PoStrrina plačan a v gotovini LOtO LXII ŠteV 66. V LluMjnnl. v fetrtrt 21 mcrco 1929. teno Oir i.— Izhaja vuk dan popoJdnc, izvzemSi nedclje In praznike — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 rrst Dta 2L50, vcCfl insorati pcttt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inscratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno ¥ Jugoslaviji 144.— Dio, za inozemstvo 300.— Din. — Rokoptel se m vračalo. — Ifaic telefonske iterlike 90: 3122, 3123, 3124, 3125 in 312». Maršal Foch na m rt vaš k em odru Ves franeoski narod žaluje za svojim najvecjim in najzaslužnejšim sinom - Splošno narodno žalovanje - Priprave za svečan pogreb — Pariz, 21. marca. Sfnoči ob 18.45 fe umri na posledicah pijucnice in srčne aiekcije maršal Ferdinand Foch, vrhovni po-veljnik zavezniških čet v sve-tovni vojni. Vest o smrti maršala Foclia se je bliskovito razširila po vsem raestu in izzvala globoko žalost... Pred hišo pokojnika s-o se začele v večernih urah zbirati ogromne množice, ki so nemo izkazovale svoje spoštovanie do umrlega. Globoka žalost v Pariza Zbornico, ki je imela pravkar sejo, fe obvtistil o smrti maršala Focha tni-ivstrski predsednik Poincare z nasled-njimi hesedami: »Visoka zbornica! Čast mt je sporosti, da je danes ob 17.45 izdihntl na le eden največiih francuskih vojakov. temvec tuđi eden najvećih državlja-nov franeoske republike. V znak žalosti pozivam zbornico, da od da počast velJkemu pokojniku.« Po teh kratkih besedah predsedni-ka Poincareja so vstali vsi navzoči po slanci izvzemši koamirastov m dela so-cijaiistov. Zbornica je takoj nato skle-nila, da bo pokopan pokojni maršal na državne stroške in da velja za ćelo Francijo narodna žalost, dokler ne bo izročen pepel vcllkega pokojnika iran-coski zemlji. Nacionalni pogreb Ni še točno določeno. kdaj se bo vršil pogreb. Prvotno ie bilo namera-vano. da bi se vršil v soboto dopoldne. Ker pa so prijavljene številne deputacije iz vseh delov Evrope, bo pogreb preložen bržkone na nedeljo. da bi mogje deputacije še pravočasno pri-speti v Pariz Fochov pogreb bo tkzv. nacionalni Častni pogreb, kakoršen je bil po tretji republiki prirejen do-slej samo petim franeoskim državnikom Sozalje vdovi pokojnika Vdova pokojnika je prejela danes dopoldne neštevilno pismenih in brzojavnih izrazov sožalja Med drugimi so izrazili sožalje ministrski predsed-nik Poincare v imenu vlade, predsed-nik republike Doumergue, princ vale-ški, angleSki maršal Plumer. ameriški predsednik Hoover, zunanji minister Kellog, zastopniki vseh evropskih ar-mad in nešteti osebni prijatelji pokojnika. Pariški listi so objavili maršalovo smrt v posebnih izdajah. Današnji li-sti objavljajo obzirne članke, v katerih slave pokojnika kot največiega moža in sina francosKega naroda — Pariz, 21. marca. Francoska vlada je skleni!a. da bo pro-glaSen dan^ pogreba maršala Focfoa za narodni žalni dan. Vršijo se velike pr prave, da bo posrre-b velika manifestacija naroda za maršala Foeha in za njegovo delo 2a časa vojne. Nemški tisk o pokojniku -— Berlin. 21. marca. Memski tisk se s pijeteto spominja maršala Focha in mu priznava ogromne zasluge za zrna-go zavezniZkega orožja. Vidi pa v pokojniku, do skrajnosti doslednega so-vražnika Nemčije, ki ima največ zaslug za to, da je prišlo do zasedbe Pore-nja. »Germama« piše. da je po ka za I v svetovni vojni sposobnost, ki mu je ne more nihče odrekati. Do Nemcev pa je bil vedno odkrit nasprotnik. ki tega ni nikoli prikriva! »Deutsche AHge-meine ZeitunK« pa omenja. da je bil maršal Poch najodločnejši. pa rudi naj-odličnejši nasprotnik Nemčije Iz pokojnikovega življenja Maršal Foch je bil rojen Z oktobra 1851 v Tarbesu v Pirencjih kot sin uradniške fa» milije. Ze v rgodnji mladosti se je posve* til vojaškemu pokliču, v katerem je 6 wo> jo vztrajnoatjo in irredno spo«obnoetjo dosegel najvišjo čist Od stopnje do stop* nje je šla njegova vojaška karijera. Svetov« na vojna ga je našla kot povcljujočega ge* nerala XX. zbora v Nancvu. Kot povelj* nik raznih ockielkov rraneoske fronte je re» $tl mnogo kritičnih situacij in je bil 1. 1917 imenovan za načelnika geceraJnega štaba. V kritični situaciju ▼ kateri 90 bili ravei* niki po ofenzivi centralnih sil sporni adi le» ta 1918, je bil maršal Foch imenovan za vrhovnoga poveljnika vseh ravezntških Čct S spretnimi akcijami je maršal Foch Irma* lu oato strl nemško fronto ic tako odloči! zmago v svetovni \-ojni Dne 9 novembra leta 1°18 je sprojel nemške zastopnike ia jim narekoval pogojc prerairjt. Sledilt je mrrovna konferenca ▼ Parizu, pri kateri je im©! zmagovalec rvetovue vojne odločimo hesedo S franooakim narodom se klanjajo ob mrtvaikein oebru velik era u mofai tuđi vsi oni narodi, ki jim ]t smagt zaveznikov pri« nesla osvobojenje rzpod rujeva jarma in omo^oćia svoboden razvoj v lastni državi Prvi med temi moramo biti pač mi. Jt*go» •složeni, ki smo v lefrih velike borbe za (vrvobojenje malih fn tlačenih narodov stali ramo ob rami pod njegovim vrhovnim po-velistvom m ckisegli t njegovo zmago osvo* bojenj« in drža\TK> samostojnost. Surov 0 ureditvi odnosa je v ? Jugoslavijo Bolgarija bo po uspesni pirotski konlerenci prevzela inicijati vo za sklenitev trgovinske pogodbe — Pariz, 21. marca. »Exportateur Francai5e-< objavi ja daljši intervju z bolffars'kim 75unanj:m mioistrom Buro-vom o političnih odnošaj-Mi na Balkanu. Glcde odriOŠajev m«»d Bolgarsko in Ju-sro-lavijo j3 minister Burov med drugim izjav-1: »PrellTiinarai rar2ovx>n med cbema državama lepo napredoijejo. Znano vam ie. da je bila ;uj?oslovensko - bolgarska tne^ poldrugo leto zaiprta, kar je brez primere v evropskih diplomat. anaJ'h in kar je naravno oneinogiočaio vsako koristno sodelovanj« obeh držav. EdiTio pravilni akt nove jugoslavenske vlade je bi!, da je uki-n Ia to zaonovn: obmejni inci-denti. Po končani konferen-ci v Pirotu bomo sedaj začeli razgovore o trgovinski pogodbi Bolsrarija bo v tem pravcu prevzela inicijativo m pozvala fugoslovensko trgovinske d€-le«:acijo. da priđe v Sofijo. Trdno sem uverjen. da bomo še tekom letaSnjesra leta def nitivno konsolidirali naSe tr-govske odnoSaje s 'so^ednim! država-mi, nato pa bomo začeli z reševanjem naš* izA*enbaFkan^kih trgovitisklh pro-blemov.« Trocki bo potova! sfcozi Ljubljano? Ha po! u v Nemčijo bo po to val Trocki skozi našo državo in bo prišel tuđi r Ljubljano - - Beograd, 21. marca. Tukaj so b«-Ie ro/širiene vesti, da bo Trocki na ^^em potovanju iz Car'grada v Ber-Vm po to val preko Beograda, Zagreba in Lii«h!]anc. Na službenem mest« izjav-l]ai<>. da o tem doslej uradno ni še ničc-Kar zr»^m>. Če bi ta vest octeovarjala resnjd. bi mora* Trocki vsekakor prositi pri našem poslanstvu v Carferad« za tranzitni vizum. če^ar r>a doslel Se nj storil. Verjetno pa ie, da bo Trocki potoval z OSE in bi v tem prfmeru moral preko naše države. Velike poplave v Rumuniji Mesio Jassy pod vodo — Promet deloma ustarljcn .— Bnkare^ti, 21. marca- Zaradi nagloga tnp]*»nin snega v Karpatih preti velikim de-loni Kuraunij-f1 nevarnoet poplav. Nekat?re rekt- ki imajo ?voje izvore v Karpetih, £0 ▼ kratkim času zelo narasle in že prestopi-k r -»ovo. Tako jo reka tfikolina popla rij: ««■! Jassyja. Se holj je trpelo me«to Ki.-m/v, kjer je prestopila reka Byk bregove ter poplavila predjnertja ležaČa »a nabrezju. Morali so ustaviti vee promet. Slieoe prilike vladajo v Ploettiju in bližnjih mpistih, kj?r je narasla reka Prahova poplavila tuđi del feleznrske prope, tako da mora SOE voziti v veliketn loku. Rarnotako je katastrolalno stanje vode pri Thurn Se-verinu. Zaenkrat obstoja najve?ja opasnost poplav v Besarabiji in gornjem delu Mol-davije. I Inspekcijsko potovanje gurer-nerja Narodne banke — Beosrad, 31 narca. Guverner Narodne bdriAC g. Bajloni je imel danes dopoldne daljSo kotifcrenco z "ninistroin *x~ govine dr Mažuranićem. Opoldne ie guverner Bailoni odpotoval v južno Srbijo na inspekcijsko potovanje. Pregleda! ty> po< o-vanje skopl;anske podružnice Narodne banke in st°pil v stike s tamoSnjimi zospo-darsk*mi krotf, da s!i5i n^ftiove fetje hi zahteve. S tem bo zaključil svoje 'nspek-cijsko potovanje. lri ffa je ,--rič^* takoj po svoji favoHtvi za sruverneria Nov član VZS — Beograd. 21. marca Mesto profesorja dr. 5tra&!ck«^ra. kd je imenovan «a poslani ka v Buenofi Airesu, jp im#nov«n m ?lan3 vrhovnepa zakooodajnega «veta profesor za prebSke unfverre &r Milorad Matirović Obciuski komisar v Varaždhm — Varmidii. 21 marca Za obćinskees komisarja v Vara*iinn ]> imenovan direk tor rakaiSnje ^mdb«ne direkcije ini Viktor Pla^eriano, za njegovefra Dame9tnika pa trjrov^c Rinko Mozea. Nova ohčinska oprava Iteje S0 elanov. Borzna ooroftila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.S15. Berlin 1330 do 13.53 (13515), Bruselj 7.0105. Budimpešta 9.9287. Ccrih 10°4.4~1007.4 (1095.0), Dunaj 8.0066, London 276.15—276.05 (276.55), Newyork 56.85, Pariz 221.47 do 223.47 (222.47), Praga 168.26—169.06 (168.66), Trst 298.30. Efekti; Celjska 158 den.. Ljubljanska Kreditna 127 den., Praštediona 850 den., Vevče 120 deru Kreditni 170 den.. Ruie 240 do 250, Stavbna 50 dcn., ScSir 105 đen., Fvesticijsko pos. 87.75 W^ Kr. md. dr. 275 zaklj. ZAGREBSKA BORZA. Devize: Dimaj 900.66, Berlin B-515, Bu; dimpeita 9.029. Bruselj 7.91, Milan 298.3. Lonotem s'stematično pro-učtti. Po tem r>reštud:ranju se bo Youns sestal z nernškim delegatoru dr. Scha-chtom ^ poskušal z njim najti način za resitev teh zahte-v in nredlf ^ov v obo-jestransko zadovoIJBHo. Glede na to je treba računati, da se bo zavleklo dek> odftx>ra stpokovnjakovv za reparuclj© daleč preko Velike no<5i. S-n-lt-sno c opažati, da ie napeto nzmerje meJ r><> samezn mi predstavnici rarnili del-cga-cij znatno popustilo m da je nasi«*p:V^ raz^oloženje. ki bo omogoCilo ustw.r-tev splošnesa finan^esa Locarn.. /» osiisrurar^e prid^bitev politi^neiea ! -carna. Velika korupcijska afera na sovjetskem poslaništvu v Parizu Clanj soTfetske trgovinske unije 90 poneverili nad 130 milijo-noT frankor — Sterilni odpnsti in premestitve uradniitva — Pariš, 21. marca. Korupcijska uf era v pariški sovjetski trgoveki misiji zavzema redno večji obseg. Poleg že 65 odpusč^aib nameščeocev je bila včeraj od putena 7*>pet eels. vrsta novih nameščencev Dalje je oilo preetavljeaib io odpoklicanlb v Rusijo tuđi okoli 50 oseb. med Ojimi prejšnji poslani-Ski »vetnlk Ares, ki je bil pri atentatu Svi C&T}* Conradia na sovjetske^ra poslanika Vorovskpga teiko ranjen. Rusko poslan 1 štvo poskuša sicer prikriti vzrok teb odpustitev io premegtitev aame-š^encev ter jib opravičuje kot poel^dico službene potrebe Iz točno tnformi ranih krogov pa se doznava, da j^ preiskovaln3 komisija, ki je dospela nalašfc v ta namen iz Moskve, ugotovila pri prepledovanju knjig primanjkljaj v uaeska 100 milijonov f ran kov. Primanjkljaj je nastal na ta način. da je sovjetska trgovinska ini*ijj ra/.j. i.-ia v Franciji za otoli 90 milijonov dol;j-j.-v ruskega blaga in nakupila za ukrotio .0 milijonov dolarjev franeoskepa blapa, t.r. a da ji je preostal oa razpolago znestk 4 mi-lijonov dolarjev. Na poziv moskovska v|.i.1# bi morala staviti trgovtka mieija v l'ari'u ta preostanek oa raxpolago centralni bla.;aj-ni Pri tem pa ee je izkazalo, da je U j>re-ostaoek popolooma ugpnil io da obstojijo poleg tega še pasiva v iznosu okroglo S0 milijonov frankov. Kako so mogli oanu'-ščenci trgovske misije nekontrolirano po rabiti adeoro 130 milijonov frankov, je za n-kr»t Se nepojasnjeno Ugotovljeuo je K\ da je Seet naČelnikov raznih oddelkov sovjetske misije živelo na način, ki i+ daleko preeegal ojihore finin^nc vire. Cerkvene organizacije v Itabp za Mussofinija Poziv katoiiške akcije v prilog enotni fašističnt listi — Zmgreb* 21 marca. »Narodna Politika* poroda iz Milana: Diecez&itek) odbor ferrarske katoli&kć akcije objavlja aasleduji ra&nifesr ob pri' liki f>iebi«citmh volitev: D ecezanskj cxl» bor Ferrarske katoiiške akcije. >tojeČ u» veo političnih strank ob priliki plebiscitnih volitev ne more gnonrati, da je italijanski narod pozvan, ae da vodi običajno vcrlil-no borbo nego da odobri program vlade, ki si stavlja med svoje glavne naloge ra* tifikacijo pogodb sklenjenih med »veto Stohoo iD italnansko vlado. V njih je vkljućeno rudi priznanje same Katoiiške akcije. Teiki in važni so posli. Li jih bo im da irvTšiti nova zbornica pri sprejetju konkordat« in zato naj bojujoči se kato» lila dutijo, kafco je važna ćoliocmt nositi pri p!ebe»citu 24 marca vso teJhno netna- lega vpiiva, da bi se parlament, odbijajoč v-sa tajna m skrivna sektar»ka naaprutja, proti pomirjenju, ki jih ne manjka, čutil obrabrenega po jav-nem mnenju in da od svoje strani nudi vladi radost00 silo m tu« di njenerou §efu, da nadaljuje z onim ii* rok im programom obnoivj>onja vrrske^a življenja v Italiji Tuđi katoliška akcija v Anoomi je p«>-rvila vse svoje somiiljenike, di te poloo štcviino ućolclc vcWirrv 24 marca m da glasujejo za liato narodne vl&de, ki je zna* Ia uresnrčiti stoletni seci harmonije med državo in cerkrijo v ItalijL Reforme v novi papeški državi Sprementba ceremonljela za sprejemc v Vatikanu — Povc-čanje papeške garde — PripraTc za prvo potovanje papeža — Rim, 21 marca. Zaćasna vatikanska vlada je sestavila že nekoliko zakonskih načrtov, ki bodo stopili v velja vo. čim bo nova vatikanska država konstituirana, Pri-Čelo se je dalje tuđi z reorganizacijo vati-kanskesa ceremonijala, kj bo sicer ostal v glavnem isti pri prireditvah v vatikanski notranjosti, dočim bo pri sprejemanju tujih suverenov precej spremenjen. Istouko predvidevajo iidelavo Dosebnega ceremo-nijela za papeška potovanja v inozemstvo in za njegove obiske po Rimu V ta namen Je bi) sestavljen poseben odbor, ki proučava vse eventuelnosti pri prvem pa-peievem izhodu iz Vatikana, ki ?e bo vr-iil najbrže 9. maja na praznik Vnebohoda. Do tera dne bo tuđi izvršena preuredba pa-pe^ke garde in povećana švicarska in pala-tinska garda, dočim bo ostala plemićka car-da zaenkrat enakoštevilna kakor dosedaj. Pomnoženo bo tuđi ste vilo papeskih <;< teja predlo-ja Železntska nesreća v Franciji — Pariz, 21. marca. Na progi Par s-MarseiHe se je zaletel poiniški vlak pri postaji Tarascon v nasproti vozeči osebni vlak Pet vaionov je skoč* 0 s lira. ^tevilo ranjenih potnikov še ni o*jioviien>. Ubit Miss Evropa se ne rr^ pnrnnjfi — Budimpešta, 21. marca. Na iniervjuv pMnarjev da-H se niisli v reviici v iaj- -danc!. ki «.0 io ođu^evTieno rn/^rjv1' Nenavadcn mraz v Bukovini — Buk'arešta, 2\ marca V Ofirmoah ie okol: polnoči nenadoma r>ad'^ icmpca-tura na m'nus 18 Ce!zi.ia Pci •« teza vlj-dajo v okolici velik snežn: meteži, tako di. ie ieleznJški promet po vserp ustivijcn Stran 2. »SCOVFNSKT NAROD« dne 21. marca 1929. Sffy ft« Jubilej zaslužnega narodnega borca Danes prasnraje 70letnkx> rojstva g. Josip Lavrenčič, ki si je pridobtl mnogo zaslug za narodno osamosvojitcv Siovcncev i! Prijateljski stiki z Josipom Jurčičem 2e kot dilak in zasebni uradnik je bil X. Lavrečič v stalnih zvezah s političnim narodnim vodstvom v Ljubljani in teda-nfim urednikom »Slovenskega Naroda« Josipom Jurčičem. Z Jurčičem si je dopi-sovaJ z Notranjskega, kjer se je vršila L 1877 huda borba za državnozborski mandat V tem času je nemštvo triumfiralo, kajti podpiral ga je Auersperg-Lassarjev režim ki detal z vsemi močmi na to, da dobe Nemci pri volitvali v državni zbor veči-»o. To jim je tuđi uspelo, zniagali so, če-•rav ne za dolgo. Pritisk pri volitvah je bil velik, uradniki so morali na volišča v Postojao s hrastovim perjem za klobukom In v nnlformah. Prihajali so iz Loža ia Vrh-nike osebno v Postojno. Samo dva urad-nika sta tedaj volila narodno in sicer oče g. ministra dr. Gregorja Zerjava, sodnik Gregor 2erjav in adjutant Nikomed .Ravni nar. Ob volitvah je nastala polemika v »Slovenskem Narodu« in zaradi članka, ki ga je spisal g. Lavrenčič, je prišlo do tiskovnega procesa proti Josipu Jurčičo. Pravda pa je bila ustavljena, dasi Jurčič uredniške tajnosti ni izdal. Nemci se iriso dolgo veselili zmage, nastopila je doba narodnega preporoda in po Notranj-skem, zlasti pa v Postojni pod vodstvom Z. Lavrenčiča, so se Slovenci tako okre-Pili, da so L 18S3 sijajno zmagali pri vo-Htvah v državni zbor, 1. 1884 pa so Nemce porazili v občinskih in trško-gospodarskih volitvah. Iz te dobe torej datirajo tesni prijateljski stiki jubilanta s pisateljem tn urednikom g. Josipom Jurčičem. Gospodar Narodne tiskarne in njen reorganizator Leta 1893 je umri gospodar »Narodne tiskarne« Anton Knez. Jubilantu sta tedaj dr. V o š n j a k in dr. Marajon ponudila mesto v upravnem odboru »Narodne tiskarne«. G. Lavrenčič je ponudbo sprejel in s tem letom se začne njegovo plodonosno udejstvovanje kot organizator in gospodarski vodja *■ Na rodne tiskarne«. »Narodna tiskarna« je bila tedaj v hiši banke Slavlje v temni ulici nasproti bivšega Knežjega dvorca v tesniii in temnih prostorih. Pod-jetje je bilo majhno in ni uspevalo. zato se je preselilo v nove prostore v hišo na Kon-gresnem trgu, kjer je sedaj Iekarna Baho-vec. Vse spodnje prostore je zavzela uprava in redakcija v tiskarni izhajajočih li-stov »Slovenskesa Naroda« in »Rodoljuba*. O. Lavrenčič se je lotil preureditve tiskarne in je predvsem ločil tiskamo od uprave v njej izhajajočih Iistov. Urediti je bilo treba tuđi knjigovodstvo. Upravo tiskarne je prevzel g. Vcrbajs, upravo U-stov pa pokojni Kopitar. Podjetje se je lepo razvijalo in po desetih letih je bilo treba misliti na nove lastne prostore. Na prcdlog g. Lavrenčiča je upravni svet »Narodne tiskarne« bil pripravljen kupiti del sveta bivše deželne dolnice, kjer stoji danes Kmetska posojilnica. Na tem prostom bi bilo mogoče zgraditi novo tiskamo z vsemi potrebnimi pritiklinami in zagotov-Ijen bi bil podjetju naomejen razvoj. Toda dr. Tavčar se je odloči! za svet v Knafljevi ulici, kier so res zgradili poslopje s tlskar-no. S štednjo pri gospodarstvu pod vodstvom g. LavrenčiČa se je posrećilo v pri-hodnji hletih odplačati kredite, ki so Jih najeli za zgradbo »Narodne tiska me«. Leta 1910 je g. Lavrenčič odstopil gospodarstvo »Narodne tiskarne« na novo preurejeno in reorganizirano. Tako je s svojim strokov-njaškim in gospodarskim znanjem, vestno-stjo in pridnosto omogočil »Slovenskemu Narodu«, da se je razvil iz skromnih po-četkov v prvi slovenski dnevnik in vođllnl list Sloverjcev pred vojno in med njo. Ocena velikih zaslug, ki si jih je pri-dobil jubilant v političnem delu kot dolgo-letni član izvrševalnega odbora Narodno-napredne stranke in ki je vzdrževal zveze z Notranjskem kot najbolj naprednim de-lora deiele, ne spada več v ta okvir remi-niscenc jubilantovih zaslug za procvit »Narodne tiskarne«. Pa tuđi ni mogoče podrobno iu popolno poročati o težkem sta-lišču. ki gi je imel g. Lavrenčič kot branitelj primorskih Slovencev po prevratu. Zasluge, ki si jih je pa pridobil za naše tiskarstvo in časopis je, rau zagotavljajo nad vse častno mesto tuđi v slovenskem kulturnem življenju. Pridružujemo se šte-vilnini njegovim prijateljem, znancem in spoštovalcem ter mu iskreno čestitamo kot značajnemu političnemu naprednemu borcu in vzornemu gospodarskemu strokovnjaku ter mu želimo iskreno še mnoso let zdrav-ja in sreče! Plenarna seja Zbornice za TOI Uspesno delo zbornice za povzdigo našega gospodarstva — Protest proti tendencijoznemu poročanju zagrebškega tiska Ljubljana, 21. marca. V sejni dvorani se je danes ob 9 do-poldne pričela plenarna seja Zbornice TOI v prisotnosti 45 članov, ker so se 3 opra-vičiE. Za Ijubljanskega velikega župana je hH navxoc načelnik oddelka za trgovino dv. svet. c dr. Rudolf M a r n. za maribor-skega velikega župana pa £. dr. Ratej. Po otvoritvi seje je predsednik g. Ivan Jela čin ml. najpreje odgovarjal oa dve interpelaciji zborničnega svetovalca g. Iv. Rebeka glede izjave I. podpredsednika z-Ivana Ogrina glede ukinjenja nedeljskega pouka na obrtnonadaljevalnih ?o!ah odnosno glede zaptranja in odpirania obratova-lišč. Preds&dnik ie pripomnil, da je g. Ivan Ogrin podal dotične izjave kot privatna oseba m ne kot funkcijonar zbornice. G. Ivan Rebek je izjavi!, da se s predsedniko-vim odgovor om ne more zadovoljiti, ker je pomanjkliiv in se nanaša satrto na prvo Interpelacijo. Itna občutek. da se Zbornica sedaj umlka. Potrebno je, da zastepniki Zbnrnlce nastopajo sporazumno in do-sledno. Predsedniško poročilo Predsednik £. Ivan Jelačin ml. ie po-dal iiscrpno poročilo o poslovanju Zbornice od zadnje lanske plenarne seje. Poročilo uvod oma omenja:, Mcsec dnl po zadnji zbornični plenarni seji so nastaje v našem javnem življenju izpremembc zgodo vinske važnosti, ki pomenHo za niše gospodarsko življenje novo fazo razvoja. Kralj se je 6. januarJa odločil poiskati novih metod defa in državnoga gospodarstva. Problem izenačenja zakonodaje v naši državi k zelo težaveo in delfkaten. V zako-nodajnem svetn nJso zastopanl gospodarski krofj. Zbornica se je obmila na ! žensk. Ob zaključku svojega poročila je predsednik odi očno zavrnil tendeucijozna poročila zasrebSkega tiska, ki skuša zmanj-šati pozicijo gospodarskih krogov Slovenije. Ckiločno je zavrnil očitek za^rebškega tiska, da bi bili slovenski trgovci podali davčni upravi napačne fasije in da bo davč-na uprava izvršila revizijo davčnih napo-vedi o prihodnin:. Zagrebški tisk pa zadnji čas sistematično prinaša vsak dan kako izmišljotino. Danes n. pr. se je razširila v tisku vest, da ie dosežen sporazum srlede ustanovitve bančne zbornice. Glede te vesti se je predsednik takoj informiral pri naših njerodajnih bančnikih ter prejel za-g-otovilo, da ji-n o tem ni prav nič zna-nesa. Vest je popolnoma neosnovana. Predsednik ie še pripomnil, da je prav pikantno, da ba$ iz Zagreba vedno prfhajajo take izmišljotine. Svoj dementi je g. predsednik zaključil z odločnim protestom proti načinu takega neobjektivnega poročanja. Navzoči so predsedmkovo izjavo vreli z velikim odobravanjem na znanje. Računski zaldfuček Zbornice za loto 192B je plenum po krat-kem poročihi člana g. Ložarja ▼zel na zna* nje, ga ođobril ter podal generaJnemu taj* niku dr. NVmdiacherju kot ra^uoopoiagalcv, absofatorij. Razdržavljcnjc na^ii post Zbornioni tajetik g. Ivan Mohorič je ob* Sirno in temeljito poročal o d<:crarizacijj naiih post. N'a podiagi obsežne^a statistica ncjja materijala je opozarjal na teike m kvarne posledice. ki bodo nastale z razdr* življenjem važnih post v Sloveniji. Irpre» menjene bodo v pogodbene pošte državne po>re, ki se nahajajo v važnih Ura jih ob meji ali pa v industrijskih centrih, dalje ▼ /draviliščih in letoviščih. Zbornica sama je pokrenila akcijo, da se revidira odiok po«t* ncija mmistrstva in ji je to đeloma uspelo, Pošrnemu ministru je bila predi*i/cna ob* ?irna S7>omeTiica. ki meet odigrala pretresl/lva rodbinska tragedija. Na Hekfcnsrsplatzu je našel ob 4 ziutraj službujoči stražnik na kJopi v neposredni blizini spomenika nadvojvoda Karla težko ranjeno žensko. Bila je ustreloena v glavo. Roke je tiščaJa v žepih plašča in vse je kazalo, da je bila umorjena- Sum je br.l upravtten. kajti stražnfik ni nikkr v brzini našel sarnokresa, Neznanko so pre-pebali v bolnico, kjer je kmahi umrla. Jutranii listi so o zagonetnern uroo-tu oiačxjo. ker ji ga zapustila v oporoki. MaiHerjeva je bila prepričana, da se zakonca Šatita. V torek Jopoldne pa je preje4a pisino, ki .k> je zelo prcsen«tilo. Pisal ga ie Schodel sam. vsehina je hrla po-po'jioma zirted^na in tu-di pisava io h skrajno rx>vršna. Schodel n je pisal. nad civilne v nekern okraiu niezov zastav-ni H-stek. Maillerjeva je bila prepričana, da se je zakoncem pri«petita Desreča in odhiteJa je naiflo v Boslau, kjer sta zakonca stanovala. Spotoma je kupala časopis in slučajno je čitada vest o umoru. Odšla je takoj v boluico. Medtem, ko ie Mailterjeva policiji pripovedovala vse podrobnosti. ie bila policija tekfonično obve^čena. da so našli na bregu Dunava nekega 50Ietne-sra moškejca, ki se je cstrelfl v s:Iavo. Bi4 je Sclukkl. Pri njem so naš'! r>ismo, jjlaseCe se: D\ akrat mi je odr>nveda! samokres. Zato sem moral bežati s kraia, kjer sem ustrelil svo;o ženo Ljubo svoja Ano sem moral pustit/ ležati radi ljudi, ki so me prestali. Odše! sem Naboji so odpovedali. Moral sem zastavi ti svoio uro. da sem lahko kuipil dru-Ee. Ane ne morem več poljubiti, upam pa, da me pokopljete sku»r»aj f njo.« V dnrgem pismu, ki ga je nasloviš n^ policijo, je navedel, da ju je v smrt jmala beda. bolezen, brezposelno^t in končno tuđi odnoved stanovanja, kateresa ništa mo?la plačevati. PoJicHa ie u^otovMa. da je Schodel zastavil in proda! skoro vse svoje imet- je. z zadnjim Jenarjem si k kupil šarao kres, Nekaj tmetia sta zakonca zapust:< la Mađlerje^. žBeležnica KOLEDAR. D«aes: Čalrtek, 21. marca 1920, La'-.lt-cani: B<»n*»dikt: pravr>-lansi: fi mATf«, T«+ filokt. DANAŠNJE IRIREDITVE. hrmata: Prav kar liilo Opera: Gro! Luk&emburiki. Kio« Matira: Roia \z džun-l#. DEŽURNE LEKARNE. Danf?: Tmkortv, M^stni trg, RrTnf, Miklofcčova cesta. Pustolovščine lepe Ljubljan-čanke lioograj&ki puliciji je nrr*li* \ roke nnla# ca, lcpa pustolovki, rodom Mmtmka. Stari je koenaj 20 let tn je wbuj*U kot elegantna dama »plošcio pozornost. Nov £o&t beo* graj-^e policije je Marija Poljjcr, Lpjb\}mn» čanka, će 5mcmo \erjeti beocrajskim li* stoci. Polgerjc\i je bivala v lico^radu 2e do!« go m je rada menjala s\\»jc bivaliiče, ka« kor tuđi svoje lažne pokliče. Irdajila %c )9 za visokoJolko. za zasebno irradnico„ ra trgovko in ćelo za policijsko ageotko, ka* kor ji j© p«č kazalo S »vojo lepoto je obr-čila naše pozornost beoffrajskih DonKi«no»v tn znala je pod rarnimi pretvezami izvah« ljati rclike svote denarja Imela je vedno prijatelja iz boljJe beograj»kc drurbr m rahajala je tuđi v boljše kroge Se pređa na ko zimo se je lepa Marija sezuaurla v Beogradu z bogatim trgovcem, ki jo je imel relo rad in je lrpoLnil vsako njeno želja Trgorec je bil že *t*rej$i tnož. Matijt si je pa HIcIm. mlađega fanta polet; 3 tare ga trgove*. Seveom ji ga ni bilo treba dolgo 15katL Tako je imela ljubavno raz-tnerje s tTgonrcom io z mladim kavaHrjem obenem Trgorec je rvedel, da nna Mariia poleg njega ie drugoga to je sklenitl odp« ljati jo iz Beograda na terorttčc, da bi po* zabila na fant«a, ki mu je bodVl v zelje. Svoji praTi ieoi je trgovec natrezil, da gre po trgovikih posUh, v reaoici se je pa s ljubico odpdjal v Vrnjačko banjo. Trgovec je bil v lepo Soveoko tako zaljubljen, da je na fceoo popolrrc-mii pje puatolo-rffco žfvljenj«. Ni »c več zadovoljila, da yo ta ali oni prijatelj vrdrJeval, temveč je začela »voje ntnee rvdi izkortšćati s tem, da se ie t* dajala za policijsko agentko. Izvabila je tako raznim gospodom, ki nišo imt^i popol* nom čiste vesti, velike v^ote dcnar}&. Koci* čno jo je policija prijela. Ko so k> vpr«* Šali, zakaj se je i»faiala ra detektiva, je smej« odgovorila, da je bil to njen sport. Ofesojeoa je bik na 30 dni upori. Prosoetff Repertoar Narodnega gledališta v LjuStiani Cewt*t 31.: Pt*vtar »»^ FVffnt^t D. Petefc, i■: Zaf««e. Sobo«. 23-: Kro« s tr«io Lmch*i rw^*a^a po r-***"^ cesaii. I*v. NedeVa. 2i.: ob 15.: WR1. tov Pooe«wia atrc- Pet«fe. 32.: Bes « *cra|a. A. Sobcxa, 23.: Mjlbpoh. Qom «>• M-ra Da».k>va m zz. Le\ar. R**>t m Zeltvruk. Rtrfkjo ima t. Mili« Skiba+e* ZaCrtek too>» ob osmih, tooec otrez U. *< Pre«. v pohoto rvećer i«rriw>: ^uW*ii^4 drajoa «. ti ic doM«^ »ri naa do s«d^ oaKeć iMaovkev. Sodeh#edr- f©-?ve S^rieeva. Mira Dtarteva. Met^ Predstava !c U«Hki t»o zntfaiUh e<-na-b. ___________-»^________________ Nađebtfdai trgovac. — Mrcina, kat naj rx>Čnem z4ai 2 Napoteorjovim kipom, ki si mu odbil roko? — Iztaknite rmu še oko, pa ca bo^a tanko prodali za tem admirala Nelv)-na. Iz vtoce ie padpre vrata v !W>*>o in vpraša: — Kaj pa ntj zćm\ rečenu milostiv«.? Danes slavi v krogu svoje rodbine 70-let-nico s- Josip Lavrenčič iz Postojne. Današnje »Jutro« je že objavilo jubilantov ihrlienjepis. »Slovenski Narode pa čuti prijetilo dolžnost da ob tej priliki javnost opozoii na velike zasluge, ki si jib je ju-bflant pridobU pri ustanovitvi in urejanju Narodne tiskarne in v njej izhajajočega na- Stev 66 »SCOVEN5KI NAROD« dne 21. marea 1929. ST4D 1 Dnevne vesti. — Kaj ie z bančilo zbornico? Zasreb-Ške »Novosti« poročajo o pređi02ih beo-cralskeca udruženja bank. da se ustanovi r Beogradu bancna zbornica za vso dria-vo. *Novosti< prrpotninjajo fc tej informaciji, da se dcnarni zavodi v Sloveniji in na Hrvatskem načelno ne protivijo ustanovitvi posebnih banćnih zbornic. da so pa odloč-no proti temu, da bi se ustanovila za vso državo samo ena zbornica. Po njihovem mnenju naj bi se ustanovile ban ču e zbornice v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani, če bi pa 1© obveijalo načelo, da se ustanovi samo ena banćna zbornica za vso državo, zahtevaio, da mora hneti svoj sedef v Zazrebu. Informirali smo se pri naših gospodarskih kro*ih, kaj je s to za devo in rvedeli, da je vest zagrebškio »Novosti« đede zahteve denarnih zavodov v Sloveniji, da bi bil sedež zbornice v Zagrebu, popoinoma neutemeljena. Predstavnlki denarnih zavodov Slovenije o tem sploh Je nišo raspravljali. Kakor znano, imajo de-na-rni zavodi v vsaki pokrajini svoja društva in najbrž je bila sprožena misel, da bi se ustanovila nekaka centrala teh druStev. O posebni bančni zbornici za vso državo se naši gospodarski kro*i sploh Se nišo izjavili, najmanj pa. da bi bfl njen sedež v Zagrebu. — IzpfačHo uradniških razlik. Kredit v znesiu 75 milijonov Din iz monopolskega posoli a je že ves izČrpan in razdeljen, a vendar nišo dobili razlik vsi u radnik i. Dobili }\h nišo oni uradnflti. čijih predstojni-stva nišo pravoćasno poslala predpisanih seznamov. Ta ovira, ki je nastala v izpla-čevanju trradniSkib razlik, ker je MI kredit izerpan, je zdaj odstranjena. Generalna direkcija računovodstva ie namreč dovoli-la virman iz ostalih predviđenih pozicij monopolske ga posojila in prid pozicije za izplačtto uradniškth razlik in zdaj je že odobreno izplačilo po vseh naknadno po-sfanib seznamib. — Uvedba v takov na progi Jesenice-PlanJca. Od sobote 33. t. m. dalje vozita zopet do nadaljnega na prori Jesenice-Ranica ob sobotah. nedeliah, praznikih in dnevib pred prazniki vlak Stev. 8617, od-hod Planica ob 18. uri 10 min. in pribođ Jesenice ob 18. uri 55 min. in vlak Stev. S618, odhod Jesenice ob 21. uri 22 min. in prihod Planica ob 22. ori 23 mki. — PoStno ravnateljstvo za Slovenije opozarja poštne urade, da naj dobavitelje in obrtnike, kateri imajo od poštne irpTave kaj terjatl, opomnijo, da morajo takoj predložiti svoje račune, ker bi se sicer pla-čih> teh račtmov zelo zavleklo a!i pa bi uteenili računi sploh zapasti. — Ipopolnitev pravilnika o pogodbenih državnih poštah. Po odloku min.strstva za pošto in telegrai z dne 8. marca t. L se delć pogodbene pošte v 11 redov po 5te-viiu delovnih enot od 15.001—105.000 na leto. Letni prejemki pri pogodbenih poštar-j* znašajo 1. red U-800 -?- 5.900 (dodi-tek), 2. red 12.800 -r 6/40O. 3. red 13.800 -f- 6.5*00, 4. red 14^00 + 7.400, 5. red 18.800 4- 9.400, 6. red 22.800 -f- 11.400, 7. red 26.800 + 13.400, 8. red 30.800 4- 15.400, 9. red 34.800 H- 17.400, 10, red 38.800 + 19.400 in 11. red 42.800 -|- 21.400 Dio. K tem prejcrnkom pridejo še raredni prejernki kakor: za telegraf, za tdefoti. za prenos pošte, za selsko dostavo itd. — Zv&anje vozarine za prevoz drv med sezono. Generalna direkcija državnih žc-tezaic opozarja trgovske kroge in druge interesente, da se bo vozarina za prevoz drv na probah državnih železnic in privatnih Železnic v državni eksploataciji zviŠala v času od 1. septc;nbra 1929 do 31 marca 1933 za 20^. — Nove pogodbene pošte v Sloveniji. Postno mlnistrstvo te odredilo, da se mo* rajo izprcmeniti v pogodbene naslednje državne pošte: Cerklje ob Krki. Dobrovnik v Prekmurju. Dravograd, Gorenja vas, Oornja Lendava, Hoće, Kozje, Krize na Oorenjskem. Loka pri Zidanem mostu, Lukovica, Nova vas, Sv. Jurij ob Sčavnlci, St Peter, Videm pri Krškem m Gomja Sv. Kungota. — Polovična vozni« za nosetnlke l$nb-Hanskega velesejma. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo posetnikom letošnjega Ijnbljanskega velesejsna. Vomi listek, kupljen pri odbodu, velja tvdj za po-vratek pod pogojem, da ima posetnik na velesejmski legirimaciH potrjeno. da Je res posetil velesejern. — Gostovanje Šentjakabekega, gledali« Utega odra r Knmju. V eoboto 23. I m. go-stujejo član i Sentjakobskcgi gled. odri fe Ljubljane z izborno Molnarjevo tridejansko komedijo ^lgrm v gradu< na odru narodne čitalnice v Kranju. To je prvo goetoranj^ ljubljanskega amaterskega odra na kranjskih de«kah, zato vabimo eenjeno obanstro, da se v obilnem številu udeleii predstave. — Učitetlsko potovanje t Bolfar1}o. 55kiicujem XIT. febr. zborovanje na veL če-trtek, 28. marca ob 11. ori v salonu resta-vracije Miklič — nasproti glavnegra kolo-dvo-ra — v Ljubljani z glavno točko: Po-t^vanje v prihodnjib vel. počitnicaij v BoJ-Karijo. Za U?it. V. S. Slavko Mrovi}«, 1. r. clavni pov. — Vojna škoda hi »Mertarc. K naši vćerajšnji tozadevoj ootici pripominjamo, da dr>he naSi čitatelji na zairtevo §t. 3 lista »Merkurt brezplačno pri UpravnH&vu »Merkur,, Ljubljana. — Planinski smačarskJ tečaj na S*ani-*evj koči. Slovensko planinsko društvo na-rnania. da. se vtSI v dnefa od 1. do M. aprila f. I. na Sfanlčevi koči (3334 m) oadalje-▼alni smuca rs'V \^eh uradnib vpicih, listi-nah in seznamkih, kjer se označujejp o«e-be, se mora najprej navesti rodbinske, ik>-tem pa rojstno ime,? ~ Nalezllive boleinl v IjHbllajiski in mariborski oblasti. V Uubljanski oblasti je bilo od 1. do 7. L m. 34 si očajev škrlatin-kc, 2 tifuznlh bolezni« 67 olpic, 20 davice, 14 sena in 1094 hripe. V mariborski oblasti je bilo od 22. do 28. febrnarja 620 sluča-jev hripe, 1 trabomu 11 vnetja priošesne slinavke, 5 tifuznih bolesni. 73 škrlatiake, 94 ošpic, 4 davtce in 7 Sena. — Premesdtev oddelka finančoe kontrole v LJnboem. Sedež oddelka finančne kontrole v Ljubnem se premeiča v mesto Gornji grad Oddelek se podreja sreski upravi finančne kontrole v SoStanju. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, čez dan toplo. Vče-raj je bilo lepo sa-ato v BeogTađu in Sarajevu, drugod pa več ali manj oblačno. Maksimalna temperatura je znašala v Splitu 16, v Ljubljani 14.4. v Zagrebu. Beogradu in Skoplju 13, v Mariboru 11 stopinj. Davi je kaza! barometer v Ljubljani 771 aim, temperatura je znaSala "+• 1 stopinjo. — Radio v vsen vaseb osije^ke oblasti. OsijeSka oblast namerava instalirati v vseh obeinah in vaseh v svoii oblasti javne radio sprejemne aparate z zvočniki. tako da bodo seljaki lahko brezplačno poslušali predavanja o gospodarstvu, zdravju itd. VeKki župan je Ie sprejel referat glede instalacije radioaparatov, kj bodo z odobrenjem ministra za poljedelstvo in vode postavljeni že letos. — ttonav naglo naraiča. Iz. Beograda poročajo, da Dunav pri Dolnjem Milanov-ai naglo narašča. Obstoja nevainost poplave in so zato odredili vse potrebno za reSitev prebivalstva in iruetja. Zaradi ve-likega pritiska ledu so pokvarieni vsi kabli majdanpe^kega rudnika na Dunavu. — Slevenei v Ameriki. V kraju Ely, država Minnesotta, je 21. februarja v rudniku ubilo Matijo Stuklja. Zjutraj je Šel zdrav in čil na delo, a popoldne se je v rudniku utr-gala velika plast rude in ga popoinoma za-sula. Njegov tovariš Janez KovaS, ki je bil v blizini, je samo slučajno uš^l smrti. Pokojni Stnrkelj je bU rodom iz Dolenje Pake pri Cmomlju. Zapustil je ženo in troje otrok. Star je bil sele 40 let. __ V kraju Milwaukee sta umrla Ilenrik Kre*.e in Aloj-zij Rihtarič. — Groxen roparski umor pri Ptujit. V sredo dopoldne je bila orožoiška postaju v Podlehniku pri Ptujlu obvesčena, da leži oa minoritskero travniku pri Zaklu grobno razmesarjeno inoško truplo. Orožniki «0 takoj odšli tja in našli tnjplo nekega približno 45 letnega moškega. Neroanec je bil grozno razmesarjen, glava je bila popoinoma razbiti, a žepe je imel irprainjftne. Vse kaip, da je postal nesreenei žrtev zavratne-ga roparekega umora. Kdo je umorjeni, do-znaj orožniki še nišo ugotovili, adi se pa, da gre za kakega prekupčevalca živine, ki se je vračal s sejma. Iz Ptuja je odšla v Podlehnik sodna komisija. Vest o bestijal-ucm zločinu se je bliskom a raznesla po tamošnji okolici in je povzročila splošno raz-burjenje med prebivaletvom. — Dre nesrečL Albina Reich, 17 letna šivilja iz, Ribnica, je včeraj doma pomivala okna. \enadonxa je izgubila ravnotežje in padla. Zloraila si je levo nogo. __ Alhina Hanžič, dninarjev sin iz Zgornjega Tuhinja, se je z motiko sami v levo oka __ Oba poSkodovanca ?o morali prcpeljajt v bol-niro. — Nesg;»da rešilnega artoiiiobila. Avto meetne reševalne postaje je imel včeraj popoldne majhno nezgodo. Rešilna postaja je bila telefonicno poklieana, oaj poslie avto po nekega Soinika na Golnik. Na povratku se je avtomobil na klancu na takoj alannjral stražnike. Pazbofnikoma se je pa posrečflo nof)e?n;t;. Orožnilc! fti zaslednjejo. — Pretresljiva rodbinska traceđlla. \z Rogatice pri Sarajevu poročajo o pretres-I^vl rodbinski trajredili. Selhn Mortić H Nićevoda je pred mesecern ovdovel. Ihnr-1a mu je že bo!e*ma fena ra tnož se je po-ročil s svojo svakinjo. Spočetkosna sta žr-vela srečno in složno v zakonn. Knutln se ie pa žena izpremenila. Postala je otožna in potrta in je vid-no hlrala. S«lim je srojo ženo \idel vecicrat skrivaj jokati. Mof je nesrečnico i^praSeval, kaj ji je. toda v»e je bilo zaman. Mur+a je molc^la. Pred dnevi je pa irK>žu Ie ratipala, da io pokojna sestra vsa!ro noč obffče in ji prirovarja, naj pobegne od moža, Sefim ie ženo tola-IU, kakor je vedel in ?nal. toda njene vi-rlie so bile vedoo bn|š>. 2cna ie od dne do dne botj birala in predčerajSnfen si je končala življenje. Mo£a je prosila, naj ii pokaže, kako se ravno s pusTco. da bi po-strelila vrane, kl deUjo okoH hise Škodo. Mož ji Je pokaza.!, kako se strelja, ne tiu-teč, da se namerava nstreliti. Ko moža ni bilo doma. je Murta vzela puško in se ustreli'la. Bila je na mestu mrtva. — SubotfSka pustolovka. Znana pustolovka vdova Ottiz-Pulle. ki je osleparila več lahkovemežev pod pretvezo. da hna v Beogradu dobre zvere. ?e bHa pred dnevi aretiratia v SubotJci. Državni pravdnik jo to2i zaradi sleparije in loljufije. Dva- Ali ima žena pravico, da svojega moža skrivaj odvadi alkoholizma To zanimivo vprašanje uai je pred nekoliko dnevi zaetavila neka gospa, ki ima al-koholika v bi^i in ga želi skrivaj od vadi ti z novimi preparati >Aroco U od firme Arome Companv v Parizu. Jaz morem na to vprašanje s pravega stališča odgovoriti z; °*! Zeoa ima pravico skrivaj vp li vati na svojega moža* da ne pije alkohola, ker je on sam v takem stanju, da ne ve, kaj d«la. člo-vek, ki je podlegel alkoholu, se ne more re-iiti ttm, ker mu j* poieljenje po pijaci cd-▼selo moi voi)e in odpornocti. Kadar kdo od nas vidi čloreka, ki se utaplja, je doUaa, da no vrie vrv ali pae, torej cUlian ga re-Siti. Takisto je dolfeoet vsake žene, ki ima alkobolika ▼ bifci, da ga odvrne od alkohoia — te sigurne propacti — ali e privoljenjem ali skrivaj« tako, da od o tem nič ne opazi. Žena ima po aamem diiavljem&kem tu cer-kvenezn pravu bistveno dolinost, da pomaga svojemu možu v drullu^kem življenju. Ta dolžnoet je njena sveta pravica, da ga z vse-mi družaboimi ©redstvi odvrafa od strupa alkohola, ki oalahko, zato pa neminl.fivo sigurno unicuje o^nore zakona, rodbine In človeštva. Preparati >ARCO Ic inuijo svojstva, da na jako blag in ugoden cui<-Lq od-stranijo veako željo za pitje alkohola tako, da je po 2—3-tedeifc»keQ) idravijenju aiko-hoiik osdravljen ter vse itljeo^e oima \eč potrebe ia uživanje alkoholnih pijat Preparati se lahko skrivaj pruueSajo ;edi ali yi-jaČi, so bre» duha ia okusa. Na tiaoče ULhval-nic na ogled. Preparate je pregleda! predstojnik vseučiiiškega analitičnega kemifnega in lannaeevtskega zavoda v Zagrebu, ki je potrdil absolutno neškodljivoet in ?e je ze!o povoljno izrajil tako glede racionalne seMa-ve kakor glede izvrstnega delovanja. — Firma AROMA COMPANY (dep...), podrulrii-ca Zagreb, Jela£i^«T trg 20, poSlje vsakemu, kdor se oglasi, breiplačn« vzoree, pro«r>?kte in tiskovine, v čvrsto taprtem omotu naskri-vaj, brez cunanjega napisa, ki bi mog«i a-dati vsebino. Za poštnino naj se priloži 1 ,V) Dm v znamkah. I>olžuost je vsrJkeja. ki ima alkobolika doma, da se obru« na goroji naslov in da podvzame vse poti^bne koraka, kako bi *-e rešil n^ki tlovok Mne^ljive prfj-i pasii. Dr 1». U OO*LE (»BLEKf E ZA DEKLJCE )■ DECkl t Wra. ni iibin KBI.«TOV1O - BI C\ti, Stari trg. OTROlKt NOGAVICA *£|GOM K ■L J U ■ 11 tm. f nflftrt GR.\DS^\ UJLARNA. ^^nenata u\. 11. bo tukuj pruMlala j>i*ma 001b< lu ■*• /< ]*>-rabljali te-le niprie proizvod«*: Iroi >l fLahokrvnoBti, R^umati? proti rrvn. », Markove kapljice za, j»rebaro, DermovaJ pf» ti kožnim bolezoini, dr. Havlička t*\ trn fi-tčenje želodca. krat je že bila proti niej razpisana razpra-va, pa so io vedoo odzodili. Pri zadnji raz-pravi je obtoženka si^iulirala blaznost. Ova zdravnika sta io prči skala in na po-dlagj niunega izkaza so pustolovko poslali v Beozrad na opazovalnico. V umobolnici ie bila nekaj dni, nakar ie bila izpu5£ena češ, da je popoinoma rdrava in da samo simuiira blaznost. Odpeljali so jo zo*>et v Subotico, kjer se bo vršila proti n|ei ^e ta mesec tretja razprava. — Samomor ban^neca tradniita v Beogradu. Včerai se je ustrelil v svojem stanovanju v Beogradu uradnik Srbsko-fran-coske banke AJeksander Radulovid. Pokojni je boleba] na neozdravljivi jetili in je svojira tovarišern večkrat izjavil, da si bo konca! življenje. Radulović je bU ^ele 30 let star in zapušča vdovo in tri otroke. — Požar v Z^reba. \' pretekli noč i 2 izbrubnil požar v za^rebškem predmestju na Trešnjevki. Požar je nastal v baraki na No\i cesti. Ko je prihitelo jrasilno društvo z brizgalno, so plajneni že sikali skozi streho. V baraki, ki je last Mirka Soltarja, so stanovale tri družine s 13 člani. ki v> ostali brez strehe. Škoda znaša 100.000 Din. — Labka nesreća I&tala pri Karlovcu. Zaradi Jefekta v motorju se je moralo predvcerajšnjim spustiti pri Karlovcu voja-ško letalo tipa Potez. Letalo se ie spustilo na neusodnern terenu in se je precej po-škodovalo. Sprednji dej se je zaril v meh-ko zemljo. K sreči se ništa ^ežie poškodo-vaJa pilot in njegov spreinljevalec. Dobiia sta Ie praske po slavi in rokah. Iz Liobljane —lj Omejit^T roinje s kole»i in rućaitni votirki. Veliki inpan je na intervencijo magistrata prepovedal vožnjjo s kolegi in ro?-nimi votički (izvieti so eeveda otroSki v<>-zJČki) po banketih Dunapke ceste med pro» po Južne £elexnice in pc4n>paLiSčein Sv. Kri-gtofa. Đoftlej so s« v«i Ijudje že od želez-nlee gori vozili po banketih s koJe»i, zlarti tGvarniski delavci kar v kolonab. Odilej smejo preiti s kolegom, enako tuđi mleka-rice itd. s svojimi vozicki na ta banket Sele onstran pokopaliSča; oziroma morajo, Če prihajajo s Poeavja, napustili banket, čim doftpo do starega pokopalili. Policija je prejela od velikega župana toaadevna navodila- —ij Trgovine v ponedeljek, ođfst ofecziTne bodisi defenzivne. Dalje >o r. Pređavatetj opisal nirvafnejse edini-* naie mlade mornarice to pređvsem mla-lini povdaril pomeo srobodnejra morja in >a sijafno bodočaost mlatHfa T?uđi. ki se »osvetilo ntornariSkemu polrUco. Zato bo »osebfto mladina posetila to predavanje, I :i bo prvo te vrste v LhibljanL I —II Drž. •fradall zavod za žensko do-Mčl «brt v UobiiMd razsUvUa dne H^ 35. a 26. marca v svoift prostortn na Tnrja-kezn trsu 4-T. čtpkartke rzdelke. kj so na-tenjeni za svetovno razstavo v Barceloni. r$tfjpnme ni —0 Sočaai pococ! V toboto 21 marca 929 ob pol 9. uri zveCer pređava v salo-o pri Levu naS ođtičen predavatell z. pro-5sor Pran DoJ-žan »o stalSšču cfoveka v aravl«. To zelo zanfmfvo predavanje raz-ije in poda g. profesor, ki je splo§no znan ot vsestransko izboren naravoslovec Po redavanin nastopl So£in zbor, ki Je vedno ndtl s svojim! izvajami poln uiitek Vab-eoi SoCaai in prijatelji. Vstop prost 300-n Mestna občina in stanovanjska kriza Iz kakšnih virov naj bi s€ pri čela graditi mala stanovaiH* LjublJAua, CL Oiiirca. Ljubljanska obcin?ka uprava U> razpravljaia na jatrišnii seji med drugim tuđi 0 Lajetju občinskega poeo^la za krit je eradbenib t?tro&kov, ki &e zdaj grade. V zveia » tem nain po-šiljt član ofcčinske uprave g. F'u lip Urotnik lanimiv članek o-cijalnega delavca v celoti pri-obruj?mo. V proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1929 se predvideva, da si bo najel za kritje gradb^nib strškov mestnih hil, ki so v gradnji, znesek 2f> milijonov dinarjev po 9*. Tako posojjlo je za mestne tinanco t-ž-ka obremenitev. Nemogoče je nastaniti v tako zgrajenih hjšah sot-inlno ^ibke >loj«?, ki iščejo v meštulh bi šah stanovanja in ^<)S podariti £ takimi hišiimi ekonomično. Glede na to predU^ajo nekateri, «la mu-ra mestna občina z v«;a]co oadaljno gradbe-do akcijo prnnehati. Napram temu je treba [»oudariti, da vladajo na stanovanjskem trpu Še vedno izredne razjuere in da vse dru-pačne trditve nišo resničn<». KJjab temu. da ponudba dlanova u j in povpraievanje po njih še vedno ni uravnoteženo, kljub temu, da pri takem položaja po uajosnovnej^ib pravilib gospodarske teorije svobo^ina konkurenca ne more biti zdrav regulator, se je evoboda z razpoU^a-njem stanovanj pri nas v glavnem ie uvedla. S tem pa gremo nasproti dvem nev.ir-iirietim: 1. da o^tanejo ekonomsko >il>Ui brer strehe. "'. Da o>uuijo uore hi>e praine. Pvsledira ura vijanja bU po načetih pri-vatoefra gospodarstra je, da *»e »irijo v raa-pološljirem «tan»TaDJsLem prostoru obrta! |oka.li. biroji in pisarnf in da st iiri^nj« ekonomske »ibki iz staooTanj-ike^a pni^tnra v korist ekanomska jatjim. Tišti, ki bi lahko gradili nova stanova-nje ali vsaj lahko zmagovali ogromne ua-jemnine, ki jih rahteva v novih hišah se«la-nja visoka obrestna mera, izrivajo u starih hi£ ekonomsko Mbke, ki zaslufijo komaj toliko, kakor bi morali plafevati za stanarino v novih hilah. Vsi ti brezstanovanjri m obračajo na občlno. Občina po našem rane-nju tu moTa pomagati in se bo s tem problemom pod pritiskom brezstanovanjcev in d^ložirancev morala baviti, pa naj «klf»oe 5e stokrat,
  • arakaru kleteh, supah, podežakkih stanovaiijih, podnajemih. Poleg tega je v Ljubljani 258 rodbin, ki sianajejo v oehJgijeaiinih staaovanjih, nad I6t), ki staDuJejo v predragih stauovanjih. V aled-njo skupino je. šteti Š-e večino izmed 445 z odpovedjo ogroženih rodbin. Pri takera polobjo paČ ni mogoče trditi, da ^tanovanj-ska kriza ▼ Ljubljani ne obstoji vef, tndi če ne bi prihajali po štu«iijfti gibanja pre-bivalstra in ^ra<1ben^ d*»lavnoeti do istih rezultat ot. Pri tadanji obraslu i men ni moffoc^ praditi 9 Lan oran j za ekonomsko *ribk?. Zato jp freha poiskati cenejiih kreditnih virov. To je mogoče. Zakaj, vojaka ni po&ta-vila na dnevni red samo neiteto soeialnih in gospodarskih pro-blemov, ona je omogočila nvtrsikje hMi rosi tve teh problemov. Ena taka možno^t bi bila, če bi še 00-davcili reliki dobički od devalvacije hfpo-tek, si kat«r« «c imajo zahvaL'tt kori«tn»ki Ie vojni. Ne bomo §e mnogo morili, ako trdlmo. da §0 pridobili sedanji lastniki ljubljanskih ncpremi?nin radi devalvacije hipotek brer vsakega truda gotovo 200 milijonoT dioar-|eT. Ta nova, z enoatavnim valovanjem de-narnegr« knrra pridobljena lastnina, gotovo po par letih Ie ni postala tako nedotakljiva. da ne bi pmeli upravi?eno zahtfvati, nulj. K aJi 13 miU Di*. PresežeL zua*a torej 3K7 lailj. Din. Um *• v»teta tu v»a slLa uirsta, xak> pa qim> vitete hipoteke, ki »o jih dal« po^oiJlnir«. V Eeir.lji&ki knjizi ->f*m o liiaiale 1.9 nilijocov K ali 28 nulj Dint Te Jtevilke kaiejo, m.!j. dinarjev, znaki 5% toga dobitka 10 milj. Din, 10% pa 20 milj. Dio. lzhaja/oč \i t<*h predpoctavk sem predlotil v finančn#*m M-&eku osnutek, ki *ku3a reJitj naj^f-. !a -e dobi ii 10^ teh valutnih dofeickov T>% posojilo za ^radbo malih »tanovan]. Pniario-ni ođsek te iniciatire vmj m enknt ni c^vojil, — na£rlaša>o^ da |e mordjt v atašei« tiobra, »*»-no mnenje še z* plenum obČinakega -v^f;i. Ne moremo verjeti, da bi driavr!:i oblast, orirajoč se boij na interf* privatnih interesentom kakor oa »plošse iDterc*«* ra-rodnega gospodarstva, ;>repre*ila tak<» r+-Utve. A ?« bi se to proti pn^akovnnju ra« zgodilo, je (Jolžnoert crfninAki \ rta povcv, da stoje ubćmske finaiKi. ćk\> slabo, ker se je računalo v driavtii zaVo:n» J1 1 ▼ toliki meri z interesi nekaterih, da •<» • tem interesi drugih eJceisteneno ftffifc »i. In ti drugi prinajajo ha ob£ine, ki tkuftaj* kot najbližj«» obla*ti ponutgati, 1 *-• pu-.f-ne pri tem brex vsaie punioci iu z^=u>n)»»H. Kvecjemu, da morajo Žuti tuđi one očitek \m nauk, da {jopriodarijo slabo, k*%r n<* £?«»».•«-darijo v tem smiehi ekonofnifno, da bi rti-perile todi one svojo rarionali/.a(-ij»ko ™t proti ekonomsko ?jbkim. I II milit Strašna lakota na Kitajskem Kitaj^ka jc laJvo snt> :,ascijcna iti njeno prebivahrvo je tako >ir<>maviK>, da je lakota med Kitajci običaicn po.iav. Zadnja katastrofalna lakota '. 1S7s je zahtevala S mrlljotJov Čk>vešikih žrtev. Zdaj je pa poloea.i na Kjt*j$kctn tako strašen. Ja kaj taJteza kitajska Z2cxj>-vina še ne poemu. \ 9 pokrajina U kmetje lani sploh trJče.sar nišo pridelalu Suia je bila tako strahovita, da na ponovno setev ozimiflc mu mislit^ nj Mo. Najboii so prrzadcte pokrajine ^anhmc §anzi, $en2i. Kartni. Kwansrsi. Cekianjj, Honan. liunan in KiarrK^- Število ljudi, ki so obsoieni rta smrt in kj se jfh ne bo dalo re§iti. ceru mednarodni pomožni odbor na 12 do 20 mflijonov. Iz pokrajine Kwau*sa prihajajo porč.la, da je 90^ hi$ že davno zapušCcruh. L>u<1k? jedo Estje in drevesno skorjo. Matere ubijajo dojenćke in prodaiajo deco. Iz pokrajine žarni so odpeijali od 1 oktobra do 31. decembra I92& Md 17.0H0 prodanih žen in dektet, čijih usoda je morda £e strašnei^a. ne«o bi brta. Ce hi morale umTeti lakote. Misijonarski zdravoic dr. Maeo^l, ki biva sredi s:adujodefca pre^valstva te pokrajine Santurrg opisuK neimierno bedo in umiranje preoivalstva te pokrajine. Povsod po iriicah teie trupla od lakote iimrhh. ld jih rlodajo kaini psu Pa tuđi drugod ni bolje. lOhib vscstmn-ski potnofi k beda tako strašna, da M bJo troba nrnoco vlakov z žrvUi dnevno, da bt dobtti hrano vsaj najputreb-nejši. Na tise*© drufin je brez ofrlekc in strehe V mnoge kraje so zatiesli vo-jaki tŠnz in kolero. Angliji in Amerika sta priskočfl nesrečnemu kitaj^ermi ljudstvu na pomoO. toda katastrofe tu-dj to ne more prepreci ti. A kfjub temu na-daljujejo krtajski grcneraK df4ivljan!tko VOJTK>. Pri xapeki motnjah ori Drebtvt trore-čiči v Želodeu krvnih navaJfh. rliTobolo. ^rlolni s!tbosti rte mite zi«trn na telfe kozarec »Pranc Jote^ove« rrenelce Po iz-ku$efovt« voda trvinred-no dobrodeino odvaftino sredstvo Dob* se v vseh !ekar&a%. drocerUan I« ii>eceHtslrih trtorinaiL Stran 4. .SIOVPNSK1 NAROD, dne 21. marca 1029. Mev fi^ SzekuJa Jend: *j Suženj in Ridjauka Roman. NLso prihajali vsi naenkrat. KapaK s© posami-č po kamnitih, težko dosfcoo-nJh stezicah. Bali so se trevinev, ki bi tih mogli ponoći ujeti in odvesti v je-oo aM pa jih dati ne«smiljeno biča ti. Trevirji so bili oni triie tnožje. ki Jani Je bilo naročeno paziti na nočni mir v Acpiincu. Imeli so pravico mani-Se prestopke sami sodi ti. Vsakemu ie bik> prideljenih osem z dolgimi sulica-mi oborožemh mož. Ce so zasačili ka-filca nočnega miru, so ga takoj kazno-vaH. Položili so ga na tla in mu jih od-Steli petiiKhajse-t. Ne tneneč se za nevarnost, sem tuđi jaz nekoč odšel v podzemno jamo, da vidim, kaj počenjajo kristjan-i. Bila je že pozna noc. Komaj secn našel vhod v Tpdsemlie. Veter mi je ip&al v obraz. Že sem 5e hotel vmitL, T>a sem začu-1 v podzemlju tfho petje. Sktjučen sem se splazil po tenrnem hodniku do starivališča kristjanov. Podzemna jama je bila razsvetljena Icakor cerkev. Vsi kmtjani so prinesli s sdboi bafcfe, da bi ne bili v temi. Zbranih je bilo okrojc d'vajset ver-nikov, rr>od nriimi trudi ne kaj pobožnih žemc. Klopi v jaimi ni bilo. Nekateri so klečali, drugi so molili stoje. Pred dtarjem ie stal škof G^Iasemus. V me-dentnasti posodi je žgal kadilo. Na steni fe viselo leseno razpelo. Tuđi oltar ie bil orisinalen. Podo-foen ie bH trupu ladje ali košu pokrro-!3enesa voza. Pokrit je b'l s širokim r^Ječim iprt&m. To je bil prvotno plaše netke bogate ^rmffjanke. toda služkinja £ ga je ctoradla in okrasi-la z njim oltar. Kristjani so prepevali psalme. Kar se ie oglasil Galesanrus. Govori! je o srečnib čas^h, ki se obetajo kristjanom. liejal je, da priđe čas. ko na svetu ne bo ne siromašnih, ne bogata, kasti bogati ratzdele svoje imet>e med reveže Ne bq več zatiranih, ponizanih in raz-žaljenib, ne bcerpravnih sužnjev, ne zaipuščenih in nesrecnih žeti. Krvave vojne ne bodo veČ kosile mlad ili ljudi, kresovi radosti zažare na visokih gorkih srrebenih. Svojo pridiso ie zaikl>"čil s proro-štvotn nekega proroka, . . . In pobrati se volk z jagnjetom, pamter bo ležal s kozličkom, tetfček. tn-ladi levi, ovni bodo stoupaj, nedolžna deca jih bo pasla. Sovraštvo bo Jagmilo, niliče ne bo prelival krvi, vsa živa bitja bodo imela enako pravico živeti na zemlji in uživati njene plodove. S4ari škof je govoril z ćtrfitečian glasom, težko in počasi je izgovarjal be- sede, ka>ti bil ;e že &elo star in spo-min ga je zapuščal. Nehote sem poan'-slil, kaj bi dejal. ko bi živel v naših časih. Dohro, da ni vedcl, kam zabre-de krščanski svet in v kaj se Izpreme-ni prvotno kršćanstvo, za katero so mno«i trpeli in umirali. Ko ie konca I. Je glasno zaplakal. Nefcdo nm je svetoval, uaj s:rc dn-mov, čes. da je potreben pocitka. — Tako-j, otroci moji. takej. Tn otr] si je z rokavom tnašnega prašča sofene oči. Kristjani so začeli uscašati baklje. V temi smo se vračali iz pod'zemne jame. Samo zvezd« so nam kazale pot. Na ovlnkni smo se razšli r.a vse strani. Jaz sem se vrnil sele proti jutru, ko so že De'i pet eh* ni. Bil sem srečep. da sem se seznani! s kristjani. ker nisem bil već tako za-pdtščcn in osamljen v tujem svetu. Tinel sem znance, med katere sem spa-<5al ♦'•idi iaz — to peSčico siromašnih. zatiranih in presanjanih ljudi. £e vedno n'sem točno vedel. v katero dobo me je zanesla usoda Znanci mi nišo znali pavedati. Noben odgovor me ni zadovolji1!. Eden je dejal: — Zad je leto konzulov Aemilia in Bitnila. S tem pojasnilom mi ni bilo prav nič r^oTtasrano. Kaj sem vedel o teh ko-nzul:!i! Aca. Z zlatimi 3r-kami je bilo napisano na njem: — Antoninus. V Rirmi vlada torei cesar po imenu Antoninus. Toda kdo je to? Nisem se mogel spomnitl. Zgodovina je bila nam-reč vedno moja slaba stran. Končno sem se spontnil. Videl sem kip Antonina P:a. Toda ime Phis je do-bil sele pozneje. Bili stno v letu 142. po Kjneg:a stanja nad Madžarsko na eni ter CeSkoslovaŠko in Rumuniio na drugi strani za nekaj me-secev. marveč je u-rfadHa pot tuđi reakciji in s tem zadržala politično in gospodarsko konsolidacijo tega dela Evrope. Da je moralo prlti spomiadi leta 1919 na Madžarskem do anarhije, je bilo jasno vsakomur, kdor ie poznal to državo. Poraz v svetovn: vojni, nagel padec madžarske hegemonije in ma-diarski temperament kot tak. to so bUi gfavni činitelji, ki so privedu do anarhije. Veliko število madžarskih ujetmi-kov v Rusiji, pomanjkanje stanovsko zavednega meščanstva in politična ne-tzkušenost kmetov, to so bili v drugem letu po Leninovi zmagi najboljši posroji za anarhijo v oblrki botiseviima. Anarhija je zavladala na Madžarskem prav-zaprav že v oktobru 1918, ko je bHa uručena volaSka moč Habsburžanov na Madžarskem. Polom je prišeJ za Madžare nepriča-kovano. bili so brez programa in brez vodje. Noben poKtik ni vedel, kaj hoče. še manj pa. kaj more. Pet mesecev m€-ščanske revolucije lahko smatramo za dobo du-hovnesra in družabnega razkra-janja po vojaškem polomu Avstro-Ogr-ske. Narodne manr'šine so se locile od Madžarske. zavezni£ke armade so okupirale manjšinsko ozemlje in s tem je bilo tcžko prizadeto zlasti madžarsko gospodarstvo. Od novembra 1918 do marca 1919 so bi*i na dnevnem reda ro-pars!-:: napadi, pozi sr i in organizirane tarvine. ne da bi zločince kdo zasledo-val in kaznoval. V Budimpešti ie pa začela že v novembru 1018 s rolno paro delo^.rati bolfševiSkn propaganda. Naj-bni-:^ nronagator>1 boljševizma so bili madžarski vojni ujetmki. ki so se vrnih iz Rusije. Bolj§evi§ka prooa^anda je učinkovala kot po-žar, nahujiaka!a je žc itak nezadovoljne in ogorčene vojake in kmalu je postala sodrga gospodar mesta. Socija'na demokracija je spoznala, da so njene strokovne zveze in strankarske organizacije edine orgari:-^acije. ki so še osta!e po i»lomu voja-ške moči in anarhije. Vendar pa nj biLa do vol j moč na. da bi mogla Da stopa ti pro3i boljseviški agitaciji. Dala se je po-tiisfkati boljševikom vedn.i boli na I evo, lakojšnjih volitev v narodni svet ni do-volđa, marveč jih ye sabotirala iz ra-zumljive bojazni, da ostane v parlamentu v manjšmi. Tako je Bela Kun brez večjih težav strmoglavi! dezorganizirani in brezglavi režhn. Prezident republike Karolv je spoznaj, da Ima pred seboj anarhijo. Izra-bil je priliko, ki mu k> ie midila demarša vrhovnega povcljstva zavezre-skih ar-mad na Balkanu, da mora Madžarska odstopiti še del s\^ojega ozemliša. za pre-tvezo. da se je zarrvalil in izročil otHast proletarijatu. To je bil nedvomno naj-usodnej§i in najneumne^i korak, ka-kršnega more zakrtviti državni. Proletarijat obstojec i-z nahujskanih socijalnih demokratov. iz male strankarske garde Bele Kuna in iz biezposelnih momarjev vojne mornarice, e stofKl na krmilo in ustanovil diktaturo, fci je bila v danih razmerah ed'ina možna oblika vladavine. Da so diktaturo uvedli bolj-ševtki. se da pojasniti s psiholoSkim učrmkom. s katerim so vplivali na Madžare takrat zmagoviti boji ruskih bolj-ševikov. Tako se je zgodilo da bobše-vi5ki prevrat na Madžarskem ni bi] za Madžare prevrat, marveč. da se ie zdel prve dni novega režima nujen mkrep za narodno samozaščito. Vsi državni urad-nilci so ostali na svoih mest'h in ža-lostni ostanki armade so se prekrstili v rdeče vojake. Sele pozneje so se pričele konfiskacije tmetja in preganjanie cerkve. toda vladni organi so kot dobri buržuri ostali na svojih me stih in so konfiskacije ta»ko sabotirali, da je bila škoda :e neznatna. Ni izključeno. da bi se bila ^mogla d?ktatorska oblika vlade Bele Kuna na Madžarskem ohdržati, ker ie jamčila za notrani! red in zavze*mala k mirovni konferenci ndk-ortlno odnosno zavlače-valno stališče. Toda moskovska inter-nacijonala je naročila svojemu agentu Bela Kunu širiti po Rvropi boliševiško revolucijo in tako je moral nastopiti z orožjem tuđi proti Češko slovački. Na poziv mirovne konference. naj se umak-nc. je Bela Kun krenil proti Rumumii, da bi naropal živi! kaiti Budimpešta ni ime-la kaj iesti. Brezusipešr.e ekspedicije, zlasti pa šikaniranjc kmetov in me-ščanstva, je bilo za bol^eviški režim usodno. Ko su Madian «fii>ina!i, da jim *x>f>^cv.51;npe^to. 48 ur pred prihodom runviine \-o>ske so pr^beinri!; Uudski komi^arii v Avstri^o t.n rS a\ gusta 1919 se ie pričela doba narodne reakcije z nadvojvodo Jožefom Habs>»uf, skim na čehj. Šimpanz v pl^ni dvorani Ie drii je bil v Parizu otvorccn noV plesni lokal. Posetni«ki so pa ft prvi večer dočiveli neprijetno presencčenvc, kajti med njimi se yc pojavil čuden £r*st. Okoli rx>Snoči, ko je bila zabava na višku, se je v dvorani noja vi nocovC-n šimpanz. Sprva so bili plesale preph-žani. da jrre za sate \n so s« za^eVi ooi-c ro^at'. $'mp:i^7a m *e to 7i■!-■ •j*?/:|.-» pogrrabil ie par kro^nifcov. kozarcev in iteklenic in začel na\'ombarai-ratL V dvorarri je nastala splo^na prm-. ka. Ženske so vrtščale in omed'evaJ". a tuđi plesalci nišo bili posebno r*~>2;i-'mi»1. Morda bi ra-zdražena orpica napravila še vec^ škodo, da n: pnsel natakar n,i orisrialno idejo. o^r»bil »e sifonsko stek-lenaco. njeuovemu zgledu so sledili gost je in nastalo je splo&no bom-Nardiranje šimrpatrza. Op;ca se je končno r*u-stila mirno ujeti in zveznti. na kar so h zopet odpe-tiah' nazat v kJetko. ^inipa^?1 je tri namTeč zoprt v kleti ix>d plcšio dvorano, odlkoder se mu ic r%i^^rečik> pobesniri. Nova metoda lečenja raka V ponedeliek se ie »■•>-..■ Prjz' zi>orovanje druirva čeških ijravni-kov, na kateretn je docem dr. \ dny^ek L>redaval o novi metodi uspesneja le-čenia raka. Kot lek proti raku uporabna rartop-ino radijevejra iizža revan ja v vodi. Dr. Vanysek domneva, da je rak nosled-ica nov h bujnih tvorb \ mi^i-čevju jn živ-čevju, Ker pose«ajn v de-lovartje orjcanizima najboli jetra, skuša z radijem vplivati v rjr\i \ r*.ti na ta onjan. ki je natvečja žleza človeške-•:a teleća. Zato vbrrzga svoj preparat v kožo trebuš-nib stem v neixvsrcdn: blizini ieter in rxisledca je, da posta-nejo ie«tra takoj cniporna. Po drugi ili tretj; injekciji se nova tvorba na >etrili omeja 'yn začne razpadati. Podrobnosti svoje metode seveda mladi češki uče-nijak noče izdati. Njegovo predavane je vzvbudilo med adravniki siplosno zanimanje. Med pravnikL — Gotovo ste že opazili. fosc*>đ kolega, da lahko postavite § na jlavo, txa vendar ostane §. VaHilo na redni občni zbor L slovenske tovarne mineralnih voda, sodavice \n brezalkoholmh pl|ać r z. z o. p v Lmbljani ^totnškova ulka s«tcv. 21. ki se vtšH v četrtek, dne 28. marca 1^29 ob pol 3. uri pep v go». ilnisklh prostonh g Fr. Kavćičd, Pri voz 4. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zboia; 2. puročilo o poslovanju; 3. poročilo nadzorstva; 4. odobntev računskega zaključka in razdel tev Čistega dobičKa; 5. volitev načelstva n namestnikov; 6. volitev nadzorstva; 7. volitev razsodišča; S. raznoterosti. K obilni udeležbi vabi NAČELNIK Opomba: Drugi cdstavek § ^3 zadružnih pravi s ^Usi: A3to jih ni ob dou čeni uH toliKo navzo ib se vr=t« coi ure po-zneje drug občni *bor, ki sklepa brez oztrana itcvilo udel ^žence^. Računski zakijiKek ie na vp >pltd ^ z <* druin t pisar ni med nrmorrmi utatni. yr* »KLIŠEJE ^^H VHDI VatST. ČKTNE IN AVTCK ^^H T1PIJE. tZDBUJJB PO PRBD- H^H LOtBNlB RISaAH. PBROP1SIH ^^^H m MJOLAH XX MAVADBN T19K B^H AU EA FlNBfAO IZVEDBO V H^B 8NI AU VBC BABVAH TOČNO H^H PO NABOĆIUI m V NAfKRAI. ^^^H 4»t ĆAMI PO KDDUH CBN AĐ |H JUOOGRAFIKA, Ljubljana Vsdka bese da 54> par. Plača se lahko ludi v znamkah. Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez tnamke rte mmaam od&ovariamo- Najmanjsi oglas IMn 5-—. "■ ■ Z aajboljšitn uspehom ^t aad 23 let ajvorabliajc L«ancw kroglice za otdravljenj* »{»teih boi«zm (tr^Hrr ftelo kapanje) V v^ati tekarai p-uščica Dw 25 ? Hca_________________ *>-l ^e^eznato vine cc©tU» f Lial>;jam Strehi* oiiabei« mak> trvne odraste tn \>trokc 102H Kasto

    bra in tresna sila. ka reflektira na staien pos«l. na] se obrne p-smeuo t navedbo pJa-te oa Prvi karlovački oasraosii-karski ateHe. D. Marafcović i sia. Karlovac. 530 Dvonadstro^>aa biša (3 trakta), nrm-a i*?a, ^• LVoh-idatu, Haprodai. Nasl«>v nc*\>* oiirava f^-ea Ltsia. 5rS Puhasio per{e 3 tj po Orn 38 Lz. — Iskoristite priliko. do-k.'-eT rr^-ja ja'cja. — L-BrozovU, Za^rch, fUca S2. Kerriič-na č^tUoica £>cria. 563 Prvovrslui pianist z referencami, za. trcoorkesrer dobi takoi mesto. Jadran-Palace kmo. SuSak. 563 Dobro goepodiajo tz-urjeo.') v vseb doiuaiih dc':h. ks-kor tu-di veš£o saa*ostojce kiihe, Scem. Prcdoo&t im^io tiste, ki se lahko iskažejo ? Joferima s^hie-vali hi prip:ne ^-rtove ■ UuSfciarsa 7 Sj ročila srreiema *Lrd" tvrd^a • Jek!o« aa Starem trjj v L$vč> ^iaa:. »»«I»»»O»»«»»M««.......♦« Soboslikar s^ecialist v Tie^airj ba-rv. plastici ir<3., %arno do*wa in tr«zna sila. k; reflektira aa s.ta!-en ?o«e!. naj *e obrne pismeno z navedbo t>!a-5e na Prvi karlovački :>tsn»osh-karski ate'ier, D. Matakcvić ! sitJ. Karlovac. 541 Krasno oesestvo Ktrr imam oebroj p.scm od razmh stirani. ne more-m vsakerau posebtj od'govociti. Obrnite se torei aa »Jutro« m »Slovenca«, ki s«a pri-obćila aa tučen op:s dne 3 marca. — Posest\o k v SaviT»>ski ćclivi ii-ed Ce!}etn n Za kom. v em trvadratii; parče L V sredini pc>s€SiCva. otroz posio^a dva sad-aa vrta V eno siner njarve rn trav-nilii. driiio gord. rraven paša. — Posestvo ima «voy» cesto, brei ^itnižb :n prevžiika. Cena &e rzvt pri os^«du posesrva. — List-nfk: Ivaa IrKihar. Ciorica 27, po*t« CeVe 53! ISlUftKO-ftSt^ H JS 8 glflltil obrouvede o, popoln^ m^ opremlien », centi a Ini c o-ožai, z okeh 40 sobatn (.* ro-ite'i) in ?raven spa dajočim rro-to >e na-p -KJaj Pon dbe nriooro-eno na p oret. 53 Split Naiboi'ši teški blagov Zajamčeno ćrtovolnene mo^ke n ddmskp bugove >7 L »a. zadnlih novosti —= za pom'adno in ictno seiijo razpošil'a naj boli renomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA SIEGEL - IMHOF. - BQNO Palackeho tf. 12, ĆeSkoslovaška >ajvećia i zbira- P**jn^ie tvorn»š»i« cene. - NaJsoliđreiA, uvriitev vs*h naročit Mj lAbtevo v^orc* zaatom ODLOCITE SAMI PRI PRMODNJEM POPRAVKU CEVLJEV1 NE KOŽNATO PETO, temvcč samo PALMA PETO! Razlozi: Prihrane!« in zdravje. To je razum iu caT>red*^t! • >ch uvotoib to irvotoili ts craozitnib puiiljk cr>krbi hftf«K ^Lrbno in po a«>mili «»nfi RAJ KO IX RK c»nntki pu»ttd> nik. LJL'BLJANA H»^*nrko^t c**U 0 (oavprori c«rm»rn»4.«) devizi i« prt*iln«ff* sartčunartnit carice p« cđco1 deklarira* occ» blact *n rte vtc»rni«c1tc brgypućo«i 161_______ Ma«. $t. M&K29-r«< CL Razpis. Mestni mazistrat ljubljanski raspisuje dobavo liioželeznih izdelkov za I. 1929 (Dožirahriških mrež. kanablnii pokrovov iu druro). Ponudbe je pod običajnimi pogoji vložiti pri mest- nem srradbcnera uradu. Solski drevored 2/11. do torka, dne 2*. marca 1929, do II. ur« dopoldne. Tam se dobe tu

  • a navesti odstotek aporabbcn« stare Ktinc. Biago se dobavi na odkazan prostor v Ljubljani. Mestni ma0rtr«t lfiiblfaiuki, 4m I&, mmem 1*». ...... Urv^uje; Jtittp ZofModi4 — Za «Narođoo tiakaiam itm Jmf« — Im ipno ta BMitii (U. uata; Oum UumiuL - V» » Ljubij«at š