Saderja na hribu Sitarjevec. Točnega začetka rudarjenja Zagorske družbe iz ohranjenih dokumentov ne moremo ugotoviti. Edini verodostojni vir je pismo, ki ga je družba poslala namestništvu rudarskega sodišča v Ljubljani in iz katerega je razvidno, da so za leto 1847 izdelali letni obračun za rudnik svinca Zavrstnik. Premogokopna družba iz Zagorja je imela na začetku precejšne težave in stroške, da je vsaj za silo uredila zelo zapuščene jame, vendar je s smotrno organizacijo proizvodnje in odvodnjavanja dosegla bistveno zmanjšanje stroškov, predvsem na račun novega glavnega jaška, s katerim so dosegli globlje dele, saj so bili zgornji skoraj povsem opustošeni. ZAPORA PRI OHCETI HRVAŠKI NOGOM. TRENER BLAŽEVIČ HUMORI- STKA PUTRIH DALMA- TINSKI MEDMET OTOK V TUAMOTU HLOD ZA PREDELAVO NA ŽAGI NADALJE- VANJE GESLA STRNJENA KRI NEMŠKA TOVARNA ovai SAMEC INDIJSKA BOGINJA STARA ENOTA ZA TLAK JOŽE MOŽINA PODROČJE DELOVANJA EGIPČANSKI BOG VOJAŠKI NOVINEC ELEKTRIČNA MERA MADŽARSKA MERA TONE LEBINGER UROŠ ERŽEN EDVARD KARDELJ TUJE MOŠKO IME BRAZILSKA DOLGORE-PA PAPIGA TEŽJE BESEDE: TAKADA, CENTRUM, ZAK, MATS, ARPA SESTAVIL: Jože VIZLAR nadaljevanje s 1. strani Letni koncert PERKAKSNS Potem rni postane jasno da igranje prihaja iz ozadja, opazim sence na papirju ki se premikajo v ritmu, a še vedno nekaj ni povsem tako kot sem navajen - Perkakšns ne igrajo na tolkala temveč na svoja telesa! Po koncu prvega dela se tisti iz zaodrja preselijo k ostalim za mizo in vsi skupaj nadaljujejo igranje iste skladbe na skodelice, žlice, krožnike, steklenice....potem pa še enkrat spremenijo »instrumente« in zaigrajo na sode. Uau, kakšna energija! Ko je konec skladbe po zaslugi napovedovalca Marka Djukiča izvemo da smo poslušali skladbo Body Cussion (zato torej niso uporabljali instrumentov!), ki pa so jo Perkakšns malo razširili z igranjem na omenjene »pripomočke«. Nadaljevanje je bilo klasično, če se to za Perkakšns sploh lahko reče, zasedli so namreč mesta za bobni, djembami, kongami, bongosi. Odigrali so nekaj afriških skladb, nato pa so spet presenetili z novo skladbo Dance in 3&4. Kot naslov pove so preskakovali iz tričetrtinskega v štiričetrtinski ritem in naj dodam da s precejšnjo lahkoto. Rekel sem si, to je gotovo vrhunec. Pa ni bil. Po prvem delu je na koncertnem listu pisalo Pavza. A že na začetku me je nekaj zmotilo. Pavza je namreč pisalo dvakrat in z veliko začetnico. Pa sem kmalu spoznal da to ne pomeni počitka, temveč nastop vokalne skupine Pavza. Po prvi skladbi pa sem videl da Perkakšns znajo zaigrati tudi tišje, z veliko občutka, saj so zaigrali skupaj s Pavzo, pri skladbi iz risanke Levji kralj sem se odločil, da mi je to najljubša skladba večera, pa sem že čez trenutek spremenil mnenje, saj je nekje s strani pred začetkom naslednje skladbe prišel trobentač Gašper Namestnik in skupaj s Pavzo in Perkakšns odigral skladbo Guba, ki so jo Perkakšns »našli« na zgoščenki trobentača Artura Sandovala. Potem pa spet klasika Perka-kšnsov, pa spet gostje. Seveda nenavadni kot se za tak koncert spodobi - Skrhane kose se imenujejo in za svoje instrumente uporabljajo kmečko orodje. No da pa ne boste mislili da so bili gostje samo glasbeniki, med igranjem Perkakšnsov smo pred odrom lahko občudovali plesalce Bindu iz Ljubljane, ki plešejo ples brez forme, kar bi najlažje opisali kot plesni ekvivalent toku misli v literaturi. Koncert se je tako počasi približeval koncu, oziroma začetku, saj je bil celoten koncept koncerta mišljen kot generalka za koncert. Zabavno ni kaj, saj je tako vodenje postalo bolj sproščeno, Perkakšns so se lahko večkrat »vklopili« v vodenje s kakšno'repliko... Domov sem odšel rahlo premražen, a poln energije, pozitivnih občutkov, saj sem se končno prepričal da se tudi v Litiji lahko organizira kulturna prireditev, ki privabi lepo množico ljudi. AM Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.10. 2004 na naslov uredništva. Izžrebali bomo tri reševalce. Nagrade prispeva Slaščičarna GIMI iz Litije. 1. NAGRADA: slaščice v vrednosti 2.500 SIT 2. NAGRADA: slaščice v vrednosti 1.500 SIT 3. NAGRADA: slaščice v vrednosti 1.000 SIT Ime in priimek: Ulica: Pošta:_ Tel.: IZŽREBANCI AVGUSTOVSKE KRIŽANKE: - Rajka PREGRAD, Sava - Tone ZUPANČIČ, Litija - Tone MEDVED, Primskovo Nagrajenci prejmejo nagrade v Tiskarni AC0, Litija. AVTO - ŠOLA Sl • M SVETIČ VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI •POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 5.10.2004 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL:01/8983-140 • GSM: 041-720-378 MONTAŽA KRAMBERGER Uroš Kramberger s.p. C.D.K. 35, 1270 Litija GSM: 031/632-962, FAX: 01/898-44-56 • PVC in ALU okna, vrata e rolete, žaluzije, senčila • police PREDSTAVNIŠTVO ZA: * " " S-dV-B—«■—.... ......-.... aluminij montol konten ' H Nudimo vam kvalitetno vgradnjo Igor Koprovnikar CERJ\ Tel./fax: 01/8984-742 servis in avtomatizacija d.o.o. GSM: 041 -716-640 vrtna vrata e-mail: cera.igor@siol.net garažna vrat industrijska vrata servis Šmarska cesta 8,1270 Litija ■ Dobava in montaža avtomatskih vrat HČRMANN ■ Montaža in servis avtomatike vseh proizvajalcev ter ostala zaključna dela. [ZLATARNA] LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do I9.00 Sobota: od 8.30 do I2.00 MORAVČE, c. na Grmače I6, tel.: 0I/72 3I 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Obiščite nas in se prepričajte O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA. Vaš nakit bomo popravili, predelali ali ZAMENJALI ZA NOVEGA. September2004,št9,leto5 KOVICE IZ OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI www.litiia.net/tiskarna-aco Prispevke pošljite do 10. OKTOBRA 2004 na naslov Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net Mednarodni maraton »Celje-LogarskaDolina« Mija Lee slavila dvojno zmago V soboto, 4.9.2004, so se s šmarski tekači po poletnem predahu že četrtič udeležili mednarodnega maratona, ki je potekal po savinjski dolini. Ta maraton šteje za evropski pokal in po težavnostni stopnji spada med najbolj zahtevne, saj se proga ves čas vzpenja, a to naše tekače ni ustavilo. Iz uredništva... Mija Loc je startala v Mozirju in svoje tekmice strla že na samem začetku proge z izrednim hitrim tempom in je tako z veliko prednostjo pred drugouvrščeno postala dvojna prvakinja 40 km maratona. Slavila je absolutno zmago med ženskami in slavila zmago tudi v svoji kategoriji maratonke veteranke. Pokal, ostale nagrade in čestitke je prejela od gospodarskega ministra dr. Mateja Lahovnika. Rok Turniški si je na 25 km progi pritekel v svoji kategoriji 9. mesto, kar je v moški kategoriji izjemen uspeh za mladega in perspektivnega tekača. Suzana Šajnovič je tekla na 15 km progi in v svoji kategoriji dosegla odlično 10. mesto in s tem dokazala, da je v odlični formi. In naši najmlajši? Kračan Peter se je maratona udeležil prvič in na 15 km progi dosegel izjemno dober rezultat, samo nekaj minut za njim pa sta pritekla tudi Dejan in Miha Loc. Vsi trije spadajo v kategorijo starejših, ker mlajše kategorije nimajo in so prehiteli več kot polovico odraslih fantov in moških na izredno težki 15 km progi. Vsem trem iskrene čestitke za takšen pogum in zmago nad samim s seboj. Lepo je bilo na slavnostni podelitvi slišati, da zmagovalka maratona prihaja iz Šmartnega pri Litiji; saj so nekateri spraševali, v katero regijo ta kraj sploh spada. In naši tekači so povedali, da je ta občina tam, odkoder izhajajo dobri ljudje in izjemno nadarjeni rekreativni tekači. Šmarski tekači Prvi šolski dan V sredo, 1. septembra so se zopet odprla šolska vrata. Učenci so se dobro razpoloženi in polni vtisov zbrali pred šolo in v šolski avli, kjer so jih pričakali učitelji. Prvi dan je minil v prijetnem vzdušju, učenci so dobili urnike in navodila učiteljev za pouk. Povsem drugačen pa je bil prvi šolski dan za 36 prvošolcev. Za njih smo pripravili slovesen sprejem v šolski avli. Po kratkem nagovoru so prvošolci prejeli rutice in kape, spoznali svoje razredničarke, nato pa v njihovem spremstvu odšli v učilnice. Vzgojiteljica Mateja jih je popeljala v svet pravljic. Nato so se učenci posladkali s tortico. Sledil je krajši Vrtec v Šmartnem ima novo podobo Verjetno ste vsi, ki vas je v zadnjem mesecu pot peljala mimo vrtca CICIBAN opazili, da je la te zaživel v novih barvah. Zunanja ograja je postala rumeno oranžna in tako je vrtec zasijal v prijaznih svetlih in toplih barvah. Za spremembo smo se odločile delavke vrtca, za katero pa so imeli posluh tudi v občini Šmartno, saj so nam velikodušno dovolili, da nabavimo ves material, ki je potreben za obnovo ograje. Z veliko dobre volje in pripravljenosti za delo smo preživele kar nekaj popoldanskih ur ob barvanju, ker smo prepričane, da si naši malčki želijo in zaslužijo urejeno ter čisto igrišče. Hvala vsem, ki se tega zavedate in nam pri tem pomagate! Lili PLASKAN razgovor s starši in učiteljico. Največ vprašanj (in skrbi) so imeli starši glede šolskih prevozov. Zato smo tej temi namenili največ pozornosti. Podobno slovesno je potekal prvi šolski dan tudi na podružničnih šolah. V Veliki Kostrevnici je v prvi razred devetletne šole vpisanih 8 učencev, v Štangarskih Poljanah 13 in na Primskovem trije učenci. Albert PAVLI Brezplačne vozovnice za železničarski avtobus S podpisom pogodbe med Slovenskimi železnicami in Občino Šmartno pri Litiji o sofinanciranju potnikov v cestnem prometu, lahko učenci, dijaki in študentje, ki so vpisani v Glasbeno šolo Litija, so člani športnega kluba in trenirajo v Litiji ali obiskujejo Gimnazijo Litija, koristijo brezplačen avtobusni prevoz na relaciji Šmartno - Litija - Šmartno. Ob predložitvi osebnega dokumenta, pisnega dokazila (potrdilo o šolanju, potrdilo o članstvu v klubu) in fotografije lahko vsak posameznik na Občini Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2, (tajništvo) prejme izkaznico za brezplačen prevoz z železničarskim avtobusom na omenjeni relaciji. mag. Karmen SADAR Kaj napisati v popotnico časopisu, ki skoraj poka po šivih od volilne vsebine? Prvi vtis letošnje politične jeseni je gotovo ta, da je kandidatov kot gob. Dosti torej. Preveč? Vedno se mi je zdelo, da so politiki pragmatični. Vsaj tisti uspešni znajo prisluhniti družbeni klimi, se ji prilagajati, uklanjati, pluti s tokom. Seveda moramo priznati tudi to, da družbeno klimo tudi kreirajo oziroma da postajajo nepogrešljivi del našega vsakdana. V našem časopisu najdete 9 obrazov, ki iščejo naše podpore, da nas bodo zastopali v parlamentu, vendar pa našem volilnem območju kandidira kar 20 ljudi: Devet je veliko, dvajset ogromno. Mnogi se sprašujemo, zakaj ni več »skupnih« kandidatov, ki bi imeli več možnosti za vstop v parlament. Pred leti je takšen »skupen nastop« Litiji prinesel dva poslanska sedeža. Najbrž bi nam kandidati sami oz.njihove stranke odgovorili, da pač njihovi programi niso združljivi, da skupna pot oz. cilji niso mogoči. No, pa umre moj mit o pragmatičnosti. Ali naj verjamem v doslednost, morda v neomajnost političnega prepričanja? Morda, a to je spet mit, v katerega je danes še težje verjeti. A skorajda vsak med nami, ki se bo odpravil na volišče, v sebi vsaj majčkeno verjame, da voli takšnega kandidata. Konec pač mora biti dober, mar ne, kot v vsaki populistični zgodbici, če že ne pravljici. Zato upam, da boste med širokim izborom našli »pravega človeka«. Čimbolj toplo jesen Vam želim Andreja ŠTUHEC Sveta Ana spet osvetljena Na predvečer sv. Ane so v Jablanici reflektorji ponovno osvetlili cerkev istoimenske svetnice, ki v nočnih urah dolini daje še poseben čar. Projekt osvetlitve je brezplačno izdelalo podjetje Pino d.0.0. Litija, za kar se mu Občina Šmartno pri Litiji lepo zahvaljuje. S tem dogodkom se nadaljuje projekt osvetljevanja vaških cerkva v občini, ki bo zaključen v prihodnjem letu, ko bo na Libergi osvetljena tudi cerkev sv. Mohorja in Fortunata. • mag Karmen SADAR Člani TURISTIČNO RAZVOJNEGA DRUŠTVA “KAMPELC” vas vabimo na KOSTANJ IN MOŠT v DEŽELO POD KAMPLOVIM HRIBOM nadaljujemo mimo kmetije JOŽMAN do turistične kmetije NA HRIBČKU v Veliki Štangi. Če imamo še kaj moči v nogah, potem se mimo gostilne PRI JANEZU povzpnemo do Male Štange in nato čez KAMPLOV HRIB do Golišč, kjer nas bo na kmetiji KAVŠEK ponovno pričakala bogata ponudba najrazličnejših dobrot. Seveda je to le ena izmed možnosti za pohod po DEŽELI POD KAMPLOVIM HRIBOM. V naši promocijski zloženki DEŽELA POD KAMPLOVIM HRIBOM pa lahko dobite podroben opis vseh poti, krajev in kmetij s pestro ponudbo najrazličnejših dobrot. In že je tu jesen - letni čas, ki ga imajo mnogi najraje, prav zaradi sadov in pridelkov, ki nam jih narava nameni po celoletnem trudu. Letos vegetacija kasni in tako bo tudi kostanj dozorel mnogo kasneje kot v preteklem letu - bo pa zato še slajši. Kampelci vas vabimo v naše,s kostanjem, zares bogate kraje v okviru tradicionalne prireditve KOSTANJEVA NEDELJA V DEŽELI POD KAMPLOVIM HRIBOM. Letos vas vabimo na kostanj in mošt v nedeljo, 10. oktobra 2004. Tako kot vsako leto vas vabimo, da se odločite za prijeten sprehod po označeni kostanjevi pešpoti. Izhodišče je lahko v Podkraju (Avtomoto), čez Širmanski hrib do turistične kmetije BLAJ v DRAGOVŠKEM. Nato PRIDITE, KAMPELCI PEČEMO KOSTANJ ZA VAS! Novost v Domu Tišje Magnetof erapija V Domu Tišje Šmartno pri Litiji smo kupili nov sodoben aparat za magnetoterapijo. Del sredstev sta prispevala tudi Mercator, d.d. Ljubljana in Mestne Lekarne Kamnik. V Domu Tišje se vsi zaposleni trudimo, da bi sledili našemu sloganu »V Domu Tišje naj bo starost brez bolečin«, zato tudi nakup aparata za magnetoterapijo predstavlja velik korak v tej smeri. Sodobna generacija aparatov za magnetoterapijo poudarja naravne značilnosti elektromagnetnega valovanja, predstavljenih v nizkih frekvencah, nizki intenziteti polja in obliki signala. Magnetne silnice delujejo globinsko, zato je pod vplivom magnetnega SMTOtE n \xoz totsot polja vse tkivo, tudi kosti in notranji organi, kamor se aplicira magnetoterapija. Magnetoterapija deluje večinoma na nivoju celice, izboljša celično presnovo in s tem tudi zmanjša nastanek dražljaja bolečine. Uporaba magnetoterapije je zelo učinkovita na širokem področju: pri poškodbah oz. boleznih kostno-mišičnega sistema, zlasti pri zlomih, zvinih, udarcih, bolečinah v hrbtenici, stanja po operacijah mišic, tetiv. Uporabljamo jo tudi pri revmatoloških obolenjih (degenerativnih in vnetnih), osteoporozi, različnih artrozah, celjenju opeklin, razjed, glavobolih, nevralgijah, utrujenosti, nespečnosti, stresu. Z magnetoterapijo pospešimo celjenje zlomov in jo lahko izvajamo tudi, če imamo mavec. Pri športnih poškodbah pa lahko z uporabo magnetoterapije močno skrajšamo čas okrevanja. Magnetoterapija ni primerna za tiste, ki imajo srčni vzpodbuje-valnik, tuberkolozo, krvavitev iz prebavil, virusna in glivična obolenja, kakor tudi ne za nosečnice. V Domu Tišje smo se odločili, da bomo ponudili uporabo tega sodobnega in učinkovitega aparata tudi občankam in občanom Šmartna in Litije, samoplačniško. Želimo, da bi tisti, ki potrebujejo magnetoterapijo, zmanjšali svoje bolečine in težave z našo pomočjo. Aleksandra AMON- MAHKOVIC diplomirana fizioterapevtka, samostojna svetovalka S14. seje občinskega sveta občine Šmartno pri Litiji AD1). Informacija o usklajevanju skupnih odlokov za Občino Litija in Šmartno pri Litji Predsedujoči je ugotovil da je bila informacija vzeta na znanje. AD 2). Obravnava Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Litija -prvo branje Svetniki so s 7 glasovi »za« in s, 5 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejme Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Litija skupaj s podanimi pripombami in pobudami v razpravi v prvem branju, kot primerno podlago za pripravo odloka za drugo branje. AD 3). Obravnava Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Šmartno pri Litiji za leto 2003 - drugo branje Svetniki so z 8 glasovi »za« in s 5 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Šmartno pri Litiji za leto 2003. AD 4). Pravilnik o sofinanciranju programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v Občini Šmartno pri Litji Svetniki niso sprejeli predlog sklepa svetnika Marka Femca s 5 glasovi »za« in s 7 glasovi »proti« SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema, da se doda nov tretji odstavek sedmega člena, ki se glasi:» V zameno za dodeljena sredstva po tem pravilniku se je društvo, ki je ta sredstva pridobilo dolžno na poziv Občine Šmartno pri Litiji udeležiti se posamezne prireditve tako da se z udeležbo na eni ali več prireditev izčrpajo dodeljena sredstva. Občina mora poziv na prireditev društvu vročiti pravočasno zaradi priprave programa in zagotovitve udeležbe. Svetniki so z 8 glasovi »za« in s 5 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejme Pravilnik o sofinanciranju programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v Občini Šmartno pri Litiji. AD 5). Sprejem sklepa o oprostitvi plačila zamudnih obresti Štefanec Karlotu Svetniki so z 12 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejeli naslednji skjep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema sklep, da se Štefanec Karlota, stanujočega Ustje 21, 1275 Šmartno pri Litiji oprosti plačila 339.788.00 SIT, ki predstavlja del zakonitih zamudnih obresti izračunanih od glavnice najemnine za stanovanje, ki je v lasti Občine Šmartno pri Litiji pod pogojem, da se najkasneje do dne 10.07.2004 na račun Občine Šmartno pri Litiji plača 1.000.000,00 SIT. AD 6). Poročilo o upravljanju stanovanj in poslovnih prostorov za leto 2003 Svetniki niso sprejeli sklepa z 2_glasovoma »za« in s 5 glasovi »proti« SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejme Poročilo o obračunu, prihodkih in porabi najemnin za stanovanja in poslovne prostore, ki so v lasti Občine Šmartno pri Litiji. AD 7). Soglasje k ceni socialno varstvenih storitev: pomoč družini na domu in osebna pomoč, ki jo izvaja CSD Litija Svetniki so z 9 glasovi »za« in z 2 glasovoma »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP 1: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji, daje soglasje k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo je predlagal izvajalec storitve Center za socialno delo Litija v višini 2.307,00 SIT na uro. Cena storitve se dodatno zniža za subvencijo iz sredstev proračuna Občine Šmartno pri Litiji za 1.307,00 SIT na uro neposredne uporabe. Cena neposrednega uporabnika znaša 1.000,00 SIT. Svetniki so z 9 glasovi »za« in s 3 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP 2: Strošek vodenja za Občino Šmartno pri Litiji znaša mesečno 90.183.00 SIT to je za 0,11 strokovnega delavca. Svetniki so z 8 glasovi »za« in s 3 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP 3: Cena storitve osebne pomoči za Občino Šmartno pri Litiji znaša mesečno 144.489,00 SIT, to je za 0,20 strokovnega delavca. Svetniki so z 10 glasovi »za« in z 1 glasom »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP 4: Cena za razvoz kosil t.j. prenašanje enega dnevnega obroka uporabniku na dom, ostane nespremenjena in znaša 300,00 SIT. AD 8). Predlog sklepa o povišanju cene programov predšolske vzgoje v Občini Litija in Šmartno pri Litiji Svetniki so z 12 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejeli predlog sklepa svetnika Marka Femca SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema, da se izločijo sklepi pod zaporedno št. 1,3,4 in 8. Svetniki niso sprejeli naslednje sklepe v paketu z 0 glasovi »za« in z 12 glasovi »proti«. SKLEPI: Občinski svet sprejme sklep o določitvi cene programov predšolske vzgoje v občini Litija in občini Šmartno pri Litiji tako, da se od 1.9.2004 in od 1.1.2005 dalje za posamezne programe predšolske vzgoje uveljavijo cene v naslednji višini: PROGRAM PREDŠOLSKE VZGOJE Veljavna cena # (V SIT) PREDLOG - Izračun vrtca PREDLOG OBČIN - dovoljen obseg: +10% Cena od 1.9.2004 dalje Cena od 1.1.2005 dalje l. starostna skupina (iasli oz. otroci stari od 1-3 let) 79.215,00 92.823,85 87.136,50 SIT 95.850,00 SIT II. starostna skupina (otroci stari od 3-6 let) 69.036,00 77.158,48 75.939,60 SIT 83.533,50 SIT III. skrajšani program dnevnega varstva otrok, starih od 2-6 let: - ki vključuje prehrano - ki vključuje samo zajtrk 53.622.50 46.310.50 58.886,00 58.886.00 SIT 50.856.00 SIT 64.741.00 SIT 55.941.00 SIT IV. razvojni oddelek 249.723,00 214.402,00 214.402,00 SIT 235.842,00 SIT * dnevni znesek prehrane 557,50 557,50 557,50 SIT 613,00 SIT # Veljavne cene so bile sprejete: Občina Litija - na lO.seji občinskega sveta 21.10.2003 Občina Šmartno pri Litiji - na S.seji občinskega sveta 1.12.2003 SKLEP 3: Občini ustanoviteljici se obvezujeta, da bosta javnemu zavodu VVZ Litija do 31.1.2005 z nakazilom denarnih sredstev pokrila tudi znesek izkazane izgube v višini 38,5 mio SIT zaradi prenizke ekonomske cene programov predšolske vzgoje iz leta 2003 in 2004 in sicer vsaka v svojem deležu (to je občina Litija 75,5 % delež v višini 29,1 mio SIT in občina Šmartno pri Litiji 24,5 % delež v višini 9,4 mio SIT). SKLEP 4: Občini ustanoviteljici se obvezujeta, da bosta javnemu zavodu VVZ Litija do 30.6.2005 z nakazilom denarja ali lastnim investiranjem, ki ga je vrtec dolžan nameniti za investiranje v opremo in obnovo objektov na podlagi predložitve ustrezne dokumentacije o izvedbi javnih naročil, pokrili znesek odpisane amortizacije iz minulih let v višini 35,7 mio SIT in sicer vsaka v svojem deležu (to je občina Litija 75,5 % delež v višini 27,0 mio SIT in občina Šmartno pri Litiji 24,5 % delež v višini 8,7 mio SIT). SKLEP 8: Občini ustanoviteljici sprejemata sklep, da se s 1.9.2004 cene programov predšolske vzgoje v občini Litija (in občini Šmartno pri Litiji) povečajo za 10%, s 1.1.2005 pa za nadaljnjih 10 %, oziroma manj, če to dopušča izračunana ekonomska cena programov na dan 31.12.2004. Svetniki so sprejeli naslednje sklepe v paketu z 12 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« SKLEP 2: Izpad prihodkov javnega zavoda VVZ Litija zaradi izpisa otrok iz vrtca in odsotnosti otrok v času poletnih počitnic v mesecu juliju in avgusta leta 2004 pokrijeta občini ustanoviteljici glede na delež vrednosti predšolskega programa-trenutno: občina Litija 75,5% delež, občina Šmartno pri Litiji pa 24,5 % delež in sicer z nakazilom denarnih sredstev javnemu zavodu VVZ Litija v roku 90 dni za pokritje plač, prispevkov in davkov na bruto plače za zaposlene na podlagi predložitve zahtevka in ustreznih dokazil vrtca (vrste programa, cene programa in števila otrok iz posamezne občine). SKLEP 5: Občini ustanoviteljici zagotavljata javnemu zavodu VVZ Litija sredstva za nadomeščanje vzgojiteljic in pomočnikov vzgojiteljic v primeru nezmožnosti dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe do 30 dni in sicer vsaka v svojem deležu glede na število zaposlenih, ki opravljajo delo v posamezni občini od skupnega števila vseh zaposlenih (to je trenutno za občino Litija 77 % delež in za občino Šmartno pri Litiji 23 % delež) in sicer z nakazilom denarnih sredstev javnemu zavodu VVZ Litija v roku 60 dni po predložitvi zahtevka in ustreznih dokazil (kopije zdravniškega potrdila) s strani vrtca. Delež občin ustanoviteljic glede na skupno število zaposlenih v VVZ Litija se preverja sproti in ga občini dogovorita na novo ob vsaki spremembi sistemizacije. SKLEP 6: Občini ustanoviteljici sprejemata sklep, da se v skladu s 17.čl.Zakona o vrtcih število otrok od 1.9.2004 dalje poveča za dva otroka v oddelku, tako da je v oddelkih prvega starostnega obdobja največje število otrok 14, v oddelkih drugega starostnega obdobja pa 24 otrok, v kolikor prostorski normativ igralnice še dopušča minimalno površino 2m2 /otroka. VVZ Litija je dolžan vpis otrok v programe vrtca organizirati tako, da bodo vsi oddelki čim bolj starostno homogeno enotni ter čim bolj racionalno in polno zasedeni. SKLEP 7: Občini ustanoviteljici bosta zagotavljali vrtcu po racionalizaciji vpisa otrok v oddelke in sprejetju nove sistemizacije sredstva v višini cene programa brez živil (zneska za prehrano otrok) za število otrok, ki predstavlja razliko med dejanskim številom otrok v oddelku in najvišjim normativnim številom in sicer vsaka v svojem deležu od skupnega števila v vrtec vpisanih otrok z nakazilom denarnih sredstev v roku 30 dni po predložitvi zahtevka in ustreznih dokazil s strani vrtca in sicer za vsak mesec posebej. Podatke o dejanskem številu otrok v oddelku glede na normativno določeno število otrok v oddelku pošlje vrtec vsaki občini ustanoviteljici posebej in sicer do vsakega desetega dne v mesecu za pretekli mesec. SKLEP 9: Pri določitvi plačil staršev za programe predšolske vzgoje v vrtcih, se staršem priznavajo naslednje olajšave: - Starši otrok, s stalnim prebivališčem na območju občine Litija /in Šmartno pri Litiji/ za katere je občina dolžna po veljavni zakonodaji kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu, ki so najeli kredite za reševanje svoje stanovanjske problematike pri poslovnih bankah in Stanovanjskem skladu RS lahko najeti kredit uveljavljajo kot zmanjšanje njihovega mesečnega bruto dohodka na družinskega člana. - Za otroke v razvojnem oddelku starši plačajo le znesek prehrane, medtem ko so ostalih plačil do ekonomske cene programa oproščeni. SKLEP 10: Starši otrok, s stalnim prebivališčem na območju občine Litija/in Šmartno pri Litiji/ za katere je občina dolžna po veljavni zakonodaji kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu, lahko enkrat letno v obdobju od 1 .julija do 31 .avgusta uveljavljajo rezervacijo za neprekinjeno odsotnost otroka za najmanj en in največ dva meseca. Starši plačajo rezervacijo v znesku 400 SIT za vsak delovni dan napovedane odsotnosti otroka iz vrtca. Starši so dolžni vrtcu odsotnost pisno sporočiti najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca, občina ustanoviteljica pa glede na ceno programa in glede na stalno prebivališče upravičenca doplača razliko k ceni programa za pokritje plač, prispevkov in davkov na bruto plače za zaposlene na podlagi predložitve zahtevka in ustreznih dokazil vrtca. Enako kot rezervacija v času poletnih počitnic se staršem obračuna tudi neprekinjena najmanj enomesečna opravičena odsotnost otroka zaradi bolezni, kar se dokazuje s kopijo originalnega zdravniškega potrdila. SKLEP 11: Javni zavod VVZ Litija sprejme in predloži ustanoviteljicama do 1.9.2004 novo sistemizacijo delovnih mest, ki upošteva organizacijo dela za poldnevne programe, polno zasedenost oddelkov, oblikovanje starostno homogenih oddelkov ter racionalizacijo dela pri združevanju oddelkov s celodnevnim programom na začetku in na koncu obratovalnega časa vrtca, tako, da bodo s 1.9.2004 oblikovani samo starostno homogeni oddelki ter združeni oddelki s celodnevnim programom in zaključeni oddelki s poldnevnim programom. SKLEP 12: Javni zavod VVZ Litija prične ločeno voditi stroške po posameznih enotah vrtca in po posameznih vrstah programov po stroškovnih mestih in po stroškovnih nosilcih. SKLEP 13: Vse ostale podrobnosti v zvezi z izvajanjem medsebojnih obveznostmi med VVZ Litija in občinama ustanoviteljicama se uredi s tripartitno pogodbo, ki se jo sklene najkasneje do 30.9.2004. AD 9). Organizacijska oblika predšolske vzgoje v Občini Šmartno pri Litiji Predsedujoči je ugotovil, daje bila informacija vzeta na znanje. AD 10). Kadrovske zadeve - imenovanje člana Nadzornega odbora Občine Šmartno pri Litiji - mnenje lokalne skupnosti k imenovanju Lukač Vide za direktorico Doma Tišje Svetniki so z 9 glasovi »za« in s 3 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji razrešuje dosednjega člana Nadzornega odbora Franca Vidica, stanujočega Tomazinova ulica 15,1275 Šmartno pri Litiji in za nadomestnega člana imenuje Boštjana Toplaka stanujočega Gradišče pri Litiji 6,1275 Šmartno pri Litiji. - mnenje lokalne skupnosti k imenovanju Lukač Vide za direktorico Doma Tišje Svetniki so z 11 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep. SKLEP: Ker mnenje lokalne skupnosti ni zavezujoče Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji predlaga, da se Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve samo odloči o izbiri kandidatke Lukač Vide za direktorico Doma Tišje. 9. izredna seja Občinskega sveta Občine Šmartno pri Litiji Seja je bila sklicana 14. julija 2004, svetniki pa so razpravljali o eni sami točki. Na dnevnem redu je bil Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Litije za obdobje 1986-2000 ter prostorskih sestavin družbenega plana Občine Litija za obdobje 1986-90-2000 - predlog za hitri postopek Svetniki so z 10 glasovi »za« in z 1 glasom »proti« sprejeli naslednja sklepa v paketu: SKLEP 1: Občinski svet sprejema Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Litije za obdobje 1986-2000 ter prostorskih sestavin družbenega plana Občine Litija za obdobje 1986-90-2000- predlog za prvo branje. SKLEP 2: Kartografski del odloka je v digitalni obliki. Svetniki so z 10 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejeli naslednja sklepa v paketu: SKLEP 3: Občinski svet sprejema Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Litije za obdobje 1986-2000 ter prostorskih sestavin družbenega plana Občine Litija za obdobje 1986-90-2000. SKLEP 4: Kartografski del odloka je v digitalni obliki. Občina Šmartno pri Litiji objavlja na podlagi Zakona o uresni-čevanju javnega interesa za kulturo (Ur. I. RS, št. 96/02) in 4. člena Pravilnika o sofinanciranju programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v občini Šmartno pri Litiji (Ur.l. RS, št. 86/2004) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje kulturnih programov in redne ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Šmartno pri Litiji v letu 2004 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2, 1275 Šmartno pri Litiji 2. Na razpis se lahko prijavijo posamezniki ali pravne osebe registrirane za izvajanje programov na področju kulture in redne ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki: - imajo sedež oz. stalno prebivališče v občini Šmartno pri Litiji - imajo zagotovljene prostorske in kadrovske pogoje za uresničevanje kulturnih aktivnosti - imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo kot to določa zakon o društvih - da vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in načrt aktivnosti za prihodnje leto. 3. Sofinanciranje iz proračuna za leto 2004 je predvideno za naslednja področja kulturnih dejavnosti: - glasbena dejavnost, - plesna in folklorna dejavnost, - uprizoritvena dejavnost, - likovna, fotografska, filmska dejavnost, - literarna dejavnost, - mladinska kultura, - novi mediji. 4. Vlagatelji morajo svoje vloge pripraviti in oddati v skladu z razpisno dokumentacijo, ki je na voljo na občinski upravi Občine Šmartno pri Litiji ali na spletnih straneh: www.smartno-litija.si. 5. Okvirna višina sredstev, ki je namenjena za sofinanciranje kulturnih programov in redne ljubiteljske dejavnosti iz točke 3. javnega razpisa je 3.000.000 SIT. 6. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2004. 7. Vloga mora prispeti na Občino Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2,1275 Šmartno pri Litiji do 30.9.2004 do 12. ure. Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z oznako »Ne odpiraj - razpis Kultura 2004«. Za pravočasno se šteje vloga, ki je bila oddana najkasneje zadnji dan roka za oddajo vlog, priporočeno po pošti. Občina bo izločila vse prepozno vložene in nepopolne vloge. 8. V roku prispele vloge bodo obravnavane na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v občini Šmartno pri Litiji, odpiranje ponudb ne bo javno. Nepopolne vloge bodo zavrnjene. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 30 dni od datuma odpiranja ponudb. Z vlagatelji, katerim bodo odobrena sredstva za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov. 9. Vse dodatne informacije, dobite vsak delavnik med 8. in 13. uro na sedežu Občine Šmartno pri Litiji, Karmen Sadar, tel. 8962-770. Župan Milan Izlakar September 2004 S port/N ovice 3 Prireditve ob 80-letnici PGD Kostrevnica Kot smo napisali že v junijskem Občanu, smo se kostrevniški gasilci odločili, da bomo skušali čim lepše obeležiti obletnico ob 80-letnici ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva. V društvih je navada, da ob okroglih obletnicah izdamo zgibanko ali brošuro, v kateri je opisana kronika društva. Naša zgibanka je bila prva v obstoju društva, zato je bilo dela s pripravo veliko. Društvo Ima ohranjen bogat arhiv, tako da je bila odločitev, kateri dogodki so poglavitni za razvoj društva in vredni objave, težka. Poleg zgibanke smo posneli tudi polurno oddajo o delu društva, ki je bila objavljena na radiu Geoss. Že v lanskem letu smo izdelali načrt praznovanja obletnice, katerega smo kasneje razširili na tri dni. V soboto 12.6. smo izvedli slavnostno sejo, na katero smo povabili sosednja prostovoljna gasilska društva in društva iz gasilske zveze Šmartno, društva, ki delujejo na področju delovanja PGD Kostrevnica, krajane in učence podružnične osnovne šole Kostrevnica, ki so pripravili pester kulturni program. Namen seje je bil predstaviti zgodovino društva in podeliti društvena priznanja, katere je prejelo trideset članov. Teden dni kasneje smo priredili gasilsko veselico s skupino Mambo Kings, v nedeljo 20.6. pa smo pripravili osrednjo slovesnost ob 80 letnici ustanovitve PGD Kostrevnica. Imeli smo namen izpeljati prijeten kulturni in družabni program, katerega pa smo zaradi slabega vremena odpovedali. Kljub temu smo izpeljali gasilsko parado in kulturni del, v katerem so nastopali pihalni orkester Litija, Folklorna skupinajavorje, MPZ Fantje od fare, Valvasorjeva konjenica ter gasilci iz GZ Litija, GZ Šmartno in sosednjih društev. Tajnik društva, tovariš Igor Martinčič je obširno predstavil zgodovino društva in naše načrte za prihodnost. Veliko vzpodbude pa sta nam dala tudi poveljnik GZ Šmartno tovariš Marjan Janežič ter župan občine Litija gospod Mirko Kaplja. Podelili smo zahvale za sodelovanje in pomoč pri razvoju društva. Zahvale je prejelo 43 posameznikov, društev, podjetij in ustanov, ki so omogočila uspešen razvoj gasilstva v Kostrevnici. Sledila je podelitev občinskih priznanj in državnih odlikovanj. Na ta način smo se želeli zahvaliti našim članom, kateri že vrsto let pomagajo pri delu in razvoju društva, zaradi tega pa se morajo odpovedati marsikateri bolj prijetni stvari, mnogokrat pa pri pomoči ob nesrečah izpostaviti tudi lastno zdravje in včasih tudi življenje. Obletnica društva je tudi enkratna priložnost za prevzem novega orodja, morda opreme, avta ali morda gasilskega doma. Žal se nič od tega v Kostrevnici ni zgodilo, saj gradnja doma še ni končana, ker nam lokalne oblasti niso namenile nobene finančne vzpodbude. Žal smo samo pridni gasilci ter radodarni krajani in podjetniki premalo za velike podvige. Upam, da bodo v šmarski občini prišli boljši časi za prostovoljce, saj delamo »zastonj«, zato si zaslužimo vsaj zaščitno obleko, mar ne? Gasilci imamo resnično trdo kožo. S prostovoljnim delom poskušamo pomagati ob najhujših katastrofah, toda kljub temu ne prenesemo temperatur 600 stopinj ali še več, ki se razvijejo ob požaru. Za naslednjih deset let smo si zadali obsežen plan dela in nabave opreme, ki pa je v prvi vrsti povezan s finančnimi sredstvi. Kostrevniški gasilci smo prepričani, da nam ga bo uspelo uresničiti, seveda pa ne brez pomoči ostalih. Tudi naslednjih deset let vas bomo pozdravljali z gasilskim pozdravom NA POMOČ!!! MitjaJESENŠEK Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 08/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1 v nadaljevanju ZureP-1) Občina Šmartno pri Litiji sklicuje ŠMARTNO 1999 Nova rokometna sezona Začela se je nova sezona s prvo uradno tekmo starejših dečkov letnik 1991. Vsi smo pričakovali derbi, ampak je bila tekma odločena že v prvem polčasu. Čeprav Ribnica dosti višja ekipa so Šmarčani povedli 7:1 in tako pokazali, da se bodo letos spet poizkušali boriti za sam vrh v svojem letniku. Odlično je branil tudi Pipan. Rezultat: RD Šmartno 99 -,RD Ribnica: 26:18 (14:5); strelki za Šmartno 99: Poglajen 7, Kračan in Žurga po 4, Berglez in Kokot po 3, Gregorič, Loc, Šinkovec, Žečiri Besmir in Blerim po 1 zadetek. Članska ekipa Šmartna je odigrala prijateljsko tekmo s 1 .B ligašem RK Ohio Kranj. RD Šmartno 99 - RK Ohio Kranj: 34: 29 (18:15). Strelci za Šmartno 99: Simončič 15, Gregorič 9, Lovro Peterlin in Derenčini po 2, Trotovšek, Pihler, Urban in Martin Gradišek, Kahne in Vidmar po 1 zadetek. V Litiji je bil tudi članski turnir, ki je bil namenjen pripravam na sezono. Rezultati so bili sledeči: RD Šmartno 99 - RK Prevent SG mladinci: 22:23 (9:8). Strelci za Šmartno 99: Gregorič 5, Simončič 4, Trotovšek 3, Lovro Peterlin, Kahne in Derenčini go 2, Pihler in Martin Gradišek po 1 zadetek. SD RK Radovljica - MRD Dobova: 18 : 20 (7 :11). Za tretje mesto: RD Šmartno 99 - ŠD RK Radovljica: 14:16 (10:5). Strelci za Šmartno 99: Gregorič 4, Vidmar 3, Simončič 2, Podkrajšek, Lovro Peterlin, Martin Gradišek, Derenčini in Trotovšek po 1 zadetek. Za prvo mesto: MRD Dobova - RK Prevent SG mladinci: 25 :31 (10:16) Turnir so zasluženo osvojili mladinci SG, ki so v tekmi za prvo mesto demantirali Dobovčane. Najboljša strelca turnirja sta bila Dujmovič in Kleč s po 11 zadetki, oba člana Slovenj Gradca. Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 08/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1 v nadaljevanju ZureP-1) Občina Šmartno pri Litiji sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO za sprejem Ureditvenega načrta za širitev in sanacijo kamnoloma Kepa v Ježcah v sklopu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin prostorskih aktov Občine Šmartno pri Litiji, ki bo 30.09.2004 s pričetkom ob 10.00 uri v prostorih Občine Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2, 1275 Šmartno pri Litiji. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave zgoraj omenjenega prostorskega akta. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravami prostorskega akta. Gradivo, to je osnutek programa priprave, je na vpogled na Občini Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2,1275 Šmartno pri Litiji v času uradnih ur. PROSTORSKO KONFERENCO za sprejem Lokacijskega načrta za širitev in sanacijo kamnoloma Kmetov Pruh v Jablanici v sklopu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin prostorskih aktov Občine Šmartno pri Litiji, ki bo 30.09.2004 s pričetkom ob 11.00 uri v prostorih Občine Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2, 1275 Šmartno pri Litiji. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave zgoraj omenjenega prostorskega akta. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravami prostorskega akta. Gradivo, to je osnutek programa priprave, je na vpogled na Občini Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2,1275 Šmartno pri Litiji v času uradnih ur. Številka: 352-08/2003 Šmartno pri Litiji, 08.09.2004 Župan občine Šmartno pri Litiji Milan Izlakar l.r. AVTOUČARSTVO in VLEČNA SLUŽBA NON STOP V ČASU POPRAVILA VAM NUDIMO NADOMESTNO VOZILO Graška cesta 33, IS70 Litija Tel.: 01/8983-685 Roman PLANINŠEK s.p. GSM: 041-686-051 (Roman) GSM: 041-606-020 (Blaž) Številka:352-05/2004 Šmartno pri Litiji, 08.09.2004 Župan občine Šmartno pri Litiji Milan Izlakar l.r. Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 08/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1 v nadaljevanju ZureP-1) Občina Šmartno pri Litiji sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO za sprejem Zazidalnega načrta za območje individualne gradnje na obrobju osrednje urbane aglomeracije Velika Kostrevnica v sklopu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin prostorskih aktov Občine Šmartno pri Litiji, ki bo 30.09.2004 s pričetkom ob 09.00 uri v prostorih Občine Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2, 1275 Šmartno pri Litiji. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave zgoraj omenjenega prostorskega akta. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravami prostorskega akta. Gradivo, to je osnutek programa priprave, je na vpogled na Občini Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2,1275 Šmartno pri Litiji v času uradnih ur. Številka:352-03/2004 Šmartno pri Litiji, 08.09.2004 Župan občine Šmartno pri Litiji Milan Izlakar l.r. Turnir malega nogometa na travi - Šmartno 2004 Kulturno Športno Društvo Velika Stanga je dne 28.8.2004 organiziralo veliki nogometni turnir. Sodelovalo je 12 ekip, ki so bile večinoma iz šmarske občine. Turnir je potekal v Šmartnem (Sokolsko) na občinskem travnatem igrišču. Ekipe so se lahko pomerile v igranju nogometa ter v vlečenju vrvi. Da je turnir uspel, je pripomoglo lepo vreme, veliko število gledalcev ter nogometne ekipe, ki so prikazale zelo kvalitetno igro nogometa. Ekipe so sena žrebanju razdelile v štiri skupine in samo po dve ekipi v skupini sta se kvalificirali v naslednji krog, kjer sta potem v primeru poraza izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. V vlečenju vrvi so se v polfinale uvrstile ekipe: Sobrače, Nena bar, Petek ve čer ter ekipa Slikopleskarstvo Jereb. V finalu sta se na koncu pomerili ekipi Sobrače in Slikopleskarstvo Jereb, kjer je na koncu največ moči pokazala ekipa iz Sobrač. Nagrajena je bila s pokalom in praktično nagrado. V igranju nogometa so od 8. do 12. mesta uvrstile ekipe: Leskovica, Petek ve č e r, Javorje in ekipa Velika Štanga 2. Od 4. do 8. mesta so se uvrstile ekipe: Sobrače, Gozdarstvo Kastelic, Velika Štanga 1 in ekipa Korona z Liberge. V polfinalu sta se pomerili ekipi Omahen transport in Litijska mesarija. Na koncu je bila močnejša ekipa Omahen transport, ki seje tako uvrstila v finale, kjer jih je čakala ekipa Slikopleskarstvo Jereb. Ta je vjiolfinalu premagala ekipo Nena bar. V finalu sta se na koncu pomerili ekipi iz Šmartnega Slikopleskarstvo Jereb ter ekipa iz Jablaniške doline Omahen transport. Na koncu je zasluženo zmagala ekipa Omahen transport in za nagrado prejela pečenega odojka ter pokal. Prav tako sta drugo ter tretje uvrščeni ekipi prejeli pokale in praktične nagrade. Za najbolj "fairplay" ekipo je bila izbrana Litijska mesarija, najboljši golman je bil po mnenju žirije Kazič (Medo), za najboljšega igralca pa je bil izbran igralec ekipe Slikopleskarstvojercb Tomaž Setničar. KŠD Velika Štanga se zahvaljuje vsem, ki ste pomagali organizirati in uspešno izpeljati turnir do konca, in seveda vsem ekipam, ki so sodelovale na turnirju. Franci ŠIRCELJ VZDRŽEVANJE IN REDNA POPRAVILA CESTE VINJI VRH-POLJANE KS JEŽNI VRH-RAZDORE CfAteeu Pri pogovorih v naši krajevni skupnosti Ježni Vrh - Razbore ugotavljamo, da pri obnavljanju ceste že več let sodelujemo le nekateri prebivalci in sicer vedno eni in isti. Na seznamu prostovoljcev za obnovo ceste so samo nekateri ljudje, ki jih naj kar naštejem: Martin Zadražnik, ki je tudi predsednik te naše krajevne skupnosti, Rozi Kerenc, Dušan Vavtar, Ivan Lokar, Vinko Zadražnik, Alojzija Vavtar, ki poskrbi tudi za malico in pijačo ter nekdaj zelo prizadeven pokojni Nace Kerenc. Tudi prostovoljne prispevke za gramoz, ki ga pripelje Martin Kepa in stane 6000,00 SIT za prikolico, dajemo skoraj isti delavci. V zadnji delovni akciji so denar zbirali le Ivan Vidgaj, Ivan Lokar, gospod Dacar, ki so prispevali po 1000,00 SIT, Martin Zadražnik 3000,00 SIT in Vinko Zadražnik 6000,00 SIT, Vseh ostalih krajanov pa cesta ne zanima, pa bi jih morala. Za krpanje lukenj imamo na deponiji še neka gramoza, ki ga je nabavila občina Šmartno pri Litiji, potem pa tudi tega ne bo več. Škodo na cesti pa delajo s svojimi vozili vsi krajani, njihovi sorodniki in še ostali tranzitni vozniki. Vsa leta do sedaj smo koristnike omenjene ceste prosili za pomoč in sodelovanje, pa smo vedno slišali, da naj to storijo oni. Vprašujemo se kateri oni so to? Projekt za asfaltiranje te ceste je bil izdelan že pred dvanajstimi leti, pa še vedno ni realiziran. Mogoče bo to v letu 2005. Sele leta 1997 je bila cesta skozi vasi Višji Grm, Razbore, Ježni Vrh asfaltirana, skozi Vinji Vrh pa šele leta 2001. Nujno bi bilo treba asfaltirati še odsek ceste od Vinjega Vrha do Poljan, saj je krajevna skupnost Primskovo edina, ki še ni povezana z urejeno asfaltirano cesto z matično občino Šmartno pri Litiji. Iz tega razloga bi prosili za ponovno srečanje z vodstvom šmarske občine oziroma z njenim županom gospodom Milanom Izlakarjem in krajani Primskovega, dežnega Vrha in Vinjega vrha. Potrebno je še omeniti, da je na relaciji vinji Vrh - Poljane še odcep proti Gabrovki, ki je oddaljen od Vinjega Vrha le približno 700 m, celotna relacija Vinji Vrh - Poljane pa je dolga približno 1300 m. Omenjeni odcep zelo olajša potovanje proti Primskovemu oziroma proti dežnemu Vrhu in obratno. To cesto koristijo predvsem bljižnje vasi kot naprimer Laze, Kamni Vrh, Gabrska Gora in še ostale, kajti v preteklosti je bilo treba potovati v Gabrovko in obratno mimo Bajernika. Prav tako koristimo ta odcep iz krajevnih skupnosti Primskovo in Ježni Vrh - Razbore za potovanje na.Mirno, v Mokronog in Trebnje. Poleg osnovne funkcije, ki jo ima urejena cesta, je važna še ohranitev podeželja, obstoj kmetij in preprečitev odseljevanja zlasti mladih ljudi. Dobra cesta namreč skrajša čas potovanja v večje industrijske in trgovske centre in je tudi dober vzrok, da se ljudje ne odseljujejo, ker za to ni potrebe. Pred drugo svetovno vojno je bilo na Primskovem 800 prebivalcev, danes pa jih je samo še 340. Da se torej odseljevanje ne bi nadaljevalo, da bi se ohranile kmetije in podežesko prebivalstvo, moramo urediti tudi dobre prometne zveze. Vinko ZADRAŽNIK, Ježni Vrh 3, 1275 Šmartno pri Litiji Pri delu vedno isti... Moder odgovor prihodnosti Mnogi vedo vse o podjetništvu in gospodarstvu, vendar prejemajo plačo iz državne blagajne in nimajo zaposlenih Mi smo delodajalci in skupaj s svojimi zaposlenimi delamo ter ustvarjamo sredstva, s katerimi se financirajo vse gospodarske in negospodarske dejavnosti. Podjetništvo vsem v državi daje plače vsak mesec. Kdo naj torej vodi gospodarstvo? Kdo naj vpliva na porabo trdo prisluženega denarja? Komu bomo zaupali razvoj podjetništva v naslednjih letih? Če želite več vpliva na pogoje svojega poslovanja, na politiko plač in poslovanja, Vas vabimo, da volite kandidatke in kandidate z liste ZA PODJETNO SLOVENIJO. Uspehi manjših strank dokazujejo, kako pomembna je prisotnost lastnih poslancev v državnem zboru. Vsi, ki nam zasebno gospodarstvo »reže kruh«, smo zainteresirani za boljše pogoje dela, za boljše plačilo in višji standard Sedaj se nam ponuja priložnost, da začnemo vplivati na vse to! Le naši poslanci v državnem zboru se bodo vedno spomnili svojih predvolilnih obljub. Zakaj? Zato, ker so s svojimi zaposlenimi vsak dan odvisni le od lastnega dela in so njihovi interesi enaki našim. Kandidatke in kandidati na listi ZA PODJETNO SLOVENIJO se že sedaj in se bomo tudi v prihodnje zavzemali za skupne temeljne cilje: - za dosledno spoštovanje pravil finančne discipline, - za hitrejšo gospodarsko rast, - za razbremenitev stroškov dela, - za zmanjšanje stroškov javnega sektorja, - za kulturo socialnega dialoga, - za sprostitev in hitrejše urejanje prostorske politike, za odpravo nepotrebnih administrativnih ovir na vseh nivojih državne uprave, - za doslednost v davčni politiki in za uveljavitev pravic davkoplačevalcev. Vaš kandidat Liste za podjetno Slovenijo Milan Izlakar SODELUJTE NA RAZSTAVI ROČNIH DEL! Društvo upokojencev Šmartno vabi vse svoje člane in druge upokojence, ki izdelujejo razna ročna dela, da sodelujejo na RAZSTAVI, ki bo v nedeljo, 17. oktobra v dvorani Kulturnega doma v Šmartno, odprta pa bo od 8. do 17. ure. Na njej se boste lahko predstavili tudi posamezniki, ki nadaljujete tradicijo dediščine domačih mojstrov in obrtnikov (opletanje steklenic, pletenje košar, predpražnikov, predenje, izdelovanje metel...). Pripravljalni sestanek za vse razstavljalce bo v torek, 5. oktobra ob 18. uri v šmarskem kulturnem domu. Pričakujemo vse, ki želite kakorkoli sodelovati na razstavi. Boris ŽUŽEK Stranka mladih Slovenije se razlikuje od ostalih vtem, da ne išče problemov v preteklosti, ampak izzive vidi v prihodnosti. Predvsem želimo zmanjšati brezposelnost med mladimi in doseči, da nakup stanovanja ne bo več življenjski projekt. Študij naj bo še naprej brezplačen, kajti le tako si bodo lahko kasneje mladi zagotovili sredstva za ustvarjanje družine in to je baza, temelj prihodnosti Slovenije. Izpostavili pa bi še en večji problem-ODLAGALIŠČE ODPADKOV RAKOVNIK. Obrat za predelovanje usnja je že nekaj časa zaprt in velika večina zaposlenih je izgubila službo, nekaj se jih še vozi na Vrhniko. Vendar odlagališče industrijskih odpadkov Rakovnik, še vedno ostaja. Dovoz odpadkov, odlaganje odpadkov in izcedne vode povzročajo obremenjevanje okolja v širši okolici, pred časom pa so strokovnjaki odkrili v bližnjem potoku povečano vsebnost kloridov in celo cianid ter rakotvorni krom, kar ni dobro ne za okolje ne za ljudi. V SMS bomo s svojim delovanjem poskrbeli, da se zadeva uredi, sanira in izplača odškodnine zaradi razvrednotenja okolja. NI NAM VSEENO, V KAKŠNEM OKOLJU ŽIVIMO!!! NAŠ CILJ JE LEPŠA PRIHODNOST ZA MLADE IN MLADE PO SRCU! Obiščite nas na spletni strani: www.sms.si STRANKA MLADIH SLOVENIJE L0 ŠMARTNO PRI LITIJI www.sms.si SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE vam pošilja kratko sporočilo: Spoštovane volivke in volivci, tik pred parlamentarnimi volitvami smo. Tokrat vam predstavljamo našega kandidata za poslanca v državni zbor. Litijski in šmarski člani naše stranke smo se soglasno odločili za MARKA FEMCA, ker je enostavno VREDEN ZAUPANJA. Rodil se je 25.5.1974 v Ljubljani, diplomiral na Ekonomski fakulteti, smer Finance, trenutno pa zaključuje magistrski študij, smer Mednarodna ekonomija. Deluje v Šmartnem kot občinski svetnik in vidi izzive predvsem na področju ekologije, davčne politike, gospodarskega razvoja, izobraževanja ter mladinske in stanovanjske politike. Pretehtajte svojo odločitev in dajte glas človeku, ki je vreden vašega zaupanja!!! SLOVENIJA STOJI. NA MLADI« Panoramska pot na Javorju Dnevi so vse krajši in za športno rekreacijo, ki smo jo lahko v poletju izvajali v pozne večerne ure, zmanjkuje časa oziroma nas prehiti noč. To pa ne velja za krajše sprehode v naši bližnji okolici. Še posebej vam priporočamo, da izkoristite čas po končani službi in šoli za obisk Javorške panoramske poti. V prijetni in neokrnjeni naravi si boste nabrali novih moči, pozabili na službene tegobe ter kovali nove ideje za prihodnost. Avto lahko parkirate pred vasjo in se sprehodite skozi vedno zanimivo tipično dolenjsko vas ali pa parkirate ob podružnični šoli, ki v letošnjem šolskem letu žal sameva, verjetno pa je čebljanje otrok v učilnici za vedno zamrlo. Na šoli si lahko ogledate načrt poti in se sami odločite ali boste krenili proti jugu ali zahodu. Tokrat vam priporočamo, da začnete krožno pot s pohodom proti jugu proti vasi Felič Vrh. Po približno 600 m z glavne ceste zavijete levo (pazite na oznake) in se po rahlem spustu po samotni, dobro označeni poti, približate izredni razgledni točki na Gavgah oziroma Lectovem gradu. Pot nadaljujete po grebenu mimo vasi Felič Vrh do vasi Gornji Vrh in naprej po označeni poti do vrha Osrence, kjer boste ob koncu grebena naleteli na razgledni stolp. Na stolpu boste s pomočjo makete - reliefa Slovenije spoznali velik del Slovenije. Od stolpa se pot v rahlem spustu in mimo zanimivih ostankov iz II. svetovne vojne spusti do makadamske ceste, ki pelje iz Javorja na Debeče in naprej proti Stični. Na cesti zavijete proti vzhodu in po 1500 m pridete nazaj k šoli v Javorju. Pot je primerna za krajši popoldanski izlet ali tudi za družinski izlet ob koncu tedna. Številne klopi ob poti, razgledne točke in prijazni domačini so zagotovilo, da se boste na Javorje radi vračali. Še posebej pa bodite pozorni na Spilarjevo domačijo (tik pod šolo), kjer vam bodo z veseljem postregli z domačimi pridelki. Organizatorji DPC Zdravje Pravica do družinskega dodatka za nego otroka z diabetesom Ta pravica obstaja že več kot deset let in je zapisana v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. To je denarni dodatek za bolnega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka. Katere so bolezni otrok, pri katerih je država vsak mesec pripravljena finančno prispevati družinam, navaja Seznam, ki so ga pripravili na Pediatrični kliniki. Na tem seznamu je tudi diabetes. Nekateri upravičenci so pravico do dodatka uveljavili, drugi je niso. Mnogo staršev ne ve zanjo, ker je obveščanje stihijsko in v glavnem prepuščeno iznajdljivosti staršev. Dodatek za nego otroka s sladkorno boleznijo znaša okrog 20.000 SIT mesečno, pravica pa se je razširila celo na študente do največ 26. leta starosti, pod pogojem, da se šolajo redno in so pravico pridobili trajno. Vendar pa je treba pravico do družinskega dodatka uveljaviti. O upravičenosti do družinskega dodatka odloča območni center za socialno delo na podlagi mnenja zdravniške komisije Pediatrične klinike. Na centrih za socialno delo dobijo zainteresirani tudi vse potrebne informacije. Ker je tudi v naših krajih vedno več otrok z diabetesom, se nam je zdelo prav, da vas na to opozorimo, dodajamo pa še nekaj vabil za različne aktivnosti društva. Predavanja: dr. med., spec. diabetologije Damjan Justinek: UREJENOST SLADKORNE BOLEZNI-ZD Litija, sreda, 27.10. ob 16:30 NEGA DIABETIČNEGA STOPALA - predavanje v salonu Kana v Žalcu s pregledom nog in možnostjo pedikure - sobota, 16.10. 2004, ob 8. uri z avtobusom izpred društvene pisarne. Kopanje v Zdravilišču Laško: Vsak drugi torek v mesecu: 12.10. 2004, z avtobusom ob 15. uri izpred društvene pisarne. Vodena telovadba: Vsak ponedeljek in sredo ob 19. uri v Športni dvorani v Litiji, pričnemo 1. septembra. Organizirana hoja: Vsak četrtek ob 8. uri izpred društvene pisarne. Merjenje sladkorja in krvnega tlaka: Po že ustaljenem redu vsako prvo sredo v mesecu med 9. in 11. uro. Za vse natančnejše informacije lahko pokličete na številki 89-81-584 ali 041/559-880. Helena MUZGA Javno glasilo OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija in Šmartno pri Litiji brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39, 1270 Litija, tel.: 01/898 38 43; Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Grafična priprava in Jisk: Tiskarna ACO, Litija; Naklada: 6.700 izvodov itiTERnun CVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM www.interalla.si PVC OKNA IN VRATA SISTEM X LINE Bohinjski poletni tabor V Društvu prosti čas tudi letošnje poletje nismo mirovali. Od 6. do 11.8. smo skupaj s skupino 34-ih otrok različnih starosti bivali v Centru za šolske in obšolske dejavnosti Bohinj. Ko so se otroci poslovili od svojih staršev, smo po dveh urah vožnje z avtobusom končno zagledali težko pričakovano Bohinjsko jezero, ki je zasijalo v vseh svojih zeleno-modrih odtenkih. Tudi vreme s soncem nam je bilo prvi dan naklonjeno, kot da nam skuša olajšati odhod od doma. Po opoldanski malici ter uvodnem sestanku, v katerem nas je vodja doma, gospod Dušan, seznanil s pravili hišnega reda, Jernej pa je temu dodal še nekaj pravil lepega vedenja, smo se oblečeni v kopalke odpravili na prvi preizkus jezerske vode. Vsi udeleženci, posebej pa naj mlajši, so pokazali, kako dobro znajo plavati in uživati tudi v mrzli vodi. Naši dnevi so se pričeli z jutranjimi prebujanji ob 7.30. Sledil je obilen zajtrk, ki nas je napolnil z energijo, katero smo povsem “potrošili” v dopoldanskih športnih aktivnostih. Uživali smo v kolesarskih izletih do slapa Savice ter prečudovitih korit Mostnice, kjer si voda vztrajno utira pot skozi apnenčaste skale in pri tem kleše neverjetne oblike. Svojo višinsko bolezen smo premagovali v gondoli na Vogel, od koder smo se z najmlajšimi udeleženci povzpeli na Šijo (1880m), tisti malo starejši pa so osvojili v meglo oviti vrh Rodice (1966m). Po kosilu nas je največkrat premamil hladni objem Bohinjskega jezera, nekateri pa so preizkušali moč svojih rok in nog v plezanju. V kolikor nam je vreme dopuščalo, smo ob večerih prižgali taborni ogenj ter si pripravili večerjo na prostem. Vse skupaj smo začinili še z igrami na prostem in z drugimi družabnimi aktivnostmi. Da so bili otroci utrujeni, nam pove dejstvo, da so zvečer brez prevelikega upiranja hitro smuknili v postelje in trdno zaspali. Tisti najbolj neumorni pa so za lahko noč pogledali še kakšen najnovejši risani film. Mentorji smo se trudili, da so se vsi udeleženci preizkusili v čimveč ponujenih športih in pri tem uživali. Eden osnovnih ciljev tabora je namreč tudi ta, da prikaže otrokom šport kot pomemben del družabnega življenja, ki omogoča sprostitev in zabavo v družbi z drugimi. Smeh na licih in zadovoljstvo v očeh sta nam organizatorjem odtehtala vse skrbi in napore ob pripravi letošnjega športnega tabora v Bohinju, ki se je končal v toplih objemih naših staršev. MatejaJEREB Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Dne 01 .avgusta 2004 nas je v 79. letu starosti zapustil naš dragi ata, dedek in pradedek patent zaščitne X-komore za izjemno izolativnost in trdnost OKNO LUXURY- z njim boste drugačni ■ Izboljšan 5 komorni sistem za največjo možno izolativnost ■ Siva tesnila za lepši izgled ■ Povečana protivlomna varnost za varno bivanje in počutje Nižji profil za več svetlobe v prostoru INTERALTA d.o.o., Ljubljana, Stegne 21 c Tel.: 01/51-11-624, fax: 01/51-11-543, PE Litija: 041/770-298 ANTON KNEZ, Božičev Tonček iz Lupinice 16.10.1925-04.08.2004 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami in nam stali ob strani, prinašali cvetje, darovali za svete maše in ga pospremili k grobu. Iskrena hvala gospodu župniku Marjanu Lampretu za darovano sveto mašo in poslovilne besede, pevcem bratom Zupan iz Tržiča ter pogrebcem. Žalujoči: sinovi Polde, Tine, Andrej in Mirko z družinami, hčerki Fani in Anica z družinama, Marjanca z Ino ter hčerka Tončka in ostalo sorodstvo Pevsko društvo »Zvon« Šmartno pričelo z delom Za nami je prvi pevski vikend, odkar pojemo skupaj v mešani sestavi. V petek, 3.9.2004 smo se potem, ko smo se zbrali pred šmarsko šolo, odpeljali proti Črmošnjicam v Beli krajini, v dom Centra za šolske in obšolske dejavnosti, kjer so nas prijazno sprejeli in oba dneva lepo skrbeli za nas. Pred tem smo na vajah dobili vsa potrebna navodila in urnik dela. Naša zborovodkinja Marjanca Vidic, je k sodelovanju povabila še Marto in Heleno Vidic, tako da smo imeli tri učiteljice, ki so se z nami resnično potrudile in si zaslužijo vso pohvalo. Vaje smo imeli do nedelje in v tem času prepevali po glasovih in skupaj. Delo je potekalo strogo po urniku, med obroki smo imeli čas za igranje športnih iger, za sprehode, kjer smo spoznali okolico, in za pogovore. Program smo realizirali v celoti, vaje so bile poučne, naučili smo se veliko novega, vsi pevci pa so delo vzeli resno. Preden smo se v nedeljo poslovili, smo opravili analizo našega dela, po tem pa smo prepevali zunaj, v paviljonu, in si tako polepšali nedeljsko popoldne. V jesenskem času bomo posneli svojo prvo zgoščenko, obiskali bomo varovance v domu Tišje, Črni Potok, v novembru bomo prepevali v Divači. Načrtov za prihodnjo sezono je še precej, tudi praznovanje 115-letnice delovanja društva v prihodnjem koledarskem letu. Načrti se nam bodo uresničili, saj zbor, kot je naš, resnično povezuje veselje do petja, prijateljstvo, vedrina. Pevski vikend nam je to znova potrdil. Katarina KRAGEL NOVICE IZ OŠ ŠMARTNO Začetek šolskega leta V šolskem letu 2004/2005 bomo nadaljevali z uvajanjem devetletnega programa v drugem in osmem razredu. Devetletna šola prinaša poleg vsebinskih novosti, tudi nekatere organizacijske spremembe. Zaradi izbirnih predmetov se postopoma podaljšuje čas, ki ga učenci preživijo v šoli. Zato je bilo potrebno nekoliko spremeniti (prilagoditi) šolske prevoze. V šolskem letu 2004/2005 bo šmarsko šolo obiskovalo 497 (lani 505) učencev v 23 oddelkih (lani 22). Na PŠ Štangarske Poljane bomo imeli v dveh oddelkih 29 učencev, na PŠ Velika Kostrevnica v treh oddelkih 43 učencev in naPŠ Primskovo v enem oddelku 8 učencev. Prostorski pogoji so se z izgradnjo prizidka uredili le začasno. Učilnic je sicer dovolj, vendar nekatere od njih niso ustrezne, oziroma ne omogočajo kvalitetnega izvajanja programa devetletne osnovne šole. Neustrezne, oziroma slabše opremljeni prostori so učilnice za likovno in tehnično vzgojo, računalništvo, gospodinjstvo, učilnica za 4.c razred in knjižnica. Pričakujemo, da bodo kmalu stekle aktivnosti za nadaljevanje druge faze protipotresne sanacije in adaptacije starega dela šolske zgradbe, ki bo dokončno odpravila navedene prostorske probleme. Še vedno pa so neustrezni prostorski pogoji na PŠ Velika Kostrevnica, kjer imamo dve učilnici in tri oddelke, zato morajo učenci 2. in 3. razreda obiskovati pouk v dveh izmenah. Albert PAVLI Čakate me, rože cvetoče, za hišo domačo zeleni gaj, moj dragi, domači kraj. Rada bi prišla, oh rada. A tja me več ne bo, ker vzela sem slovo. ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče ANTONIJE VOZELJ roj. MANDELJ iz Dragovšek 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, svete maše in izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Odšel na pot si brez povratka, a ljubezen tvoja z nami bo ostala. Za vse kar si nam dal v življenju še enkrat ti hvala. V SPOMIN 14.08.2004 je minilo žalostno leto odkar nas je zapustil naš dragi IGNACIJ KERNC Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite pri njegovem grobu, prižgete svečko ali podarite cvetje in se udeležujete spominskih maš. Vsi njegovi Ni moč izmeriti, kako boli, ker tebe dragi Mičo več med nami ni. ZAHVALA ob nenadni, boleči in mnogo prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata FRANCIJA KAJBE iz Spodnje Jablanice 1970-2004 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in vs. maše. Iskreno se zahvaljujemo dežurni službi ZD Litija, za darovano cvetje in pomoč, sodelavcem TELEMAHA iz Ljubljane, OŠ Litija, gospodu župniku Marjanu Lampretu za lepo opravljen obred, g. Milanu Povšetu za izrečene poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi, trobentaču Gašperju Namestniku za zaigrano Tišino, KS P Litija in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji, mnogo prerani poti. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 5. oktobra mineva 1. leto odkar nas je za vedno zapustil naš mož, ata, dedek, tast, brat in stric STANE PLANINŠEK 1931 -2003 Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi