Zil. Steillta, ff llrtllnl, t ntoti. 17. Mraku 1§T7. L. leto. .Slovenski Narod* Wl[* pm p«*ttt 2* Avstio-Ogrsko: e brez postatre ieaarja se oe moremt* aikaltor ozirati. MMaro4aa ttsfcarM" teUloa at 8». .Slovenski Narod* velja ▼ Lf«bl|aal dostavljen na dom ali ča se bodi pooj C ćelo leto naprej . . • . K 28*— I Cetrt leta „ • ♦ . • . ?•— pol leta „ . • • . p 14-— I na mesec H . • . . 9 2*30 Posamazna itevilki valja 12 vlnarjev Dopisi na} se franklrajo. Rokoplsi se ne rracajo. Uradnttrvo: Knanova ulica IL 5 (v L nadstr. levo\ telefon at 84 Naše ćete so prekoračile dolenjo Piavo. NAŠE URADNO POROC1LO. Dunai, 16. novembra. (Kor. urad.) Italijansko bojišče. V delti rekc Plave, pred beneškimi lagunaml, so honvedski odseki v žNavem izščišče-valnem delu odvze!! sovražniku ozem-Ija ter pripetjaii 1000 vjetniknv. V dolini Brente so se polastile avstro-ogr-sbe čete kraja Cismon in na obeh stra-neh tega kraja se dvigajočih višin. Tuđi severnovzhodno od Asiaga so izgubili Italijani zopet nekatere trdovratno branjene pozicije ▼ gorah. — Načelnik ge-neralnega štaba. NEMSKO URADNO POROCILO. Bcrolin, 16. novembra. (Kor. urad.) Italijanska fronta. Prodirajoč sc-verovzhodno od Gattlia in na obeh strane h doline Brento so naše čeče zavzele već italijanskiti visinskih pozicij. Cismon je v naši poscstL Ob dolenji Piavi je postal artiiieriirki boj močnejši. Ogr-ski honvedski otlaeiki. ki so blizu mora suniii na zapadni breg reke, so vjeil 1000 Itaiijunov. — v. Ludendorff. NAŠE VECERNO POROCILO. Dona], 16. novembra. (Kor. urad.> \z vojnoporočevaiskega stana dne 16. zveče r: Nadalnji ospehi vzbodne Brente. NEMSKO VECERNO POROCfl O. Berolin, 16. novembra. (Kor. urad.) NVolffov urad razglaša zvečer: Novi napadalni uspehiv gorovju med B re n t o i n Piavo. Italijansfco bojlere. Ob Pi-ari 00 prišli Ita.lijani ▼ relike stiske, ki so jih prisilile, braniti s« na svojem umlku n MTstavljati »ovraSnlki, katerega obkolje-valna in prodirale a moC je re^no krepkej-ša. Italijanska p^ta armađa hoće preprečitl našim kolonam izstop ie gororja, aajtežji fiel i talijanske bojn« naloge pa pripada skupini pri Asiag^i. Ta ima držati oriprto pot iz Suganske (Joline umikajočirn ?e če-tam, đa bi dosegle desni breg Brente In zajedno nizino. Umik na lerem bregn Brente bi iei do Đ&asana morda glađkejše in hitrejže, a!i čete bi mogle potem eopet preko reke. kar bi proTzroCilo zopet nova ostavljanja. Italijanska skupina na planotl SetteComun! hoč« kriti levi bok sedanje piaTske pozicije sknpno z deli med Brento in Piavo južno Foneaso - Feltre. Peta ar-mada Je bila najbrže ojačena z đeli *est.e armade tirolske zapadne fronte. Ako bi bila Šesta armada dovolj mo^na, b! zafela kako razbremenilno akcijo glede na krltl-čen položaj, r kateri so eašle druge arrna-de, ali o taki akciji š« nismo n\6 čuli. Stra-tegični skupni položaj kaže sliko, da stoj<» Italfjanl proti nafira četam v kotrti pozlrl-ji. «n krat tvori crta Asiago - Frltre. dnigi Piave od Feltre nizdol. Trpremembe nm enem provsro^ijo fzpremembe na drugem, Italijanski kralj je označil v svoii proklamaciji položaj za jako resen, Italijanski narod ni imel rrr-Tatl. on^ar Je progla*il svojo neodvisno«t in edrnžitev, ie tako težke preizkušnje, kakor seđaj na bojiSčn ob Plavi. Italijani se rpirajo ali brezxispeš-no. Zarezniška nradna poročila morejo rsak dao naznaniti nove pomembne uspe-he. ld kažejo uresnlčeranj«? načrtov zavez-niških vojskovodij. Ćete feldmarčaTa Con-rada so zajurtšale £e hrlb M«»lett* dl G a 11 i o tapadno prejšnj! dan vzetp^a Caitella Gomberto in vrpTn «o-rraznika k viain sev«rovzbođno Gallia. V Brenti so nafe ^"f^> enova pndobfle pf.y-^♦oia pri ninoDn. Col Tondof ?.*-padno, 1131 m vifiin«, Je te trt »Ini ▼ sail podati. Desna krilna skupina armade He-lowa, to Bo avstro - ogrske gorske ćete re-n-raia Krau«a. si je izbo>vala tud! ie vi bod no Brente greben hrfba Cismon proti jugu. V ©zemlju piarske delte so hem-vedi te pred več dnevl prekoračili vzhodni rećni prostor. Osroleniirti obPiirL S posebne strani prinaša »P. L.« nastopoa Iz-vajanja: Na obph rtraneh Suganske dolin« in vzhodno As i aga ao bile vzete sovražnlka zopet obrambne naprav« in vi«fT?ske pozicije. Kljub obnpni obrambi ItalijanoT Je pritisk na ob€h etraneh doline ob Brenti proti Bassanu vedno opasnejšl. Ne smemo pozablti, đa gr>rovje v gedanjein letnem Ctftu dela velike tefko^e naglemu prodira-njo In da »e moraio Italijani tukaj vpirati z vso močjo, da ne dopuste, đa bi prišle njihove armade ob Piavi v največjo nevar-»ost. Operacije pa se ne morejo vršiti tako fcitro kakor doslej v nizini. AH Crta ob Piavi Je že ogrožena. Ako se poareCi li porovje prihajajofim Conradovlm četam, da prebijejo italijansko fronto, priđe via italijantka trmidi ▼ naj- nevarnejll položaj. Umik bi bll jako težak In mogoć samo z najvećjimi žrtvami. Gotovo se bodo Italijani na prostoru severno Bastana branili dokler bodo repu. B a s s a n o. Italijani se upirajo ob Brenti radi važnosti Bassana. Kraj stoji na mestu. kjer stopi reka Brenta v nizino U gorovja. Bassaao je za vrSeCe se operacije važna točka. Od tn grresta dve zelezniški crti do obeli *teka!iš<* Fontaniva in Ca«tel-framo, od k€>đrr vodijo železniške pot i na razne kraje italijanskega t^tapnt-ga ozem-Ija. Bassano je etapno srediste sa Italijansko gorsko fronto. Ako bi Italijani opustili crto ob Piavi, bo Bassano glavni \rkrceval-ni kraj za ođpravo vojnega blaea. Ako pa ostanejo, pridobi Bassano ve^jo operativno važnost, ke»* z tne stran' zap* ^- uohod is 'lol'-ne ob Brenti v nizino, po drugi pa je boOno oplrallSće italijanske pozicije ob spodnji Piavi. Cidorni je odklontl. kakor poro-čajo franeoski listi, vsako na-Jalnje vojaško sodeiovanje in ho^ živeti odslej povs^m privatno. Ceaar v bivatiš£u nadvojvode Evgena. Gorica« 15. novembra. (Kor. urad.) Cesar se je mndil v^eraj pri poveljstvri prve soške annađe in 6e je odpeljal Uanes v bivalia.ee armađr.oga frontnega poveljni-ka nauvojvcHie Evgena. Od tam je &el naj-višjl vojni gospodar z nadvojvodo Evgenom na ožje operacijsko ozemlje, kjer se Je se-^tal z generalnim polkovnikom Boroevi-^em. Popoldne se je cesar vrail v avoje bi-valfšče. ITALIJANSKO URADNO POROC1LO. 14. novembra. Včeraj zjutraj Je izvrSil sovražnis po kratlri pa moćni aTtl-ljerijski pripravi drzen napad na nsše pozicije ob jezeru Ledro. Napad ee je IzjalovlI ob hrabrem odpom r.ašia vojakov. V no:"i 13. so se umaknile naše ^ete na a«iažki vi-soki, ko so sasedle izpoetavijene no«KH;e na lirlbu Longara in odbile širi znatne po-vražne napade, na prejšnje pozicije. Včeraj popoldne je naperll so^ražnik z vi'in Južno Gallia napad na hrib Sisemon. bil pa je odbit. Ka asiažkem odjeku in v Suganski dolini so prestale naie fzpostavljene straže živahne boje s sovražnikom s fronte ^ar-cheslna - hrib Lis*er. Med Brento in Piave je zasedel sovražnik crto Tezze - Lamon-Feltrp. Več ođdelkov naSib kritnib fet se je opiralo eovrafoiku pri Tezze in Cima đl Lan. Vsdo-ž Piave «e Je hojno d^lorarsje zvišalo in cbe sovražnl artiljeriji sta raa-vi?i jako živahno delovanje. Rarrl ^ovražni popkusi, prekoračiti r^ko me i Ouprom in Fenerom in pri San Đoni so V.*M omejeni z jako t^žkimi imibami za sovrafnika. 3oj Je trajal živahno pri Zensonu. Tam se je privela nada protlofenulva, ali ni ■«-nam poarv49o, sorražnika popoir.oma pre-gnari. I^>. novembra. Sovražnik Je ojafil svojo akcijo na našo gorsko fronto od zone pri Aslagu do plavske doline. Ponoči 13. na ! <\ 1- na^a^ei cm sek 1-* lb ji ** *n^n - i&** lrt*;rl»padi .*ov»žn? o-'t^ike, ir.„Uri no t> ili v t\ k z nekaterimi načinu izpostarij ^niri odflc-'kv in so se hoteli vstaljti v naši p irfriji \~f~-raj r„uciaj je izvršil sovražnik napad bo!j severno na odseku Mcletta - hrih r'ior-hriT) Castel Oomberto: bil ;> o^bit, pU zvečer Je ponovil napad % več.iimi bo'mmf sflami in vo/jo Ijutoptjo. pa je bil zopet cdbif. Kolone, kl so z I.lssrr;« pro^ira!© večstransko proti fronti FriFonl - izlivu Brente in Cismona, so bile obstreljevane In zadržane. številne bojne čete so vapadle naše izpostavljene pozicije m*»d Clsmonom in Piave. Na bribo Konrone Je bil sovtpž-nik zavrnjen. Na hribu Tomat1"o so 5e nmaknile na§e rpređnje strare po dol>rpm odporu na pripravljene pozicije v stnpri bo-teske Q'iero. Sovražni napad je bil zadržan. V niZinl traja boj dalje. Novi sovraJni po-sknsi. prekoračiti Piavo, so bilf zamnn. O(?-oolki, kl so prišli prejfinje dni fez reko, po biH poti?njoni bolj k reki in 7<=>nsonu in zadržani na popIaTljenem odseku med Piavo in staro Piavo. Tam fp j*3 prlfel protl-napad na nje in naSa artiljerija In moma-r!ška jih je obstrelievala. Ka5a letula *o obstreljevala vćeraj učinkovito mostove čez Levenco In Montfcano. SpUFtila eo ne na par sto metrov nizko in so obstreljevala korakajoće ćete in trene ▼ nizini e strojni-cami. 15. novembra. Na gorski fronti od asiažke planote do Plave so ?e razvili boji in so trajali v vrnjeni. Na bribn B rasol a je dob« oddeiek, kl se Je bfl umaknll na' hrib Rom one, oja-čenja. lzvrftil protinapabs rd,' * a:.e p"5 i.n?-in ittalcih. V nizini «»c ne nadaljevale moćne artiljerijske akcije preko Piave tja ćez. Od Stilfsersk^ga sedla Ča A«tica precej živahno t^pov.^ko đelova nje. Krajevne infanterijske akcije ▼ Judi-karlji in dolini Ledro. Včeraj podnevi in ponoći eo obnovila naša letala in vodljivi zrakoplovi obstreljevanje sovražnih čet ob r«?kah In dovodnih pot^. Dr. Šustsršič je izstopi! iz „iugoslovanskega kluba"! Z Dunaja nam poročajo 15. nov : V političnih kroffih se govori, da bo dr. ^usteršič iz dogodkov pri volitvah v ue'effaciie izvajal prav ^udne konse-kvence in i zs top i 1 iz Ju^oslo-vanskega kluba«. Njemu da se pridruži tuđi edini pristaš, ki ga ima r.ied ju^oslovanskimi poslanci, posla-iiec Jaklić. Dr. Susteršič je poskušal Še zadnji hip pred volitvijo terorizirati kranjske poslance, pristade S. L. S^ češ, da so vezani na sklep izvrSevalne-Ra odbora S. L. S„ ki je dvakrat skle-nil, da mora biti delegat za Kranjsko dr. 5usterš:ć sain. Poslanci so mu izjavili, da jih v zadevah državnozborske taktike in splošne narodne politike ne more vezati očividno pristransko in de-janske razmere ne vpoštevajoče siali-§če izvrševalne^a odbora S. L. S.. tem-več Ie stvarni oziri na potrebe jedno*ne in smotrene narodne politike. Dr. Šu-steršić in poslanec Jaklič sta se v če-trtek odpeliala z Dunaia domov. V ju-5?os4r)vanskih kro^ih prevladuje prerri-ćanie, da bi pravi vzrok dr. Šusterši-ćeve^a izstopa ne bila deles:acijska afera, temveč nasnrotstvo med nazori kranjskejrn deželnec:a ^lavaria in narodno politiko Ju^oslovanskega kluba, ki so obstaiali od vsc«?a začetka, odkar ie Jugorlovanski k!ub nastoril z .maj-ni.^ko deklarac:jo. Ako dr. Su^teršič se-daj res dezertira iz vrst naše narodne delegacije, potem tega prav gotovo ne stori vsled tecra. ker ni bil izvoljcn za delegata, temveč iz popolnoma drugih vzrokov. De!e£racijska volitev ni nič druze^a. kaVor Ie zunonfi povod za korak, ki bi moral vzbuditi v vsem narodu najvcčlo pokornost in ki bi ne mo-gel ostati brez dalekosežnih posled^c. Dunaj, 16. novembra. (Kor. urad.) »Slavischt* Korresnondenz« poroča: Z ozirom na iz^d delecrici^ke vrlitve za Kranjsko sta slovenska po-slanca dr. Susteršič in Jaklič izstopila iz »Jugoslovanske-ga kluba«. Iz cfrfavnega zbora. Diinaj, 16. novembra. Zbornica ie namreje opravila vofftev delegata za T * tro. Izvođen je bil poslance dr. Latini a zn njegove5a namestnika pa poslanec profesor S p I n č i č. Nato se je o^tasil ministrski Dred-cednik vitez Sciđler in fe izfavil: Da ne bo nesporazumljenj, konstatira vlada, da je pripravljena od državnesa zbora sklenierfh 70 milijonov kron kot državni prispevek za učit^lfc na ljudskih in meščanskih §o!?h takoj izročiti d c ž e 1 n i m u p r a v a m, katere bode pozvala, da naj brez odlo^a storijo pri-merne sklepe ter potom naačnega ini-nistra zaprosio cesarja za odobritev teh sklepov. (živahna pohvala.) Zbornica je nato nadalievaTa raz-pravo o zatiranju tuberkuloze in spolnih bolezni. Poslanec dr T a n k o v i č je v st vam em govoru zahteval uvedbo posebnih kurzov za vojaštvo ter izdaja-nje navodil. kako se braniti proti tuberkulozi. V imenu posianca Sterna je predlasal. da naj ostanejo begunci z ozirom na njihovo zdravje še do konca marca 1918 v svojih doseda-n j i h bivalisčih, dokler ne bodo njihove domačije popravljene tako, kakor to odgovarja higijeni. (Živahna pohvala.) Poslanec dr. Schacherl je razprav-ljal o strahovitem razSirjeniu spolnih bolezni. S policijskimi odredbami se to strašno zlo ne bo dalo odpraviti. Ako ne borno pričeK boja z najizdatnejšimi sredstvi, potem bodo spolne bolezni dovršile, kar vojna ni mogla opraviti, — DOgubo ljudstva. Zbornica je sprejela zakon v drugem in tretjem branju ter je na to resila nekatere manjše pred-loge, med njimi zakon o skrbstvenih ukrepih za vsled vojne poško-dovane civiliste, njihove svojce in zaostale. Zbornica je tuđi odobrila poročilo obrtnega odseka da naj se ustanovi poseben s t o in 11 i j o n s ki fond, iz katerega se bodo dajali po-možni krediti obrtnikom, ki so ali neposredno ali posredno vsled vojnih dogodkov prišli ob svojo eksistenco. Prihodnja seja 20. novembra. Na dnev-nem redu se nahaja med drugim tuđi poročilo o draginjskih dokladah za državne uradnike. Đegunski odsek. Dunaj, 14. novembra. Begunski odsek je imel sejo 12. in danes. V raz-pravo je prišlo poročilo dr. Bugatta o sklepu gosposke zbornice glede begun-skega zakona. Vse diierenčne točke so bile obravnane in izvoljen }e redakcijski komite za končno določitev nove stilizacije. Odsek se je bavil z vrnit-vijo beguncev, ker je vlada izrekla željo, da hoće postopati sporazumno z od-sekom. Ministrski tajnik dr. Montel je podal novo listo krajev, ki preidejo iz skupine A v skupino B. Vpoštevan ie večji del porušenih krajev. tako da be-gunci iz teh krajev ne bodo siljeni vr-niti se v iste. Termin vrnitve skupine B se določi pozneje, tekom zime pa se vr-nitev ne izvrši. Spreiet je bil predlog poslanca Sterna, da ima vlada vzposta-vitev porušenih krajev izvršiti tako, da prebi val ci pri svoji vrnitvi dobe primarna bivališča. Državlianska vop na Dota Stockholm, 15. novembra. Podpol-kovnik Muraviev, šef obrambnega odseka pri Petrogradu, je izdal oklic, v katerem označuje vest o predaji petro-gradskih čet Kerjenskemu kot laž bivšega ministrskega predsednika ter pravi, da so čete svobodnega ruskega naroda zapustile Gačino samo, da pre-prečiio nepotrebno krvoprelitje in da zasedejo ugodne pozicije zunaj Petro-c:rada. Oklic končno konstatira, da vlada v Petrosradu mir. Ražen križark ^Anrora*. »Sarja«, *51oboda«. je do-spela v Petrograd tuđi še šolska ladja ^Afrika« s šest torpedovkami vzhodno-morskega brodovia ter se zasidrala pri Nikolaievem mostu, odkoder lahko ob-streljineio Pctrograd. ^Svenska Daghladet« poroča, da ie kozaški general Kaliedin že dospel v blizino Charkova. Razdasil je vojno stanje v pokrajini ob Donu. Iz raznih delov dežele noročajo o silnih bojib. V M^^Vvi je bilo samo v torek baje 2000 mrtvih. Iz Hanarande poroČajo, da je do-snelo tia iz Petrograda nekaj Angle-zev in Rusov, ki poroČaio, da Kerien-^kii tuđi v ponedeljek še ni dosnel v Pctrograd. Sodi se. da se Kerjenskemu njesov naklen ne bo posrečil. V Petro-crradu žele Ie eno: Ljenina hočeio trneti. č*e se mu Ie posreči zacrot^viti rnir. Drugi zatrjtTJeio. da obvlada Ker-jen^Vij 5 svojim izbornim oklonnim vlakom Gačino in Petroorr.d. Delavce sn s silo noen^li v bol Drnti Kerjenske-mtt. toda zaman. Roliševiki «o nnsilili tovarne, da so izdelavale bodečo Žico, ki io rabiio za zapiranie netrogradskih čest. Naoravili so bariVađe in izknnRli strelske jarke ter razdejali železniške nroge v Mi/ini Petrosrrada. V soboto ie razpolagal Kerjenskl! s tremi armad-"imi zbori. Mnogi oddelki so sklenill demonstracije proti boliševikom. Iz flapnrande poročajo nadalie t^đi, da Petrograd gori. V Moskvi ie prišlo bafe do rogromov, nri katerih ie bilo 2000 oseb ubitih. Zveza kadetov ie bila baje razpuščena. nolt^eviški demon stran ti baje pleniio no hi^ah ter se dogajajo strahoviti prizori. London. 15. novembra. (Kor. urad.) r* Petrograda poroča io 14. novembra: Ccte Kerjenskega stoje koncentrirane tik Petro-grada. Kerjenskij je pro-flrlasil sklep, da vrže boljševike In da vrne oblastde-mokratlčnl organizaciji, kl nai zaerotovl nrovizorlčni narlament in odsek za var-oost dežele in revolucije. Kerjenskij pravi, da se net bo maščeval, če se socijall-stične stranke z njim spo-* razume i o. Silni boji se vrše zlasti v Kijevu, kjer upo-rabljata obe stranki tuđi letala. Premirje v Moskvi Je poteklo dne 14. novembra, London, 15. novembra. (Kor. urad.) Listi poročajo Iz Petrograda: Čet« Kerjenskega so zbrane v blizini Petrograda. V Kijevu se silni boji vedno bolj širijo. Stockholm, 15. novembra. (Kor. u.J Brzojavne zveze s Petrogradom so od danes ob 4. popoldne zopet odprte. Stockholm, 16. novembra. (Kor. u.) Glasom poročila iz Haparande, s o i r* vršili finski socijalisti s pomočjo vojakov državni prevrat. Zasedli so brzojavne postaje, se polastili vseh javnih Institu-tov, razpustili senat in de-želni zbor, proglasili stari so ci j a I is t ičn i deželni zbo? zopet za veljaven ter postavili pod predsedstvom To-koja nov senat, iz katerega so i z k 1 j učili vse meščan-ske elemente. V deželi vlada veliko razburjenje ter se boje nemirov. Tuđi železničarji so se pridružili gene« ralni stavki. Stockholm* 15. novembra. (Kor. nj Iz Haparande: V nedeljo se je v Petrogradu pod predsedstvom Trockegai vršila seja delavskega In vojaškega sovjeta. Trockij je sporoČil, da je nekaj oddelkov petrogradske garnlzije prešlo h Kerjenskemu In da je telefonski centrala v njih rokah. Trockij je nažTa-Ije povedal, da so boljševičke čete rav-nokar poslale Pavlovskl vojni soli ultimatum, s katerim pozivljajo častniškei eleve, da naj se tekom 20 minut vdajo, sicer bo artiljerija poslopje do tal po-drla. Ista usoda je zadela Vladimirskl institut. Trockij je izjavil nadalje: Prepreci« smo hoteli krvoprelitje. Ker se pa to ni dalo, je bila odprta Ie en* pot: brezobzirni boj, brezobzirno stre-Ijanje, brez milosti uničiti vse. Menjše-vik Jofe je zaprosil za besedo, ki sd mu je pa na zahtevo Trockega odrekla-Nato je bila do Trockega stavljena interpelacija o njegovem delovanju kof zunanji minister ter je bilo stavljeno do njega vprašanje, kaj je s tajnim! dokumenti. Trockij je odgovoril, da se ie mudil samo poldrugo uro v ministrstvu in da nima časa za tajne dokumente. Sedaj je boj proti Kerjenskemu glavna stvar. Vjete eleve iz vojne sole bodo prepeljali v Kronštat. Na predlog delavskega sovjeta se bodo prepovedali vsi Časopisi, izvzemši revolucijoname časonise. Zatrjuje se nadalje, da sta s$ Trockij in Lienin nastanila na križarki »Aurora*. Trgovsko brodovje bodo poslali zopet v Kronštat. Usodo v zimski palači vjetih kadetov slikajo kot grozno. Več kadetov je bilo ustreljenih. Mrjosro drugih so vojaki mučili in jih prisilili, da so bili po ćele ure v hudern mrazu nagi. »Aftonbladet« pravi, da so «e boliševiki združili z drugimi socija-lističnimi strankami, da »rešijo revolucijo« pred Kerjenskim, Kaljedinom in Kornilovom. Nova vlada namerava V kratkem izdati nov program s podrobno mirovno ponudbo. Iz Haparande: Finski socijalisti so zahtevali ođ meščanskih strank, da priznajo od socijalistov dne 18. julija snrejeto državno ureditev za Finsko. Ker so meščanske stranke to zahtevo odklonile, so proglasili socijalisti po ćeli deželi stavko, katerl so se pridružili tuđi železničarji. Delavski in pomorski sovjet v Helsingforsu je pro-glasil generalnesra gubernatorja Nekra-sova za odstavljenega. London, 15. novembra. (Kor. uradj Reuter. Brzojavka iz Petrograda z dne 13. novembra listom pravi: Za čas po-gajanj o ustanovitvl nove socijalistične vlada, je stavka železničanev odložena. Od socijalistov boljševikom ponuđeni pocroji so ti - Ie: 1. Razoroženje »RdeČe garde«. 2. Petrogradska jjarnizija se postavi pnd kontrolo občinske uprave. 3. Vojaške operacije se ustavijo, kakor hitro se sprejmejo ti pogoji. 4. Ćete Ker.ienskega dado abso-lutne garancije, da pri prodiranju proti Petrogradu ne bodo streliale. 5. Nobenih hišnih preiskav in no-beni^ aretacij. ' Ce bi se pod temi posroji sklenilo premirje, bi se pričela pokajanja o se-stavi vlade, ki na] se sestevj iz vseb S?ran 2. ,SLOV£NSKJ NAKUU". one 17. novembra 1917« 264. SiCV. socijalističnih strank. lzvzemil boljševike. Boljieviki pa ne zahtevajo samo udeležbe pri vladi, marveč tuđi odgovornost vlade napram novemu izvršil-nemu centralacniu komiteju od po slance v sovjetov. Stockhoim, 16. novembra, (Kor. u.) Odsek za zunanje zadeve centralnega komiteia maksimalistične stranke v Rusiji je objavil o nameravani bodoči ruski politiki izjavo, v kateri konstatira, da hoče stranka postaviti s k 1 e p miru na dnevni red in da n o č c niti en dan več nad al je vati vojne. Izjava opozarja, da se bodo morda vlade Francuske, Anglije, Italije in Amerike branile, prisesti k poga-janjem, da pa bodo vlade centralnih držav pripravljene, se pogajati. Iz tega vstaja nevarnost, da bodo centralne države vrgle svoje divizije z vzhodne fronte na zapad, da tam zlomijo odpor angleskih in franeoskih armad. Ruski proletarijat v tem slučaju ne more braniti v vojni vztrajajoče Francoske, Italije in Anglije. Nasprotno pa mora maksimalistična stranka nadaljevati vojno, č e bi nameravale centralne države enostransko resiti pred mirovnimi pogajanji poljsko, kurlandsko in litevsko vprašanj e. Stranka daje poleg tega vsem narodom Rusije popolno svo-bodo, da se odločijo, ali hočejo skupaj živeti z ruskim narodom, ali pa se ho-Čejp cd njega lomiti. Bascl, 16. novembra. »Daily Ncvvs« poročajo: Besedilo tajnih pogedb Rusije z entento je bilo že v ponedeljek v tiskarni, ki so jo bili boljševiki za-sedli. Vsledtega so veleposlaniki enten-te v ponedeljek pretrgali stike z novo vlado ter se pripravljalo na odhod. Amsterdam« 16. novembra. (Kor. urad.) Reuter poroča iz Tokija: Položaj na Ruskem povzroča tu naj več jo skrb. Japonski ministrski svet se se-stane v petek zjutraj. Pričakovati je zelo važnih sklepov. Haas, 16. novembra. Iz Tokija po-ročajo 15. novembra, da se z ozirom na zadnje dogoćke v Rusiji zonet mnogo govori, da bi Japonska poslala Čete v Evropo. Splošno pa nišo za tako pod-vzetje. Vojni minister je izjavil v re-kem razgovoru, da je tak nacrt neiz-vedljiv, ker bi znhtevnlo odposlanie 20 divizij naimanj 2 milijona ton ladij-skega prostora. Amsterdam, 16. novembra. V st>o-razumuzentento je zasedla Japonska Vladivostok in druge krafe ob vzhodno-azijski ruski obali, da kontrolira uvoz. Kontrola se bo Taztegnila tuđi na rusko-kitajsko mejo. Z ostali hoišc. NAŠE URAD\O POROCILO. Duna), 16. novembra. (Kor. urad.) Vzhodno hofišče. Nfčesar javftL Albanija. Crte zapadno Ohrfdskega Jezera, ki «o jih Froncozi zapustili, so bfle zasedene od naših Ćet. — Načelnik generalnega Štaba. NEMŠKO URADNO POROCILO. BeroHn, 16. novembra. (Kor. urad.) Zapadno boiisče. Z^odaj ziutraj je bll artiljerijski boj na flandrsk;h boj!-Ščih ob Ailletti in na vzhodnera bregu Mose Slineći. Francoski oddefkt. kl so v jutranH me?ii vdrli čez AIHetto v Crto na'iii ftraž, so bili v protisunku vrženl nazaj. Ćez dan je b'lo bojevanle pri vseh armadsh neznatno; zvečer ie oživelo pri Dbtmuiden in iužno St. Ouentina. Od 9. novembra so izgubili naši sovražnfti v zračnem fcoiti in v obrambnem osjniu 24 letal. Podnaređitfk £ucklcr ie izvojeva! svojo 26^ poročnlk llMgartz svojo 23, zrnato v zraku. Vzhodno bojišče. NiC posennesa. Makedonska fronta. Zapadno Onrfdskega jezera smo zasedll dele po-zfclj, kl so Uh Francozi opustili. — von Ludendorff. NZMSKO VECERNO POROCII O. BeroHn, 16. novembra. (Kor. urad) Močnejši topovski boj pri D i x m u i d e. Na vzhodu nlč posebnega. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 15. novembra. Makedonska fronta. V gorenii dolini Skum-bija je sovračnik zapusti! del svojih po-zicij, ki so jfh naši oddelki zasedli. Na zapadnem bregu Ohridskega jezera smo vjeli več Francozov. Na Dobrem-polju smo pregnali sovražni izvidni oddelek. Na obeh brezovih Vardarja živahno artiljerijsko delovanje. Po boju v zraku so zbili nemški letalci dva sovražna aeroplana, ki sta padla za so-vražno crto na tla. -FrontavDo-brudži. Slabotno bojno delovanje vzhodno od Oalaca. N?ša artiljerija je razpršila sovražno izvidno četo. ANGLESK1 UMIK V MEZOPOTAMIJI. London, 15. novembra, TTrađno. NaS« Ćete so ostale po zelo uspeScih bojih prt TekretTi od 6. do 8. norembra. t t**m kraju. Vse turske Ćete, kl so se tzvemSl 1© eden oddelek pri AheHniJa 30 đo 50 milj proti severa umaknile, so se postarile proti nagim Cetam. Ko so nage čete očisti1« >x)J!M« in razđejale vs«, kar Je tmelo tuđi naj-manjšo rrednost, so se umaknile po nacrtu r svoje prrotne policije. IZ BOJeV V PALESTINI. London, 13. novembra. < Kor. inu*.) Jeneral A!lenby poroda 13. t. m. ob 11 £ve-Cer, da je bil sovražrik^dne 12. L m. po sil-nem boja 12 mflj severno ođ AaKolona vrf.en iz north pozlclj pri Vari, KuVrerJ« ter prisiljan umaknitl se na razdaljo 5 m;ij Bft Vadi Sarakai, * mti4 Joiuo od iim, AMr ff)*ik« e«u wo «*Txel* moCno utrHmm po«l- | čije BeSit, Katra, in Mugar ter drte »edaj crto BI ti boe proti zapadu preko Kfttre in Jebae do morja. Dne 14. t. m. poroft* fene-ral Alknbj: Nafta pehota ia nadi konjenikl prodlrajo naprej. 8edaj smo ▼ pos«ati te-UinUke proc« ▼ sose^stvu Na se ha In lan-»uraha, ter križifiča ^rte Blr 3teba, Dana-ku« s crto t Jeruzalem. Turki tmajo zelo tetke izgube. ANGLE&KI USPEHI IN UftPEHI CENTRALNIH DR2AV. Kakor poroci WolffoT urad so Angle-il ▼ ogromnih flandrskih bttkah po 4 mes» clh In i>otem. ko so tzgiibtli nno?o ▼<»£ nego pol milijona tnoi, tavojevali Ie 143 kvadratnih kilometrom strategifno brezpo-membuega ozenilja. V i&tem času od Jutija do Bredi novembra t. 1. so icavojevale centralne države v Galiciji, v Bukovini ▼ pokrajini pri Rigi in v Italiji 45.".0 kvadratnih kilometrov sovražnega ozemlja, t'ovi francoski kabinet. Pariz, 15. novembra. Seetavo novela kabineta je prevzel senator Clemen-ceiu, ki bo obenem vojni minister. Zun«t< njo ministratvo prevzame P i c h o n, Albert Clemenceau, navi francoski ministrski predsednik, Je dane* 7/ let B*nr. V vojni je zasiovelo nje-ovo Ime kot Izda-Jatelja rad-kalncga lista »L* homme en-chainć«, ki je dan za drevom prid'gal na! ostrejii boj proti Nemčiji. Clemenceau Je eden rajod!ične!&ih franeoskih državni*ov, opetovano Je že bil minister in ministrski predsednik. Bil je svoj ća» intimu« pokoj-r ega ?ncti''£'i '-r?»i ^ F1 —t>j-> V!1. »e •omSžijenik Dclcassej^v in blvšeoi ruekrga poslanika tzvoiskega ter rastopnik ne-ftoravijive revanšne ideje proti Nemćiji. Ministrctvo C'e^enrerua pomen'-; poostri-tev vojnega raspoloženja na Francoskem. !ti!;:5nsk3 parhmeni Crlardov govor. Cjrih. 15. novembra. (Kor nrađ.) Agcnzia Fio*drii poroča o vferaišnji seji: ^1 nistr^a! pr^ds*'e enonadstropne. švicarskega stila. Srpenica ima novo lepo cesto preko pokopaHšča do znamenja na Zareh, katero imenujem prvo, drugo pod Klancem od Logar-j a naravnost na prvo. tretjo, v Vaši pri Menotovi hiši na prvo, četrto pod Fel^m^om po p^lju naravnost na prvo, kfer stoje lene barake z lepo ob-de^nimi vrti. V hiši An;'reir\ L o g a r-j a Hlača so imeli Italijani Rdeči križ; je popolnomn lepo popravljena, mala hišica tik te je odstranienn, da ie v Sr-penicn široka uTica. Cu jelov a hiša dela kras drugim stavbam, nosi nap?s: »Poste Italiane«. Tndi druge hiše so olepšane, posebno Z u 1 i c r j c v a. Od Kutka do Cavferja vse kakor v mirnem času. V Lenartovi in Dorjevi hiši je bil Rdeči križ. Hleva in kozolca Dorieves:a ni več. leno je trm krogljišče. Od Cavferja do Lenarta do cerkve ni nobene hise več. napravili so Italijani lep trg, imenovan »Pi-azza Vittorio Emanuele«. Tuđi Kor-1 i č e v o hišo potresam, ker ie tam široka ulica, ki pelje gor k Fleke cu. j Po Zarch do Ilovca polno barak, polno j ita'ijanskih vojaškth oblek in čevljcv ■ vsake vrste, katere bi bilo želeti. da jih : vlada razdeli v bovškem okraju. Strehe 1 na 2agi in Srpenci so % malo izjemo malenkostno preluknjane, priporočljivo bi bilo merodajnim krogom, da se te malekosti čimprej popravijo, drugače trpe mnogo poslopja. Cesta iz Ilovca do vrha trnovskih klancev je 1 raUidcoa in popravljena. Traovo ao Italijani taci regulirali ter popravffl sUvb*. Hite med cerkvijo do ceste so odstranjene, stoji tam trg, imenovan »Piazza Regina Elena«, % lepim pokriti m vodnjakom. Kobarid so £e dragi opisali. T Tolmino Je 20 hil ne-poškodovanih, vse drugo hudo. Volče, CiKinJ, Kozaršče, Sv. L u čija popolnoma poruSeno, Modre J e močno, M o d r e j c e deloma. Toliko sem si sam ogledaj. — Ceicro. Begunci na CeSkem. g, DuniJ, 14. novembra Ko eo se vršili dogovori, da bi »pravili do 5000 naših beguncev v Nemski Brod, smo govorili o tem, kako lepo tprejemajo ćehi povsod nafte begunce. Naj podam zdaj kratko poro-čilce o locitvi 300 istrsklh beguncev Iz Za-bfeioka. V »Našincl« čitam: 2a bivanja 2 , let med nami eo se aeznanill z našim ljudstvom in našlmi razmeraml tako, da so bili tu kakor doma In da Je bilo mnogim ločitev naravnost težka. Na postajo v Sil-perku Je prišlo mnego njihovih tamošnjih priateljev in pri odhodu vlaka nišo Jokail ie begunci marveč tuđi naše ljudstvo. V Karlovcu so se begunci ginljlvo ločill s evo-Jlm dobrotnikom Župnlkcm Doatalom. V ćerveni Vodt, zadnji postaji na Šimper-skem, jjh Je pričakovala soproga dvornega •vetnlka gospa Marija pi. Strobach, kl razume jezik beguncev fn jih je vedno podpl-ral-a. Otrocl hrvatske Sole eo se presrčno poslovili od te gespe in jl zapeli v slovo: »Lepa naša domovina!« — itd. človeku se kar milo dela pri srcu, ko čita tako porodilo. — Begunci Jokail, ker jim je bilo slovo težko, — domačini jokalf, ker so drage Jlm begunce težko pustili od tamkaj! — Ali si je mogoče misliti lepše razmerje? Ali bodo begunci povsod tako težko odhajali v domovino? Ali Jih bodo povsod tako težko pustili od sebe? Od marsikaterih ćelo v nafti domovini ml prihajajo po-ročila, kako so begunci — grdo gledani, kako jlm neradi kaj prodajo, in ie kaj prodajo, dajo za večkrat vlsjo ceno nego so aicer prisiljeni prodajatl. Odiranje beguncev od strani — rojakovl Prijatelji, to bo težek obračun, kajtl naši begunci z Gorlškega so najzavednejSI del našega naroda In tako ravnanje jih zelo boli. Ne pozabijo nikoli, kako se Jim je godilo med brati! Iz fešKeja življenja. (Od našega praškega dopisnika.) H.— Praga, 14. novembra. Zadeva drja Smerala- Tip človcka, ki hoče za vsako ceno tuđi proti soglasni volji celega naroda, da bi obveljala njegova, je dr. Šmeral. Le malo ljudi je govorilo v dobi, ko smo morali molčati, ko smo bili preganjani in zatirani. Malo se jih je takrat poga-jalo z vlado, ki nas je hotela pobiti k tlom. Njih vseh poglavar je dr. Šmeral. Temne sence izginjajo. Nade na ko-nečni uspeh postajajo vedno večje, le dr. Smeral hodi še vedno po čeških de-žeiah in ne oziraje se na mišljenje in razpoloženje ljudstva, govori svojo naprej. Po dokončanih pravnih študijah je dr. Šmeral vstopil v redakcijo glavnega glasila češke socijalne demokracije »Prava Lidu«. V kratkem času se je preril v prve vrste stranke in na stran-kinem kongresu leta 1913. je proti ta-kratni slabi opoziciji zmagal s svojo resolucijo, ki je postala temeljni kamen njegovoga delovanja v vojni. Resoluci-ia pohaja s stališča, da je na svetu prostora 1 e za velike narode, ker mali narodi ne prenesejo gospodarske kon-kurence velikih. Menlo sta Šmeralu številnost, materijalna groba sila, ne pa kulturne vrednote. S tega stališča pre-soja življenje in razmere narodov in za to so mu češki in ostali avstrijski slovanski narodi »mali« v pravem po-menu te besede. Eksistenca Avstro-Ogrske v današnji formi je nujna, treba je le urediti razmerje napram Nemcem. Drju Smeralu imponira nemštvo, slovanstvo mu ie v njegovem materijalnem naziranju naravnost manj-vredno. To nečeško naziranje izvira iz njegove vzgoje. Oče mu je Nemec, nad-učiteli šulferajnske sole v TfebiČu, kjer je pomagai ponemčevati otroke čeških dojave ev. Ko so češki poslanci pred zaseda-rjjem državnega zbora opozarjali drja Smerala, da se nahaja v nasprotstvu s_ celim narodom, ie dr. Šmeral izjavil, da to dobro ve; toda ljudstva da se je po-lastila groznica in treba da ie radikalnega leka. Treba je *rezat«, operirati. Ljudje so si pričeli razlagati te Šmeralove nazore na razne načine. Raznesle so se najrazličnejše govorice in ni čuda, da je tu in tam padla beseda o plačanem špiclju itd. Dr. Šmeral pre-tirava, mora biti torej pripravljen na pretiravanje tuđi pri drugih. Proti očit-ku, da je Smeral »špicelj«, Je nastopil jako nespretno poslanec dr. Soukup v »Pravu Lidu«, kjer je kakor srednje-veški vitez pozivljal vsakogar, da naj tekom 14 dni poda dokaze, da je dr. Smera! konfident, sicer da bo dokazano, da je čist kakor lilija. Seveda se ni nikdo priglasil. Češko časopisje je po-vdarjalo. da je glavna stvar ta, da n a -rod s Šmeralovimi nazori ne so-glaša, da si njegove politike ne želi, brez ozira na to, je 11 plačana ali ne. O dr. Smeralovih stikih z vlado nam daje kruti vzgled aretaciia delavca MareŠa in urednikov »Časa« Duška in Hajka. Iz obtožbe izvira sledeče: V oktobru 1915. je prišla iz Curiha v Pra-go neka gospa Linhartova, ki je pri-nesla neko vest dr. Soukupu, oziroma urednikoma Hajku in Kralu iz »Časa«. Sporočilo ie bilo zašito v gumbu nje-nega površnika. Gospa Linhartova je poslala dr. Soukupu svojega znanca, trgovskega slugo Mareša, kateremu Je izročila dotični gumb. Dr. Soukup meneč, da je Mareš agent provokater, je ćelo stvar sporočil dnu Smeralu. Ta je sklical izvrševalni odbor stranke, kjer je predlagal, da se mora Marešev slučaj naznaniti policiji. »Mi stojimo na stališču pozitivne avstrijske politike in moramo za to vlado ne le podpirati, temveč naznaniti tuđi vsakogar, ki bi deloval proti sedanjemu državnemu redu.« To stališče je pozneje zastopal dr. šmeral tuđi v »Pravo Lidu«. Soukup in Šmeral sta šla na policijo, kjer sta ćelo stvar ovadila. Vsled njune ovadbe ie bila ćela vrsta oseb aretiranih, sedeli so t jecah dolge mesece — do amnestije. V zadnjem času se navajajo še dru-Kt dokumenti, ki dokazujejo, da je dr. šmeral kot zastopnik političnih osum-Ijencev konspiriral z vojaškim avditor-jem in da je prostovoljno objavljal v »Pravu Lidu« članke, kakršnih si je že-lela policija. Znano je, kako se Je godilo Smeralu, ko je poskusil pred kratkim prirediti shod v svojem volilmen okraiu, v 2ižkovu. Ljudje so ga hoteli ubiti in le policija ga je ubranila. Dr. Smeral je povzročil v češki socijalni demokraciji jako resno krizo, iz katere je rešil stranko sedanji predsednik kluba socijalno-demokratičnih poslancev Haberman. V delavstvu vedno bolj narašča nezado-voljnost z ravnanjem drja Šmerala, ki v svojem oportunizmu hodi roko v roki 3 predstavitelji najreakcijonarnejšib smeri v češki politikL Položaj. Do preteklega tedna ' veljala pozornost češke javnosti ra iranju mestnih strank, ki se je priče1 po povratku dr. Kramara v aktivr politiko. Zunaj na deželi je češko Ijud stvo danes jednotno organizirano v agrarni stranki, go mestm ca je razdeljc- 264 itev. ,SLOVfcNSKJ NAKOD\ ouc 17. novembri iSH7. Stran 3 no v števflne politične skupine. De-lavstvo samo ima tri stranke: 1. češko - slovansko socijalnodemokratično (separatistično), ki stoji na na-rodnem stališču. Ta stranka je danes notranje razdvojena vsled težke krize, ki sta jo povzročila dr. Smeral in dr. Soukup. 2. Soc. dem. centralistič-n o, ki se nahaja pod vodstvom prvakov nemške avstrijske socijainodemokratič-ne stranke na Dnnaju. 3. Narodno-socijalno stranko, ki pa tuđi ni jed-notna, MeŠčanske stranke so mladočeška, državopravno - napredna, realistična in na Moravskem ljudska napredna stranka. Pokazalo se je. da je popolno združenje vseh teh mestnih strank nemogoče; nasprotuiejo mu glo-boke razlike socijalne, gospodarske in osebne. Zato predlagajo najođlićnojši voditelji ziedinjenje taktike pod skupnim odborom, ki naj tvori takiično eksekutivo vseh čeških mestnih strank, izvzemši sociialnodemokratićno. Ta iednotna taktika naj bi trajala do konca vojne. Drugi predlagajo, da naj bi se to taktično vjedinjenje izvršilo b r e z narodnosocijalne stranke, ki danes itak išče stikov z opozicijo v so-cijalnodemokratičnem taboru. Vse to so za enkrat le nacrti, o katerih razpra%--Ijajo strankarski voditelji, ljudstvo samo je jednotno, solidarno in instiktivno razume, kje ie bistvo ćele stvari. Radi tega precej ravnodušno opazuje stremljenja voditeljev ter enako ceni dria Kramara, dna Rašina, kakor Klohča, Zahradnika, Jiraska in Macharja. Ob-čutnejša postajajo nasprotstva med kmečkim in mestnim prebivalstvom vsled aprovizacii-skega vprašanja. Tuđi ta nasprotstva je poostril dr. Šmeral z nespretnim na-stoporru Politične verti. = CehJ in Jugoslovani. Praški list! poročajo: Med Češkim Svazom in Jugoslovanskim klubom je bil sklenjen dogovor, da se bodo v bodoče posve-tovanj parlamentarne komisije, oziro-ma predsedniStva ene delegacije ude-leževali vedno tuđi zastopniki druge delegacije, da se na ta način doseže Čim najenotnejše skupno postopanje v vseh političnih vprašanjih. = Štajerski slovenski postanci in namestnik grof Ciary. Kakor smo po« ročali, se je dne 13. novembra vršila na Dunaju konferenca štajerskih de-želnih poslancev z vlado, kateri Je pri-sostvoval tuđi štajerski namestnik *Tof Clary. Poslanec Roškar je pred prehodom na dnevni red prečital posebno izjavo, ki smo jo posneli po nem-ških listih in ki io sedaj razni štajerski in dunajski nemški listi komentirajo kot nezaupnico centralni vladi, oziro-ma ministrskemu predsedniku. Kakor nam sedaj poročajo z Dunaja, je bila dotična izjava v nemških listih deloma potvorjena, tako da je bila za-brisana prava njena ost naperjena n a-ravnost proti Štajerskemu namest-niku. Štajerski slovenski poslanci so imeli namreč tik pred dotično konfe-renco posebno sejo, v Iflrteri so z ozi-rom na dejstvo, da so bile brezuspešne vse dosedanje zahteve, ki so jih stavili slovenski poslanci, slovenske ob-Cine, slovenski okrajni zastopi In drugi merodami možje slovenske^a Stajerja na graško namestniio in njej podreiene razne urade, sktenili, da se ne udeleže nobene konference, ker ne. zaunajo graški deželni vladi, da bi 5 potrebno objektivnostjo se ozirala na vse dele dežele. Izjava, kl jo je poda! v imenu svojih slovenskih tovarišev poslanec Roškar. se glasi v originalu: »Zastopniki slovenskega Štajerskega se zahvaljujemo ekscel. ministr. predsedniku, da je blasovolil tuđi zastopnike slo venskega Štajerskega povabfti danes k posvetovanju gospodarskih zadev štajerske dežele. V neštetih pismth, osebnih posredovanjih, interpelacijah smo 5e opetovano pritoževali, kako hudo zlasti zadenejo slovenski Štajer razne težave te vojne. Ker se eksce-lenca c. kr. namestnik grof C 1 a r y ni potrudit, da bi rarne vojne zahteve na vse dele v deželi primemo in pravično razdelii, tudl nimamo In ne moremo imeti do nJegoTt • k s- I celence indo njemu podrejenih or- ganov nobenega z a u p a n j a. Zaraditega tuđi ne moremo niti danes, niti v bodoče se udeležiti takih skupnih posvetovanj, dokler se nam ne zajamči popolna pravičnost in objektivno postopanje.« = Kriza v jugoslovanski socijalno - demokratični stranki. *SocijaIi-stična Omladina« nam je poslala sle-dečo izjavo: Ker nam ni mogoče v »Napreju«, glasilu jugoslovanske socijalno - demokratične stranke, pojasniti zadnje dogodke v stranki, smo primorani, da obvestimo tem potom naše somišljenike: Dne 14. oktobra je za-hteval izvrševalni odbor ' stranke od urednice »Naprcja«. sodružice Štebi-jeve, da mora izroćati vse polemične članke posebnemu cenzurnemu odseku v presojo. O tem obveščeni sotruđniki »Napreja*. zaradi katerih je bila izdana ta prepoved, so soglasno izjavili, da ne pripuščajo svojih člankov nobeni drusi cenzuri nego urednički, ker je zahteva izvrSevalncga odbora nede-mokratična in nesoeijalistična. Ker se ;j urednica popolnoma strinjala z nazori in načeli sotrudnikov, knterim je bila odvzeta možnost svobodne bese-dc, je odpovedala svoje mesto v uredništvu. Na seji dne 2. novembra je sklenil izvrševalni odbor, da prevzame glavno uredništvo sodrug Ivan Mlinar, ki je pa zabranit primemo izjava urednice v »Napreju«, zakaj odstopa. Soci-jalistična Omladina je hotela posvetiti vse svoje delo preporodu stranke v okvirju stranke same. Ker jej je to delo odslej zabranjeno, in ker je trđno uverjena, da je n;cno delo za rnzširja-nje socijalizma na Slovenskem potrebno, zato ne bo odnehala od 7ap3Četep:a dela. Poiskiila bo primemo torišče, da nadaljuie svoje delo. = Nemški soclial - demokrati !n mandati pomilcsčeniii poslancev. Nemški socijalno - demokratični poslanci, ki so člani imunitetnesra odseka, so glasovali v sredo proti pripustitvi po-slanca Bufivaia in ostalih čeških poslancev k sejam državnee:a zbora, to-rej za neveljavnost njihovih, vsled sodbe vojaških sodišč izgubljenih mandatov. Kakor je videti, znajo biti nemški socijal - demokrati prav pre-vidni drža\*niki. = Madžari o naših pos!anci*i. Izjave dr. Korošca in posl. Stančka v petkovi seji so vzbudile med Madžari zopet cei vihar. N. pr. v -Majniar Hir-lap« priobčuje grof Julii Andrassv članek, ki pravi, da ni mogoče misliti, da bi se v ogrskem parlamentu govorile take hujskarije proti Avstriji, ne da bi jih vlada pokarala; naravnost ne-umljivo je, da avstrijski ministrski predsednik, ki je bil vendar navzoč in je sam govorit, ni odklonil takih napa-dov in ni imel niti besedice kake opazke za združeno državo, katere vo-jaki se bojujejo skupno z Avstrijo za najsvetejše koristi.« — »Pester Lloyd« pa je pisat: »Tuđi Nemci so sedeli molčć. Tuđi oni so malomamo gledali, kako so mesarili varuhi pomiloščenih veleizdajalcev. A ko je Nemec gosp. Zenker govorit o Ogrih, je zvenel tuđi iz njegovih besed venec nazorov, ki se je ločil v svoji zlovoljnosti proti Ogrski od če^kega sovraštva edino le po manjši stopnji odkritosrjnosti. — Naše potrpljenje ni neizerpno in nepri-merna je podivjanost v Avstriji in tesno se že dotika mcj, ko se borno morali odločiti in končno enkrat narediti red. — Ali je v Avstriji vse mogoče?!« = Skticanje moravskega deže!ne-zat zbora. »Narodni Listv« poročaio: Moravski deželni zbor bo sklican dne 15. decembra k Mdr.evnernu zaseda-nju, ki se bo potem nadaljevalo spo-mladi. = Odprava celibata. »Narodrsi Li-styc javljajo: Vesti, da so češki agrarni poslanci Stančk in tovariši preklicali svoj predlog glede odprave celibata, so neresnične. = Nov kandidat za poljsko rnini-strsko predsedništvo. Iz Varsave po-ročaio: Regentski svet se je odločil, da predlaga centralnima državama kandidaturo referendarja re^entskega sveta Jana Kochaczewskega za polj-skega ministr^kega predsednika. = Obnovitev Galicije, z. Dunaj, 15. novembra. Včeraj dopoldne je po-vabil ministrski predsednik vitez dr. Seidler k sebi zastopnike »Kola Pol-skiego« na konferenco o galiških gospodarskih zadevah. Povabilu so se odzvali: baron Gotz, Dlugosz, dr. Ko-lischer, Wysocki, jrrof Lasocki, Ser-watowski. Stestowicz, dr. Diamand, Daszin^ki, Rauch, dr. Steinhaus, dr. Tertil in grof Skarbek. — Od strani vlade so bili navzoči pole?: ministrske-ga predsednika §e poljedelski minister crof Sitva - Taroucca. finančni minister baron Wimmcr. jt?1t"1<1 ninister dr. vit. Twardowski, predsednik centrale za obnovitev Galici ie Herbst, namest-rik grof Huvn in i^radniki pn^?mičnih resortov. Na razgovor so prišla vprašanja o kmetifstvu, o obnovitvi in apro-vizaciji, zlasti po me^tih. — Ob ti. je bilo posvetovanje pretrpano zastran zahvalnice radi cesarjeve rc5!tvc. Na-daljevali so popoldne. Bo pa Še več sej, v katerih prideio na dnevni red vt>rašan?a o vojnih daiatvah. vojnih od-škodninah in zaMeve industrije, obrti In trgovine v Galiciji. — V petek bi imela biti podobna konferenca s Pri-morskega. = Ukrajinci io poljsko vpraianje. Z Dunaja poročajo: Ukrajinska parlamentarna zveza je sklenila, da se bo z vsemi sredsrvi borila Drott pridruže-nju Galici ie samostojni Poljski. V poljski debati podana Izjava avstriiske vlade UVraiincev nfkakor nt pomirila. = Hrvatska TOlihia reforma. Novi voliini šakom kl sa Je predMila hrvat- ' ska vlada saboru, temelji nm načelu splošne, enake, tajne in direktne volil-ne pravice. Sabor naj šteje v bodoče \22 izvotjenih poslancev, ki zastopajo vsak po en okraj. Volilno pravico ima vsak na Hrvatsko pristojni moški, ki je dopolnil 24. leto, je vpisan v imenik volilcev in ni izključen ali izvzet od voiilne pravice. Pasivno volilno pravico ima vsakdor, ki poseduje domovinsko pravico že najmanj pet let, zna pisati in brati, guvori srbsko - hrvatski jezik in je v posesti aktivne voiilne pravice. = Nova mirovna ponudba centralnih držav? Švicarski listi poročajo iz angleškega vira, da so centralne države ententi predlagale, naj vsaka država, ki se nahaja v vojni, odpošlje po dva delegata na sestanek v Bern, na katerem se naj razpravlja, pod ka';imi pogoji bi bil mosoč mir. Nemčija da je ^voje deie^uic zc dolociia in sijcr bivšega kanelerja Biilowa in bivšega pod-kanclerja dr. Mclnericlia. Iz istega vira se zatrjujc, da bo grof Mertling ta nemški predlog javno na.*:nanil nem-škemu državnemu zboru v svojem prvem ?rovroru dne 29. novembra. Tuđi radnje konference grofa Czernina V Berlinu so se haje tikale te najnovejše mirovne ponudb? centralnih držav. = Vojni cilji BoUarske. V seji sobrania dne 10. novembra je ministrski predsednik Radoslavov izjavit slede vojnih ciljev Bolgarske, da obse-gajo ,Tcdinjonje vsega bol^arske^a naroda v določno zacrtanih mejah, v korekturi meje napram Srbiji, v odsto-ritvi Mornve in Makedonije Bol^crskl. Te zahteve je Bolcrar^ka stavila na Dunaju, v Berlinu in Carigradu ter je gotovo, da biikarcSki mir i e obstoja veo. Danes obstoja samo še ena sporna točka in to je Dobrudža. Glede te ni nobenega dogovora, slasom dinloma-ticiiih pogajanj pa naj se vsa Dobrudža priklopi Boćarski. = Sestanek nordijskih kraljev. Dne 28. novembra se sestane?o v Kri-stijaniji švedski, norveški in danski kralj s svojim i ministri zunanjih zadev, da se pogovore o političnem položaju. Vesti i? liiiiiorciiSi delel. Gorlški deželnt odbor bo imel v ponedeliek sejo, v koteri bo sklepal o preselitvi deželnih uradov v Gorico. Goriški deželni glavar dr. Faidutti si je izprosit, ko se je vrnil iz Gorice na Dunaj, avdijenco pri ministrskem predsedniku, pri poljedelskem in pri ministru za javna dela, nadalje je šel tuđi k naivišji vojaški oblasti. *U Eco« poroča, da je bil povsodi dobrohotno snrejet in da je dobil važna zagotovila. Posebno vojaska oblast v Gorici, kakor v Trstu, je kazala največji interes za nesrečno provinco in je obljubljala vso podporo, katero more v današnjih časih samo ona dati. Županstva občin Štandrež, Bilje. Miren, Podsora in Sovcdnje prosijo svoje občinarje, naj čim prej naznanijo natančne naslove (polk. bataljon, stot-nija, kraj, ali pa št. vojne pošte) v vo-jaški službi se nahajočih črnovojnih letnikov 1872. do 1867. Povedati je stan v civilu, ali kmet, rokodelec, dni-nar Kakor hitro zbero županstva potrebne podatke, vlože prošnje za dalj-še dopuste omenjenih letnikov v svrho obnovitve Oori^kc. Župan iz Ozeljana gosp. LoverČič se je rmidil te dni doma in si ogledal vse poškodbe v občini. Hudo so trpele stavbe in polja, le malo bo stanovanj za siJo. Kar se tiče vrnitve domov, ni niti misliti na to, da bi se mogli vsi obćani hkratu vrniti. Predv«em naj se oelasiio delovne moči. Teh potrebujemo v prvi vrsti. Drugi se bodo mogli vračati pozneje, ko se popravijo bivati šča in poskrbi za arwovizacijo. Na vsa vprašanja o vrnitvi je gosp. župan vedno pripravljen dajati pojasnila ob-činari-rn. Ob strani rellkesa pokopaMšča meti ^empetrsko cesto in Klavriično ulico v Gorici med grobovi stoji na mogočnem podstavku iz umetnega kamena velik križ, okrog katerega ie de-jan oeromen lovorjev venec, ki meri najmanje tri metre v premeru. V vznožju kriza leži na pocMavku itali-ianska častnis'-:a čenica iz umctne?:a kamna, počez po vsem premeru venca pa se čita n"sJcđ"}i nnpis: »\ voi fratelli d* tta'ia i laurt e I flor! di nostra terra, dal san*rue vostro redenta, col san^ue vostro difesa. Net comoleantio dl lib?rta a ć\ 9 Agosto 1917. — I. Gor1zi~n?.« »Vam bratom iz Italije poklaTijamo lovor in cvetie naSih tnl. odrešenih no vaši krvi. branienh z vašo kr\rjo. Ob obletnici nsvoboditve dne 9. avgusta 1917. — Goričani.« Vojaško pokopališče ▼ Kobaridu. Pole? pokopnlt'ča co napravili Ftaliirmi za svoje vojake posebno pokopališče, ki je jako leno. Sredi pokoprlišča je krasen oltar \z betona, v sredi na napis: »Adi eroi delta Nuova Ttalia ta patria riconoscente.« (Junakom Nove Italije domovina hvaležna.) Izredno krasen je relief nad impozantnim vho-dom na pokopališče. Bog Oče sedi na je vi. Bog Sin na desni. Bok Sv. Duh ie rnd obema. med vsemi tremi je pa Ital;*3 z Jadranskim morjem. Tirolsko, G*~- .0, Trstom, Istro in Dalmacijo. V -i svete osebe ?!edajo to sveto T* in Bog Sin kaže s prstom na T t sploh na vse te neodrešene de-ic Castni§ki grobovi imajo vsi obli-ko sarkofaga, ki je s križem vred ličio izdelan iz beton?. Prvi srrob pri vhodu je grob Cnionella fne^rotta Pericte. rTfH-i avstriTc^i #r-r,h fma rn^f^: »Sn1-dato a^striaco Hoff^ann Joseph 1!'6 i 1915.€ Za nas zanimiva sta pa dva I groba ilovenska, Ha Icttoai kitim Jt' napis iz samih Žebljev; »Matelič GIo-vanni, Knez Antonio da Ternova, 16/8 1915.« Matelič je bil orožniški četo-vodja, ki se je ob odhodu naših iz Ko-barida skrival pri znancu Knezu na Tr-novem. Ko so ga Lahi zalotili, so ustre-lili oba kot osumtjena špijonaže. »Educatorio« v Kobaridu. Ljudska šola se je imenovala »Educatorio«. Nadučitelj in drugo učiteljsko osobje ni smelo več učiti. Nadučitelj je bil uradnik pri komisarijatu. Nastavljene so bile nove, docela laske učne moći. Pouk je bil izključno taški. Namen je bil, otroke popolnoma preroditi v laš-kem duhu. In da bi čim bolj pridobili tuđi njihova srca, so jim dajali ćelo kosilo, po kosilu pa su pod vodstvom učiteljev in učiteljic po dvorižču skakali i,i igrali vse mogoče isre. Ob velikih slovesnostih, zlasti ako je prišcl kralj, kraljica ali kak dru^ visok dostojanstvenik, ali pa na dan kakega la-škesra narođnega praznika n. pr. 20. septembra, so otroci nastopali v paradi j in imeli vsi laske kokarde, na katerih ! je bilo vtisnjeno Srce Jezusovo in so j nosili tuđi laske zastavice. Sistematično potujčevanje! Ulična imena v Kobaridu. Po odhodu Lahov so takoj prekrstili ulice in izbrisali laske napise po njih. Imena ulic so ta - le: Gresorčičeva, Ccsarja ! Karla I., Erjavčeva, Volarićeva, Pre-šernova, Ozka ulica, KoroSka, Goriška, Kriianova, Breg, Soška cesta, Humska pot, Sv. Antona pot, Dušca, Ježa. Po ulicah je precej cesarskih in slovenskih zastavi. Po skladiščih in bolnišnicah so polcs: Drejšntih 1 a š k i h, zdaj tuđi nemški napisi. Tu in tam je nalep-lje:i tuđi svariini oTlas generala Ue-lowa. in 5icer nemško - l2ški. Ostanki Doberdoba. Še stoji kos slavnesa našega Doberdoba. Ni ga bilo kraja na goriški zemlji, na katerem in krog katerera bi bilo toliko ljute borbe, kakor Doberdob. Sedaj, ko je pre-nehala vihra na Goriškem, so šli pogledat domaćini svojo vas. Grozovit pojrled. Ali vendar je še nekaj ostalo. Cerkev razven stolpa je ostala približno taka, kakršno so zapustili dne 8. ju-nija 1915. V cerkvi sta še oltarja in za cerkvijo se kos Peričeve hiše, vse drugo je porušeno. Peričevo hišo so bili Italijani popravili in imeli so v njej svojo pisarno. Prenočevala sta te dni tam Miha Perič in Andrej Ferfolja, ne-čaka nadučitelja gosp. Brezigarja. Na Doberdob je bil napeljan vodovod, ka-tere^a pa so Italijani ob svojem odho-dn porušili. Proti zahodni strani, proti Za^raju od pokopališča naprej je stala *viia III. Dolina«. Tak je bil napis na lepi baraki. Tam se nahaja tuđi še vojno prestali veliki hrast, pravi »dober dob-, Opekarne v goriški okolici. Čujemo, da se hoče vlada pobrigati za to, da se v kratkem času popravijo opekarne v Koriški okolici, da bodo mogle služiti že prvemu obnovi jevalnemu delu na GorišVem. Svojega ujca je vjel pri Tolminu slovenski Bric Florijan Sfiligoj. Ta ujec je bil major v italijanski armadi. Piše se Giuseppe Forlando. Iz Rusije se je vmil kot invalid Jožef Šimac, ki se nahaja sedai na Dunaju II., Vereinsreservespital *^S 9, Zimmer 35. Isče svoje starše Andreja in Elizabeto Simac iz občine Breginj št. 8-S. okrajno glavarstvo Tolmin. Umri je v Trstu gosp. dr. Karei P e r n i č i č, zdravnik v umobolnici in zdravnik obeh slovenskih bolniških blagajn. Preobilno naporno delo ga je pokopalo. Sedaj ni v Trstu nobenega slovenske ga zdravnika. Urar! je v umobolnici v Kromerižu Stefan Rtikovec iz Kala. PosoiiJnica Medana - BHjana. Kje ^e nahaja sedai poso.nlnfca Medana-Biljana na Dobrovem, bi radi izvedeli nekateri Interesentje. Odbor posojil-nice naj torej naznanl svoj naslov. Kdo ve kaj? Tomaž SutljroJ iz Ko-priv^ča v občini Kal, sedaj v Krašnji pri Domžalah. išče svojo ženo Marija-no in svoja sinova, s katerimi je živel skupno doma do evakuaciie, in Janeza, ki ie vofak in hil v av«r»istu kot rekonvalescent v Lebringu. Kdor bi kaj ve-del za nje. naj mu sporoči, oziroma se jim tem potom **;>rvanja "iegov naslov. Kdo vć k?J? Franc M i h e 1 j, doma Sr. Horice. iSc> svnfe«"* seflemletnega sina H sestro Ma^fo Dles?iičar. katera sta bila nri zavzetiu Oorice zaleta od Lahov. Kdor bi o niih ka| vedei. naj sporoči na sledeči nasTov: Josio Poie, knrat. M'Titarseelsoree d. k. n. k. Felć-iager - Baon. 7 — št 319. Feldpost 399. Pojtv. Jugoslovanski klub potre-buk o persekucifah v vseh naših kraiih i7za početka vojne, posebno o načinu postopanta nroti naSim liudem točne informacije. Navesti je treba ne fe dejst-va. amr>ak tuđi imena nrizadetih ter priče. Splošno je potrebno, da se vsaka stvar more dokazati. Vsled tega se prosi, da se pošiljajo vsi nodatki o persekuciiah in krivicah na s^ovenskem jugu ali v priporočenem pismu ali pa notom zaupnih oseb na: Predsedstvo Jugoslovanskega kluba na Dunaju, I., parlament. Dunaj, dne 6. novembra 1917. N a č e t n i k. Pripomba uredništva: Prizadetim smo z nasvetom radi na razpotago tuđi mi. Ha ju'" *i ' Wm li- Mru in nm mtii bkl Dnevne vesti. — Generalni polkovnik Đoroević prebivalstvu postojnskega okraja. Okr. glavar v Postojni je izdal povodom od-hoda generala Boroevića na prebival-stvo oklic, ki pravi: Njegova eksce-lenca, s slavo venčani varuh jugo - zapadne Avstrije. generalni polkovnik Svetozar B o r o e v i ć pl. B o j n a, jo zapustil Postoj no in Kranjsko, da hiti za svojimi zmajeovitimi armadami in jih privede na U.ških tleh z božjo po« močjo do novih uspehov. Njegova eks-celenca se je spomnil ob odhodu z be* sedami tople pohvale zadržani a prebi« valstva. ki je prenašalo z vojno sploh in zlastf z obilnim neprestanim zbira-njem čet združena bremena in težavo tekom več nego dveletnega bivanja Njegove ekscelence v Postojni s priznanja vrednim požrtvovalnim pogu« mom. Istotako je izrekel svoje posebno zadovoljstvo s povsem korektnim lojalnim držanjem duhovščine, uradni« §tva, učiteljstva, avtonomnih korpora-cij in sploh vseh javnih mest in funk-cijonarjev. — Odlikovan je bil Leopold Z r i m-š e^k, računski podčastnik pri 97. pes-polku z železnim križem s krono za hrabro vedenje proti sovražnlku na romunski fronti. — Odšel js Iz Ljubljane generatno-štabni zdravnik gospod dr. Edmund Geduldigerin se primaknil s svojim delokroKom beneški fronti. — VpoKlici nesposobnih v črnovof-niško službo se že vrše. Kakor poročajo z Dunaja, bodo tuđi nesposobni morali nositi vojasko uniformo tn sa bodo morali podvreci kratkemu izvež-banju. Vpoklice izdajejo oblasti domovinske občine, kar je pač v nasprot-stvu z zatrdilom vlade, da bodo vpo-klicani po možnosti uporabtjani v svojih bivališčih. — Živ in zdrav Je m nadalje služi pri vojakih gosp. Aleksander Stare, ki je bil proglašen za mrtvega. Neki lopov si je dovolil naznaniti njegovo smrt. Gotovo je, da ako dobi uredništvo naznanilo o smrti kakega vojaka« pod katerim je podpisan drug vojak« si niti od daleč ne more misliti, da je naznanilo napacno, ker z naznanili smrti ne ugania šal nikak pošten člo-vek. Gosp. Staretu želimo, da se tudl pri njem uresniči znana prislovica, da onemu, kogar proglašajo za mrtvega« ko še živi, je usojeno dolgo življenje. — Zvlšanje voznih cen na držav« nlh železnlcah. Državne železnice zvi* šajo s 1. decembrom 1917 cene voznih! listkov za 50 odstotkov. Državnim že-leznicam bodo pač sledile tuđi vs6 ostale, predvsem južna železnlca. — Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani bo do eeđaj pođpisali VII. rojno poso* jilo med drugim! sleđeči: Neimenovan đ* | narni zavod na Kranjskem 500.000 K; Ivaa I fikrlj 10.000 K; Martin Brgles 4000 K: župni urad Vranja peč 2000 K; Jnpnl nrad crni vrh 2000 K; neimenovan v Ljubljani 50.0000 K: dr. Evgen Lampe 1000 K; J»-kob Krašovec 1900 K; župni urad Moteli 2200 K; dr. Josip Maiinko 900 K. — Za na-đaljne prijave se priporoča oficijelno eub-skripcijsko mesto Kranjska đeželna bankm r Ljubljani, ki daje tudl vsa tozaderna po jasnUa. — Ljubljanska kreditna banka * Ljubljani je pođpisala za lastn! rafium 1,000.000 K VTI. avstrljskega Tojnega po-»ojila in sicer 750.000 K đrž. zaklada I c In 250.000 K amortizncljskega posojlla. Skupna subskripcija na vsa vojna posojlla ia lastni račun znaša do eedaj 5,150.000 K. — Pri ljubljanski podružnici c kr, prlv. avstrijakega kredltnega ravoda BO med drugimi podpisali VII. avstrijsko vojno posojilo: 100.000 K Nj. svetlost prte« Hennan von Schonburg - Waldenburg, ve-leposestnik ra Schnenbergru in Hermađorfu. 60.000 K Otto baron Apfaltrern, velepo-sestnik, dež. poslanec. itd- grajSeina Krti pri Kamniku. 30.000 K Anton Galle, c. kr» notar, Ljubljana, (na vsa vojna posojlla skupno 120.000 K). 20.000 K Josef Lnck> mann, ravnatelj, t. C. e. kr. nadporočnik. 20.000 K Adolf Lorant Ljubljana. 20.000 K Viljem Spitzer, Ljubljana. 1000 K dr. Meier Tauber. c. in kr. vojni rabin, vojna po» ■ta 406. — V Jutrisnjem koncertu »Gfaaben« Matice« nastopl kot pevka solistinja umet-nica, koncert la !n oprrna pevlra gfi^. Clri-'a MeđređoTa iz Goj\cv. Ta oaia mla* da simpatična pevka je od narave obdaro-vana z lepim, zvočnim mezzosopranom, ki je izborno izgolan. Isobraževala se Je sa* četkoma v Gorici, potem pa skozi gtlri leta na Dunajn na c. kr. glasbenl akademiji prf prof. Forstu. Letos je akademijo kot kon-certna in operna pevka s ođliko dovršila, Nastopila Je že v Ljubljani z priznano lepim nspehom. Veselimo se njenega nastopa ta delovanja pri Slovencih. NJenemu glasu se krasno prtlegajo partije iz oper »Werther«. »Mignon«, »Carmen«, »Djamilek«, »A su žena« itđ. V Matičinem koncerta bo pela Massenetovo arijo iz opere »Wrther«, spev iz opere »Mignon« In Se^oidlllo 1% opere »Cannen«. Pela bo tuđi šopek slo* venskih izvimih pesml, Pavčiča. Pesena »Da sem jaz ptlSica«, Ađamičevo pesem »Na lipici zeleni« in krasno IpavCevo pesem »Ciganka Marija!« V koncertu bodo sode* lovale, kar s ponosom labko poudarjamov z^olj slovenske umetniške m o -C i kot izvajajoči in ustvarjajočl naši umet-niki. V prvi vrsti pa smemo ponosni biti na izborna dela naših skladateljev Lajo-vlca, Ađamlča, Premrla, S c h wa-ba,Pavć!ča, Ipavca itđ. — Ju, triftnji koncert »Glasbene Matice« je — Izvzemši stojlšea — rasprodan Koncert se bo na željo občia-stva najbrž v sredo, 21. t. m. p o n o v 1 L Prlglasi za sedeže za drugi koncert se ođ danes naprej sprejemajo v trafikl r Pr«-Sernovl ulici 54. — Koncert komornega virtuoza na klavir Ju Vlljema Backhausa v Ljubljani. S Dunaja je priSlo naslednje poročilo: Dne 13. t. m. je tu koncertiral komorni virtuo* Vil*em Packhaus in Je občinstvo uprav sa-dlvil. Tako bo, kakor covsod, brez dvoma tuđi v Ljubljani. — Koncert komornega virtuoza Vlljema Backhausa se vrt! t Ljubljani t poneđeljek, na kar fie enkrat opoiarjamo. Vstopnloe te prodajo pri Mfr Stian 4_______________________________ ______________ »SLOVENSKI NAROD*, dam 17. nov—ibta hm7._____________________________ 2fc4. t\ev. Rajni t deželnem gledaliftCti jutri od lfc do XI. dopoldn© tu t ponedeljek od S. naprej. — Umetniška razetava. Prodli teden Je bila razstava nekoliko preurejena. Odstranjenih je bilo neka] prodanih dal na bovo razstavljenih pa 28 ilik od »iedečih umetnikov: J. Franke. M. Ga«pari, F. Kle-menčič, E. Podkrajšek, H. Podrekar,. M. Sternen, A. Zupanec, P. Žmitek.. Razstava ostane le se malo časa ođprta, na kar — ceajeno ooćinstro opozarja. — Najlepse darllo nali mladini ra Ml-fclavia In Božić. V začetka decembra izda Tiskovna zadruga Fr. Mličlnikesa ibirko pravljic »Tolovaj Mataj«. Na&a mladi ns ka književnost Steje Hilčinskega med rroje najboljfte pišate!je; šakaj malokateii Je pogledaj tako globoko ▼ otroSko daio, malokdo ji zna prtpovedovati mikavnejfte, bolj pesniško izbrano. Prra knjiga .PraT-ljicc istoga pisatelja, izdana pred par leti, Je dosegla popoln uspeh; fee z recilm apra-▼tCenjem ga smemo pričakovati od oajno *ejle zbirke 20 pravljie. resnih in veselih, podanih b čudovito plastiko jezika, ki ga bo uži val s pravo naslado tuđi rsak izobra-lenec. Ivan V a t p o 11 * . prlznani na& umetnHc - ilustrator, je opremil knjigo s 15 risbami. kakršnin fte do tdaj ni imela nobena »lovenska knjiga ra mladino. In tako ne bodi fcolske knjižnice in ne slovenske bide, karoor bi ne prinesel »ToloraJ Mataj« ▼ neveselo seđanjost trenutkoT ra-<■'--"■ *'--renovi in Rajmerjevi. Tuđi iolski feniki mladini vsa čast. Iz Celovca poročajo: V sobo to 10. t. bl ge je v podstrešju neke hi fee ustrelil bančnl uradnik Wasserteuerer, 28 let star. Vzrok rseozđravljiva bolezen. — »M i r€ toži, da so nastavljeni v slovenski Koro-fikl kot stražniki za vojne vjetnike izkljufi-iio le Nemci, ki ne razume jo ne vjetnikov, ne domaCega ljudstva. Zdi se, kakor đa bl Teljalo načelo: Fojdite Slovenci na fronto, ini pa borno že doma opravili! — Začetkom novembra e bila v ztljski dolini velika pOTodenj. V Blačah je peljal hlape« Pip 15Ietno Heleno KropfeI k sestri ▼ Gorice. Spotoma je voz zabredel v vodo, kl j« konja izpodrinila. Hlepae je pozrtvovalno konja Izpodrinila. Hlapec je požrtvovalno ko omogočil, da se je resila; eam pa Je utonli. »LJubezen Meto Raimond« druŽabzt* drama v 5 dejanjih, z dražestno M i J O M a y od đanes do ponedeljka v Kino Idealu. Poleg tega prvovrstna burka »Alfa e rt kot vzgojltelj« s Pauligom t glavni TlogL Pri hodu j i torek film znamenite ame-rifike serije »Visokoleteči nacrti« ■ Ro-bertom Warwickom. V kavarni »Union« priredi »6oSXa jcapela« v soboto in nedeljo »večer poalo-Tilna koncerta. Pri boleznih srca in krvnih stanic se doseže z vporabo naravne »Franz-Josef grenčice« lagodno oUvaianJe I* AproviiacUa. -f- Iz seje mestuega aprovizaćaefa odseka due 16. noveosbra 1917. Pretek li teden je predsednik aprovizacnega odseka dr. Tnller interveniral o raznih radevah splasne prehrane na Dunaju in sicer v ministrstvu ra javna dela, v mi-nistrstvu za ljudsko prehrano in v centrali žitnoprometnega zavoda. V apro-vizačnem odseku poroča predsednik o uspehu svojih intcrvencii »n ie iz poro-ćiia povzeti: Ministra za javna dela je predsednik opozoril na strašno kalami-teto, ki preti Ljubljani glede preskrbe s premogom. Vlada ne more dati nobe-nih zagutovil, da bi se dovoz premoga izboljšal. Iz premovjokopov je absolut-no nemogoče, da bi se dobilo kaj \eć premoga. Ce se je tuđi Števil > delavst-va zvečalo, produkcija z vsakim dne pada. Mesini obiini ljubljanski je bil sicer obljubljen ugoden kontingent, vendar si mhče ne srne napravijati iluzij, ker toliko premoga čisto gotovo ne bo. Glede krompirja se je ministru za ljudsko prehrano povedalo, da je rekvizicija na Kranjskim popolnoma odpove-dala in mesto ni niti naimanj preskrb-ljeno s tem važnim živilom, akoravno je zima pred durmi. Minister Hofer je zagotavljaL da je nedvomno na Krani-skem še toliko krompirja. da bo Ljubljana lahko preskrbljena in ohljubil, da se bo za naprej rekviziciin najstrožje izvajalo in preskrbeln I mbliani vsaj 300 vagonov, tako da bo odpađlo na posamezno osebo 60 kg. Moke pri-manjkuje in bati se je resne^a pomanjkanja. Mislilo se je, da je letošnji pri-đelek mnoso većji, kakor je v resniei. Pšenične moke bo premalo m prićako-vati ic z vsakim dr.em, da priđe zopet Žalostna doba koruze Predsednik apro-vizačnega odseka je prosiU da se naka-ie posebej vsaj nekaj bele moke, kate-ro bi se razđeljevalo otrokotn, bolni-kom in starCkom. Tuđi takega nakazila ni bilo mogoče doseći, ker tuđi druga mesta ne bodo dobila v to svrho moke. Končno se niti malo ni nade'ati, da bi mestna aprovizacija lahko dobila t Du-naja še druga živila po ugodnih cenah. Aprovizacija bo navezana izkliučno le sama na se in v bo morala preskrbeti potrebne stvari kakor si jih bo vedela in znala. — Na močne karte se prihod-nji teden razdeli polkg pšenične moke. S to razćelitvijo bo popolnoma izčrpana zaloga moke za kuno pri mestni aprovizaciji. Nova razcielitev moke za kuho bo mogoča sele potem. će pridejo zor>etne pošiHatve. — Moke za peko kruha ima mestna aprovizacija na razpolago tako za peke kot za svojo pekarno, le za 4 ćni. Aprovi-zacija dobiva moko le za sproti in je vodstvo vedno v neprijetnem položaju, da mu lahko Čez noč moke zmanjka. Aprovizacija se zelo trudi, da bi mog'a dobiti moke vsaj za 14 dni naprej, da ne bi bila Ljubljana v večni nevarnosti, da bi vsled eventeelnih transportnih te-žkoč prihodnji dan ne imela kruha. — Ođsek sklene, da se prične ^rihodnji teden znova razc?e1ievati krom pir in odpade na vsako osebo po 5 kg. S to množino mora biti prebivalstvo po uradno do'očeni kvoti preskrbljeno do 20. decembra. Gotovo je. da nihČe v Ljubljani ne more shajati 1 e s krompir-jem, ki ga prejme pri mestni aprovizaciji. Toda kal se hoče. če krompirja ni. ga pa pač ni. Aprovizacija je storila vse, da bi bila Ljubljana v poln! meri preskrbljcna s krompirjem. — S v e -ž e g a z e 1 ja Ie nakupila do sedai mestna anrovizacija 30 vagonov. Od te množine se je zelja 10 vagonov že raz-prodalo na drobno, dočim se je drugih 20 vagonov dalo kisati. Kislo zelje bo aprovtzacija pričela prodajatl, ko bo en-krat zmanjkalo repe. Sedaj si lahko pre-bivalstvo pomaka deloma s svežim ze-Ijem, katerega je Že prejelo, deloma pa s kislo repo, s katero se je za enkrnt vsakdo lahko preskrbel. Zelja ima v resniei aprovizac'Ia Se vedno premalo na zalogi in bo treba obstoieče zaloge še vsekakor dopolniti, da bo mesto preskrbljeno. — Koštanja je do danes na drobno prodala aprovizaciia Čez dva in pol vagona. Povpraševanie pa koštanju je še veliko. Posebnih mno/:n koštanja ne bo mogoče veČ prejeti, ker smo s sezijo pri koncu. — Razne-ga sadja je razdelila aprovizicila med prebivalstvo več kot 16 vagonov. Po-vpraševanje po sac^u Je 5e danes zelo živahno. A^rovTZ^c^a se je nameravala ? sad tem kar najbolj založiti. To ie pa bilo nemogoče, ker je bilo kliub nai-večjim prizadevanjem nemogoče dobiti za shranitev sadja primerne prostore. Danes ie po deželi *e skoraj pokuplie-no vse sadi*, kar ga fe na razpolago. se pa zahteva mno£O viSjc cene Kot so pa uradno določene rt sadje. — S p c -h a Je pridobila mestna aproviracija toliko, da ga bo morda žc koncem pri-hednjega tedna pričela % novim turnusom razdeljevati po 1 kg na osebo. Prav lahko se rečet da Je letos ki 50% slabša produkcija špeha. Vsled pomanjkanja krme so prašiči v splošnem zelo slabo rejeni in ni majo skoraj nič Špeha. Le dejstvti, da ima letos v Ljubljani vse prevzemanje In razdelievanfe izkljnčno le aprovtzacija v svojih rok ah. se je zahvaliti, da ne fr« prav nič pridobije- I m*A iMhft w Imtto ia kvm auta tor | dobi prebivalttvo vs«, kar ie mesti ■&-menjenefa. Ce bi ostal v veljavi Unski način prodale ipeha, bi gotovo do danes v splošnem ne dobilo prebivalstvo prav nič. Založeni bi bili le nekateri, dočim bi se velike množine ipeha izvozilo iz mesta s Spekulativnim! naitieni. — Prašičjega mesa ima danes aprovizacija nasoljenega, oziroma deloma že prekajenega približno 3 vagone. Meso se bo še nadalje prekajevalo, le če bo dovolj prašičev na razpolago. Aprovizacija si hoče zagotoviti večjo zalogo prašičjega mesa za one čaše, ko bo v Ljubljani nastalo splošno pomanjkanje mesa. Takrat nam ne bo treba kupovati slabo in drago prekajeno meso izven Kranjske, ampak borno imeli doma na razpolago za primerne cene dobro blago. S preknjevanjem svmjskega mesa bo kolikor toliko pomagano pomanjkanju masti. — Sveže repe je do danes aprovizaciia razdeiila prebi-valstvu do 30 vagonov. S tem je za nekaj časa precej pokrita potrebščina ljubljanskega mesta. Vsakdo nai bi si pa že sedaj nakupil večje množine repe za pozneje. Priporočati je, da se družine založe z repo, posebno ker krompirja ne bo. — Petroleja navzlic ponovim intervencijam mestna občina še do danes ni mogla toliko prejeti, da bi se vsai deloma zadostilo velikemu pomanjkanju. + Meso na rumene izkaznice C št. 1 do 1400. Stranke z rumenimi izkaz-nicanii C št. 1 do 1400 orejmejo meso v ponedeljek dne 19. t. m. popoldne v ceikvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 2. do 2. št. 1 do 200, od 2 do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600. od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400. Ena oseba dobi V« kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe 8 /4 kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb I1/4 k£. več oseb l!/a kg. Kilogram stane 2 kroni. 4- Kromplr za I. okraj. Stranke I. okraja prejmejo krompir v ponedeljek dne 19. t. m. in v torek dne 20. t. m. v sklađišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen ie tale red: V ponedeljek dne 19. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 150, od 9. do 10. št. 151 do 300, cd 10. do 11. Št. 301 do 450, popoldne od 2. do 3. št. 451 do 600, od 3. do 4. št. 601 do 750, od 4. do 5. št. 750 do 900. V torek dne 20. novembra dopoldne od 8. do 9. št. 901 do konca. Vsaka oseba dobi 5 kg: kilogram stane 30 v. — Sveza repa na rumene izkaznice C Št. 1921 Ao 2160. Stranke z rumenimi izkaznicami C St. 1921 do 2180 rrejmejo svezo repo v ponedeljek dne 19. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: od 2. do 3. št. 1921 do 2000, od 3. do 4. št. 2001 do 20S0, od 4. do 5. št. 2081 do 2160. Vsaka oseba dobi 10 k*; kilogram stane 10 h. Prnravite vreče. -f Prodaja moke za stranke se vr-fi od prnedelika 19. novembra do všte-te subote 24. novembra. Na v^ako iz-kaznico se dobi 1 k* mnke in sicer: v I. do VI. 1 k£ št. <\ kilogram po 1 K 18 v, v VII. do X. okraiu St 1, kilogram po 08 vinariev. 4- Ostanefe moke Ie napovedati za-nesljivo v ponedelick 26. novembra. 4- Na sladkorne Izkaznice št 73 se dobi sladkor v trgovini gospoda Ivana Moras^i. Graćišče št. 7 (prejšnia filijalka gosp. Elberta). -u Prodajalcl sladkoda v m.. Vit VIIT, !n IX. ©kra.iu se vabiio, da se zgla-se v slar^korni centrali pri jrosp. ravnatelju Lillegu, kjer dobe nakazilo za sladkor. 4- Prodaja kavine mešanice. S prodalo kavine mešanice se srne pričeti ta-koj, kakor hitro dobi trgovec sladkor. Prodaiati se srne le po onem redu, ki Je bil že objavljen v listih. Za pravilno oddajo kavine mešanice so trgovci osebno odgovorni. • Umri Je nm Dtmaju rrsmt nemSki eli-kar LeoDolđ Horowit«, S0 let iUt. • Zz vino se plaCuJe t erodnJeStaJer-»kih Tino«rra-Mh 3 K ćo 7 in 9 K kr liter. • V bolnlinlc! dunaj»k«ga dež. sodiiĆa J« umri« vsled bolesni na le'ivicah postref-rics Llchtenecker, kl je eluipaj s svojim Ijnbimcem Hirtom dne 20. jannarla t. 1. za-vratno unnorila in oropaTa nrađniSko TđOTO LoechttE ter b« skori cei teđen spretno skrivala prefl policijo, W Jo Je konečno »a-saCila t GrađrTi. • SeSlganje mp|»6ev. V đrfavnem «b6* rn ao postanci baro« Hork In tOTartll ii-roflil pretilog,ki fahteva primanje evobođe eeZi^anja mrliCev. Po rarsodbi upravne«* »o^ig^a Je v Avstrlji b«5imanje mrHCev đo-pustno le na podla^ lzrecno lakonitp đo-Io5b©. Z OKlrora na Izlralnje ▼ iTCtoTiil Tojni ^ahterajo predlagatelji, naJ đrfavni zbor sklone sakoa, kt dovotjuj* 0«slaanj* mriiCev. Na prlvainem uCncm savedu Legat V Mariboru ob Dravi. Dne 10. ■ovembra t. L ae otTnrfJo nori tefajl ia BteoofT&fl)o» etrojeplfje, praToptsJ«, trgovalri nastavek, raCnnatTo ▼ rrest s teaseljnioi paukom ▼ knJiSOTodatTu, lepoplsj« in neaafekem Jeri-\m. Trtjajo 4 Biesece Prospekti ia«tonj. GoTorilne ure mak! dao ođ XI —1J^ Mart-bor, Viktrinffbofgasse 1T., t. nađstropje. lEd«]at«li to odgovorni urednik: Vatatti Kopitar. /MAingoNisV /JEDINSTVEN #^H| NIJboUc \ / u svoJoi IJ^BJooAVNAiuJsleuR^ f ANAUtfCNOj pSi^^ 4M POROOlČMOl I KAKVOĆI hp^MJ riĆS 1 Krula smrt mi je vzcla drago mamico Pogreb bo v ncdcljo, dne 13 novembra 1917 iz dež. bolnice. 3916 V LJUBLJANI. dn€ 16 newtmbn 1917. Sin Lojze. ^ lindruac sicvcnUCc pmvUicc* tOJjfp X3dirie--m vojna ;qC> zađida! <^%~" Zatožđa^Hovna Zadraga v Ljubljani' Detektiv STUART WEEBS v ili CEHTRAL"' * trn v Mi{aWV«|iMi Muafeljskem pttdojanikem detektlTskom Ulmm PAGODH. $eme 3 ^n^ £etrus 3 dni! Sobotat dne 17. novembra 1917« Hl %9 ■OaaUa«). NI sa nisdfno. V MbmriUk #fe pol • v T. Ia pol 9. iTOČor. Biaga]aa •• odpro #1 ti pop#lte#. — V aođoljah Ia praznUlb predsUvo ob pol 9.t 6.p pol 8. Ia 9. zvočor. Za otroke! Posebne predstave« ■ofeota ob 4.9 aoiolfa ob pol 11. dopoldao Ia ob 3. popoldae Ia w poaodoljok ob 4. popoldoe. Sllaini filml! Siiaini ffilmi! 264' žtev'__________________________________________________»SLOVENSKI NAROD*, ane 17. novembra 191/. ______ Stran 5. Spr.1-. .. I.K.J UJenec poštenih starSev in 5 Drimerno Solsko li« obrazbo v treovino me?ane?a bla?a Attdr. KrošeU, Dobova pri Breilcah, lp. Sla|. Izurlena firolcčlca39n za fino delo se tako? aprcSme. Anton Michallček, Lingerjeva uica 2. Soreime sa preprosta slnžkinla ali postrežnica. Ambrozom trg St. 3, II- oadstr. BILARD dobro < nranien z onremo, ao T?l*Ođa« Ivan Murfco, mesar v Krilcem. PW Proda se hiša z gostilrto Krakovskl nasip iiev. ia. Eaa ali lie »Hoiaiii SOBI I kuhinjo aa Lftće za oženenca brez otrok Posudbe pod -B- '• S8831* na uprav. »Slov. Naroda«. 3SS3 » Jabolčnik * ca 20 Itefetl. se takoi proda. Josip Zure, Dvor. Odproda se veC 3905 roi fe. ?rti h irtm Pod 52c2n!kom St. 242. 50 kron nagrade enemu, ki rreskrbf atanovasle v sredini roesra z 2—3 so'-aTii in kuhinja za takoj ali za februar. Ponudbe m uoravn. »S'ov. Naroda« pod „tako! 24 3839". 3869 Benzin motor za 5-8 H P T Tiopolnem dobrem etaa_ uroda Fraa ft katar, Rimska cesta 16. L nbljtaa. Istotam se spreizae već nsiz-rjet*. Dva dečka §tara 1 leto in 3 leta, se od da ta k dobrim ljućem za svoja. 3909 Kdo pore upravn. »S!ov. Nareda«. Cradnik a stalno snibo laća mebiovano masačno sobo najrafe a posebnim vhodom- Ponudr»e na urravn. »Siov. Naroda« pod , aradni. 3899M. '899 Jfova hiša na deždi t parkom in vrtom na Bieću na Gorenj-ikem poleg zdraviliŠČa (Kurhaus) z 12 soba mi, dvonadstroDna, v najlepši lef", na križišču najob'judenejSih čest, sa preda« Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. anr ^ %^& Uli« % -iitiv rabljene In n*jve v-eu vrst «:npl po natvišjih. dnevnih cenaa 3893 A« KOHltf, Praga, Earlin 496. f&etiitna po n ud Sa. l Vdovec. posestnik vile v inestu, 32 lea star, priietne 2unaojtsti, z 2 otrokom. I 5 in 7 leti, se želi sezraniti z gospo. jtČno ali vdovo Čez 25 let staro. Nar raje se želi priženiti na trgovino al? večje posestvo. 3887 Ponudbe s sliko, katera se vrne, na unravn. »S'ov. Naroda« pod ffPrf« hodafGSt 3887". Tajnost se jamči *•* 1,000.000 "*ei»t C^r ročnih šil jL j« *e v rabi I Praktično ročno [g sredstvo za krpan e usn enih stva- 4K ri, konjskih oprem, jermenov, J^^, Čevliev, mehov, jader, vreč, voznih I - 1 pla?čev i. t. d. Važno za vsakega fc*_liđ vcaka. Preprodajalcem popust. ■pipi Cena kompletnemu šilu proti pred- V*-*> plačilu K 4 50. po povze'ju 4 80 K. "-' Na bojno ro ie ie proti pre^rlačilu j *. B. Lach m^nn, Dun-t HL, »Zoaerg&ase iiv 8 odo. 119. i astrahan ianka s kožuhom iu perztianskim ovratnikom za vitko damo ee aaaaeafa aa avtsfeka) aaaaa ali drva. - Ponudbe pod ,0 V. B. •*/ •Sit" na upravn »Slov. Naroda«. Trgtvd! CoitMCarll! KOCKE za juho! ep'o dobre vrs'e. 1000 SS 27 kr^ML »sibsrfte kocke za eolaš, 1000 kock 40 K. Na!bo!j§e kocke za klmeHutio, 1000 kock 40 K p * lja croti Dovzeiju ali prcdplaiilu tvrdka IVAN UREK, Uubliana, MttstfM ar« liv. 13. 3)90 : ŠKATLJE: za m9m ]a]t ii sadja! Škatl!e za poitne In vojnopoitn* poiitjke v vseh vellkosUh priporoča Mmm tevarna F. Banat i 3065 Ljubljana. Cr-ir-iuftnl 'e sredstvo za po- ^ ! rrasnyaoi miaieme ias k Ji^ ! rdeče, svetle in sive lase in ^j^B : brado za trajno temno pobarva mm ? 1 steklenics s po§tn vred K 2 70 ^^ iJJ5wfn^ ;e roiaata voda, ki živo ^~t * pordffi bleda Ica. Učinek ;e čudovit l steklemca s poltnino vred K 2*45. naslov za saroćUa: Jn. MA. Eanei ■ Breasrie. Brao, žt«v. 638, Moravsko. _C ■__!■ _S9^9 JHBBB mf^tk _ft_^_v ^H a___i _^_^a_ ■afbolfio kaka>T*st! no 10, 14, 18, 20 ia 24 kron; !asia« podloge Erepp zli Pytl:oa Ia las?!e mre-iice v vacli barvah; „MIIB^L" harva za !ase ia brado od Or. Drallea rjava, te-anrr^ava ali ćraa po 2 ta 4 S fttđ., vsa so ao-ltdao, zaaesl!i?o blago ^ripjrc-a Stefan Sfpinoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. PompI Zaradi ~->okll«?«fa v vc'aćke sl_ib9"an«# {• I«>kal od^rt samo za prodalo klega fa sleor vsnkl dan aaico od t do !l fo v oadetfo od 9 do II ore do^oldaou Oblastveno zav. kem. prepar. patent. oblastveno in zdravoiSko preskušeni in priporočeni iGbaint nadomestek „TABAKON" prodaja danes vsak boljši trgovce 140 malih zavitkor . . . K 50 — fna drobno 50 vin) 140 srednjih zavitkov . . K 100 — (na drobno 1 K) Ta tedelek ]c bil t sejah zdravniških izvedencev v Budimpešti in na Dunaju preskuren in najden kot najbtljši in najzdravejši tobačni nrdomestek Pri rečjih naročil'h vcl'lc popust. To! fi t genstiem. Šablona s 13 mortogramf, prt- nerna ia namlzna pi*tea servi- ota, žepna ro!:ce in vseh vrst parilo sa dobiva pri TOJO dAffiill Cjubliana, Ztdovska nlica stev. 5. Milili Hlslijvj : za gospode : Franca Jažefa cesta 3. ¥eja&ke in po itteri v najkr&jšem časn. it n 1 u. u a 10 Ljubljana, Mestiii trg 15 priporoča svojo veliko izber de£nikov in solnčntkov. Popravila se izvrSuiejo točno in solidne aoba«1|aai valnice v L|nbl9aait, Marije Tereslfa costa tŽ'tl. Potrebne tiskovine in pojasnila takoj po5!jemo. Za trud posebej odSkodujema, Kupujem in prodajam. bodiai pohišivo, f(ekletdao91#« Ieiof rallce, porcelan, orot]#v pođobof star d$sarv aploh vi#^ kaur ]• BagaanJ 50 lti staraW Obenem kupini staro zobovfe. Posredujem za hiše, zemljiSča ittL Aibert Derganc kriTec 1b koocasiJonlraiiJ aiaiiaar Deln š!xi kapital E 60,200 090-—. g^% w_^P_Bi SUnjc den. w\og na bran. knjižice 31. ott. 1916: ■eierve „ i7.ooo.ooo -. ^-* «:«•• ^T ^trl^STm a K 143,241.140-—« a Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Ceairala »a Smaja. — Ustanofljo« MM. W Islfel^h. Ml COtl (f H JaJtHSH iamfil bbuiljatt MM. — 33 paln&ic. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemaoje ifaraaai w%m§ na hranflnc knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent 2 vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem — Dena~r se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje iradnaaluni papir.ev strugo v okviru uradnih kurzoib porociL — Sbranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih rapiriev in roso'iia nanje. 34 Najkulantnej&e izvrSevanje o#na_k aaracil na vtth tucemskih Ia inottmsklh mettiH — izplaCevanje kn* ponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje In prodajanje đevlz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnth predalov samoshrambe (safes) za ognje var no shranjevanje vrednostnih papirjev VsUtL dragotin itd. pod lastni zaklepom stran ke. — Oprav-Ufee a. kr. rasr. loterija Brezplačna revizija izžrt-banih vrednostnih papirjev. — Proroese za vm frebanja, lapJaalla ia «-^-«*»ff w Aataiiko Ia ls Amerika Ustmena In pismena p«jaanlla fci wmmww* m vaab « banaeaa atF«ka> apaie1a|a>Wl trar ,ah waafcale)r fcpa»pla)6aiei> alaV"a¥Ba|avkas ItaaiaiBa kaaka ifaltfiaaa. — Valaiaei iiev. 41 **"* e- _________________________»SLOVENSKI NAROD*, d— IT. »ovcaibai I »17,__________________________________________________264 šttv. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniftfca glavnloa 10,000.000 kron. Rezervni fondi okroglo 1,500.000 kron. Podružnice w Splitu. Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici, (sedaj v Ljubljani) in Celju. Vte|. ma kaililM la tok«« rataa. Kakaa la praaala wiaaM«ala piplrjn. fflauMtraal« •rarltala daaav. Aprofizacljikl krediti. Oficijelno subffcripciifko mesto sa podpisovanje VII. avstriiskega voinega posoiila. Podpisovanje se vrli od 5. novembra do 3. decembra 1917. 5CigijeniCiu mm/akt ara | Jnlii Šlager inij I fi«iii*nk I F. Ceniki z zdravniSkim poukom gratis in fr. Zaprto, 10 Tinarjev v znamkah. ;34 Jrtofirovino (druk) Iz papirja, pisano In gladko, papirnato Ipagov cokle, felerne In usn|ate štitnike za podplate raspoftlja im debelo bi drob no po najnlljl cmnl vetetrgovitta R. STERMECKI, Celje. Vkarti ft CMlk se teios at raaac*<$f;t. SliTDcmu občinstvu Tljudno nasnanjam, da »fm si nabavil večjo množino o o r^ j a. (Holckohlc) ter jja prod«iam na drobno io na rleSeio. Ivan TH&tntlc, Tr- iaika eesta At. 19, Ljubi« a a. ■-------------------------------------—-----------■——......■-----------------------■— \ Toaletno milno naSomeslilo pariumirano, elegantno opremljeno, 2Vt tce Tsehira tartona Cena franto K 26*50. Dobavlja : Lang & Co.. Osjek lf flrvaško, Župni trg 1» Na*l^T za br.TJavic? : Langoomp, Osijek. ■ ■■■ V kratkem tfide ▼ taloibi ^ i „UmetnUke propagande" v Ljubljani stenska slika mi° Slovenska Madona po ong snaoe^a ametnika Fr. Klemenčiča. Umetnižko v barvah na karton irvriena reprodukcija meri brez okvir ja 65X7S cm. in velja sa naročnike, I ki je priglaiijo do konca tej^a meseca.......K 20*— ▼ bogato pozlačeoem okvirja.......M M.— Od 1. nov. t. L dalje onroma po iziđu dtiko bo eci^'h *ena brec okvirja...........K 24.— z okvirjern..............* §0.— aaboj m O¥ojnino as poliljater po pošti (ieleznicr* «• »računa po lastni eeni ali pa m Ttame nanj. Slika je od dane? n&vre) r*z*t*v\}cnm t -alooa f1Uf««t. propaffteđ«11 V Lfmbljaat Soda« «1. it 5. Prospekti na razpota^o. Slamnate šolne za dom *» slomnnte podpiate u f W$ •em zmb*\ fvdetava^ v tolflce, đa laLko aetifftietn veasl zahtevl žn f!h p"-j?^-tt?£ti kot aiđa^ottlld za drago nsw*©wo ^?sutey> p9aeb;io sa ielo ▼ sobtii. iS5 P^r^utlta, aa bod«) Vam ia2. l^r»* Cerar, tovaraa alajnaikov ▼ 8t4>bc, pošta | 2>&m&&!e pri Llablfani. Ivan Bizovičar umetni !n trgovsln vrtnar Liubiiana Mg Kolezijska ulica št. 16 pnporoJa svojo bogato opremljeno Trtnaistr« ter oknsM izdelue vence, Sopke in trakave. :: Irpojoirvanie ob nrt^aikUi adrili i trtvesae cvetlice ilfakar tn-M aaiff-nei#e đekorad^aka I cvetilo« sa Arormae a in balkaaa. k Vsakovrstne sadike do iiajflahtnejSih cvetlic in se)enjadi. Sprciemam narobila na dežeio. Vsa na-ročila st izvršujejo točno in aotidno Snoiavltai L Bts^vUar, a vrtaar LfaMlaaa. n BUKOV GOZD ■a lscl«lowanj« 4rv, ka kor tuđi sotova drva a« kupi po visoki COfftl, na Kranjskom »e dal«č ad «e!ezr.[!ke Dotttije — Viania te tuđ! valja njiva v najam v okoHcl Ljubljane. - Ponudbe: Ljubljana Poltnl pradal IL 191. 3505 ^?E3h^I| II za ■'■nn0 rezati, gcselfni, bencin motorjl, elektro-3 1 S^tt^J? rto!«>rf?. đfnami« decimalne tehtnloe, mlloe za m9K9 na zk? >li qs*?6if&if pajkelfn!, reporeinlce, šivalnl strofi itđ. l1lO¥i @ii fa&Jl&Iait ^ot novo urejeni, se najboljši dobijo pri Fran Zemanu, Selo-Moste štev. 29. Tu se ie najceneie kupifo: Sllae »at ilaraorcRnice. srednje 20 kron, velike 25 kron. ^1^ PrasiCOSJ« klju^i za matice, srednji 6 kron, veliki 10 kron. Stari mtro% tuđi polomljeni, se za primerno ceno kupijo in popra« vila itrojev se naivestneje in po nizki ceni izvrše. ]. Vili, ta. Si. Petra tesla I Kupujem kote vseh vrst divialin, lisice, kune itd. po na] vili Ih dnevnih cenah. Kmetska posoillnlca ljubljanske okolice u Ljubljani. obrestuie hranilne vloge po čistih * A 11 01 brez odbitka rentnega davka. Rezervni zaklad nad K 1,000.000. ^T /4 /0 Ustanovljena 1.1881. Podpisani denarni zavodi ipreiemaio prijave na VII. avstrljsko vojno posojilo po originalnih pogoiih in sicer: L 51|2°|o davka prosto airtiiisto državpa goili po IM ^■••^""•S! -191*54 II. ]\% difka proste V li povrsOlive držane zakladuce pi K 94 50 -■- -«K 94- in daiejo radevolie vsa tozadevna pojasnila. Podružnica c kr. prhr. mtr. kreditnega ljubljanska kreditna banka. C kr. priv. sploSna prometna banka zavoda za trgovino in obrt ¥ Ljubljani podružnica ¥ Ljubljani. Češka rndustrijahia banka Jadranska banka podružnica w Ljubljani podružnica v Ljubljani. Ilirska banka. 264- *tev-______________________________________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 17, novembra 1917,_______________________________________________________Str*n 7 $«1111110 blavirio °rchesWonc» i iflllB, HlđllllE, in harmonije. S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št 26. Msvsdlte skrajno ceno, naioženo na žel. postaji in rok oddaje! TakojŠnje plačilo prot« duplikatom tovorn h listov. Ponudit* aa m«t«rcenti tos!ai!n In — knilsti im (ttm) hrastov la — anketi ttnja otogsl in — In za jame (smreksv. borov, fcc'sv) (6nti>*fihoLz) Vinko Vabit, nlitrte Žalac MttHij. Srbečico, hraste*, ispuSiaje odpravt kar najhitrejše „Dr. Piescha rujavo mazilo". Mali lonček K 160, veliki K 3 —, druž nska poreja 5?2 K 9*—. Z dodatkom, kako se uporabi ja, se naroii pri Or. i. Flesctis Krcnen-Apottteke, Raab (Gyor)t Ogrsko. Radi družins-dh razmer se t»rođ» prostovoljno krasno posestvo na Kranjskem, iesenice na ^avi, občina Vel. dohr.a, 1 km oddaljeno od hrvačke mete, obsto-eče iz h^še Stev. 2 z velikim vrtom in ve'ikim gospodarskim poslopjem, v katerem je nastaniena žendarmerijska postaji, tr^ov na meSa^ega ćlaga in 4 privatna stanovanja, poleg ttga pa še piazni prostori za s'-ciadišča, pivnice, hleve. Prostor je zelo ugoden za vsako večie podvzetje, gospodarstvo, trgovino, gosti'no. tovarno itd. V bliz ni ie občinsko predstojniStvo, pošta, brzojav in brodarska koča na Savi. Hi?a §t 3 v Dolenji Ribnici tkzv. Marof ob g avni drJavni cesti. Hiša št. 3. Gaj v vinogradu zvan 3r?g, s p vnico, šupo in hlevom, vse zgradbe kidane n z opeko krite. Zem-TjiSče ma 14 o-alov polja, 5 era!, travn kov, S oralov vinogradov, 18 oral. gozda, 1 oral pasnikci, 2 orala vrta Skupa« 43 oralov. Inventar obstoji iz oohiStva za 3 sobe. vinske posode do 1600 hl. 1 stis ra'nici Gozd je bukov, zrel za cosekante, iz katerega je dobiti takej 500 sežnjev drva. S tem rosestvom je združena cmanjska pravics. Ćeli projekt Ie2i fr 2'avni ce-ti na zeo romanrčni toiki, oddalien cd meste Samobor v Hrvatski 6 km* ■ 3 e?ic 7 km. — Kdor želi -^osestvo kupiti, naj se obrne na lastnika Ivaaa Lovlćarja lOMstalka v Samoboru, Hrvaško, ki mu razkaže vso posest ter pove prodajno ceno PRVA pi HEIIU DROGERIJA ^ parfumerija, fotografična manufaktura itd. i'M:im Mmm prodala strnpov. Ustanovljena leta 1897. Jnten Kane Liablfsaa, Židovska alica 1. Ceniki na raipolago. Ceniki na razpolago. L b. ti rcft. ismM hlSa Jf aa Donalo It Wipplingerstrasse 36 33 sprefema pod ugodnim! pogoji • ••■ • vojno - posojiii ii zimovanja a slučaj smrti ia doživetja z 12letno dobo na 5 lh\ no, 40 1 etno arrorti- zaci^sko VII. avstrijsko vjno posoj lo Brez zđf«avniŠke prelskave od K 530*— do K 5000"'—. Polno jamstvo od pnčetka vo|ne in pokliena cevarnost, đvobof« stmomor, zrakoplovstva la prcntOBt potcva^fa viteta ▼ scvarovaale brs« d»pla6Ua« Braz en-iratnega većega predpla^na. Brez prfstr'bfn za pcUco« Brez kslelsovino za oremifaka iilač^la. Visjo ebresiovan a volnega peaollia se polno vračani zavardvacrn. Za ženske nižji premijski stavki kakor za meške. Le dpana:5tletna zavarovalna doba nudi vkljub nekoliko v?Šjim premijam ugodnost, da dov>e znvarova- c: vo;no posojilo že po 12 let;h v lastno razpolanranie in s tem poioe 5Vi%ne obresti. Pri primeri z dru^imi premijskimi ponudbami »poštevajte skunne troske na premijah in obr?stih cele zavarovalne dobe in prejŠnjo pravico do razpolaganja z vojnim posojilom in njega obrestmi. Pojasnila in prospekte dobite pri feaeralnem zastopu za Kraajslco In Oorliko v Ljubljani, Selenburgova uBica št- 3. Posredovale! se sprefemago! Pasredotalol se spre|eaislel XXXIII. kraljevska ogrska državna - dobrodelna - loterija za obće koriste e la dobro sic Ine mamene. Ta denarna loterija vsebuje 14SSS dobit'.ov v skupnem znetku 475.000 X« ki se izplačajo v gotovini. Glavni dcMtel: 209.000 E v gofovem deaarln. d«*.-. 10 dobitkov i 250 K .... 2500 Fotem* 20 „ „ 200 „ , , , . 4.000 1 glavni dobitek s.....K 30/00 40 „ n 150.....6.000 I m m m.....„ 20.000 100 m w 100 „ .... 10.000 1 ; I Z.....» 10. (X) 200 „ . 50 J; . # . . 10.000 I „ M n....... 5.000 2500 „ n 20......50.000 5 dobitkov a 1.000 K ...... 5.0 0 12000 „ - 10 „ ... 120000 5 „ i 500 K..... 2.500 14c85 dobitkov sktipaj K 475.000 P0T Zi ebasfo so vrSi neproklloao •• doo«Mhra 1917. ~VB Srećka stane 4 krono. Srcčke je dobiti pri kralj, ogrskem ravn«t©l|«tv« Joi STCĆk V BvttapoJfl (glimi carinski urad), pn c. kr. generainem ravnateljstvu sreCkovnih lotenj na Dunaju, razentega pri vseh ooštaih, davčnih, carinskih in soinih uradih, na vsch železniških postajati, r mnogih trafika^ »« menjalnicah itd., tako na Ogrskem kakor tuđi v avstrijskih krooovinali. lgralni nacrti se pošiljajo grati« i« poitnine prosto. Kralj, •gnke srtiktvM nvaatfllatve. (tiiipiliji nJ^MssK ¥Seh vr»* ** urade' ^HDL^^^ druStvs, trgovce itd. P^l^ ^.^r P*ver in izde!o?itc!J ^^■ssee^^ kaočakoTib štanpiUj LJDBJIJI1U. Diroitii tro štev. 1.' Franc Furlan «s!e^ik Fasttiin^vs tim klfužat7E££at*3£vQ in zalomi šSei^Ialls©^ jVmirolev trg štev. 9. 01 ^« ki^^M^Bii^ 1 Pi* "L Mi\ii cssra II. Velika zaloga stekienlne, pofeela- na, siretSlk, sr cal, sip, Uozarcev. wčkov 1. f. d. Jostilniška m kavamar-ska namizna posoda po nainlž^šh cenah. Parno barvarslvo ter kemično čiščenje in sqaženje oblek. Appeiura sukna. JOS.REICH PoUaPsK! nasip - OzKa Hica 5t. i Sprejemališče Sshnbnrgova alica §t. 3. Postrežba točna. Solidne cene. liiepoip O3doiD8Sttlo za ^^BjHft 5Bi^Bb\ BB^v^k ^Sb Efl WC ^^Si (štirko) da se brez pranja, brez škrobljen ja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se povsodi. Glavna zaloga pri tvrdki Nilan Hočevar Ljubljana Sv. Petra cesta 28. istMain doMtt krtače za ribanje. -- Tovarna §al ban, ia io U' BRATA CrkosIiKarlo, lokiranB, stavbaa' Prodajalnica i Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". Hip io poitiega Ulja;. 121 Delavnicai Igriška ulica štev. 6. Električna sila. TI « V m ■ ■ |k| _ 1 u im ili pOftioifd Ji Ji Hagdo Ljubljana, Kongresni trg št. 12. m rjfj e v# | l ivi za Epalae la feđllao sobe, salone la gospotka eofc©. Freproge, zasfcrjl, mo&racft aa vzaiot žfsstiiai! modro cl, otrošU vozlčU Itd. Svoje častite odjematce vi] ud no prosim, da se naj pri nakupu oroSja in municije vsaMo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja m municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orozja ah municije, kakor tuđi ne popravljati oroija. Za časa vojne se eeniki ne razposUjajo. Fran Sevčik puškar m trgovec % arozjem v Ljubljani. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Danajska cesta 15 priporeča svojo bogato zalogo veznih ko!c$. Stolni slrofi si rodbino In obrt. ffrezp'afei kvrzi za ranit f hifl Pisalni stroj i „ADLER", plctilni stroji vseh velik os ti PONUDBE o opremnlh predmetlh za uniformiranje. Sirefflemrjev MUitirfeUtt ■a razpolago. Prodaja ■a tabelo ta drotoo. ▼ STOlea zavada nndimo po aaodalh eenah: Plašče, koinine nlanke. Breches, salonske hlače, deiao plaitef pelerine, sirealer, perilof nogavice, rokaviee, ovefne gamaie, nsnjene pa-sevey čepiće, distinkeile, pertepeje9 znakef sablje, bajonete, svezde, gumbe, ankaa In vao po« trebse pritikline. SploSni zavod sa uniformiranje ) pv«| OACK a FCHL tx RUDOLF BODENMUUER ;; UuMjanaf Stari trg itev. & Stran 8. .SLOVPCIO NAROD«, a— lt. ■ni—lii« lt!7.__________________________________________________364. Stev. StamJ« vlog kOHC6M aapteamfera ltlT «L ■ NMMJI»-. flUv-aloa K 40,000.000-—. 3SS Češka Indnstrljalna banka jfffi fMndnnje »jasnu **». :: :: Knttt a upranaftc nakipc. Vsakovratne bančne transakcije. Srećke e. kr. avstr. razredne loterlle. NakazUa TOjnlm uletnlkom. Hrastov in kostonleu les v debtth ta vojah od 10 obi fteoeloitl aapref kup! pa najviSji ceni Jvlius Zlgan na Polzeli v Savinski dolini. PA T E1 i^J ^F iF" ^aaar ^aaam ■^aaV ^aaaaaaaaai iHb ^aa^Lm sL^aB bbbbh ' ^Sc2flS vseh dtfela izposiujc infenir 542 JVM* ^BEEimVJaVUiB. oblattveno avtor. m zaDTi*ežewi patentni edvetnik na Dunaju VI., ■ariahUferstrasse 6t. 37. Tvrdka F. Čuden v Ljubljani, Praiarnova uHca itv. 1* Priporoea Se srojo veliko zatogo nr, zlatnine in srebrnine. Kupuie staro zlato in srebro in vzame po visokih cenah v zameno. Naznania, đa cenikov 2a Itto 1918 ne mere razoošiljati ko isteka blaga po vzordh ni, hočete se csebno oglasiti ii potrebno preskrbeti ka! i kor časa zaloga traja. l^T Nad 50 let obstoječa ""1R| parna barvarija in kcmično snaženje oblck ===== apretura sukna ====== Ljubljana, Rn«an R«f OUsce, Selenborsova nL «. rllllUIi UUli Barska nU«a 4C, Postr«iba veiisa In to6na. Rafalije eane. Najveija slovenska hrsniinisa I Mestna hranilnica ljubljanska UUBUANA, Prešernova ulica Si. 3 1« Imela koncem leta 1916 Tl»g ........ X 55,000-099*— bipoteenlh In občinskili potojil ........„ 30.60^-090'- rezervnega zaklada .............. 1,503 330'— Sprejema vfose vsak deiavnik in \\k ibrtstujs mjvisje po 4 o vttfe in nestalne vl*Q% pa po tef**6ni. Bi rovzetju. Ifirjkef* nifks. Zaatajcta far«!?««! ti] «« f*«TB« teatr. Preiv C Raliiil Preiv Gorici. I. UClljCl Gorici. Ljubljana, Stari trg i\. 28. _ i t^^^i^ dvokolesa ; iivatni strofi« gramofoni, | elsktrfćne ž«pne svetilko že kompVt'ie od 2 E« NaSbolfla batarf|av »eioHno niiha etna sa preprodaja*** ]ylchanicna delavnica na Starem trsu St. 11 v falitn Uh noleg gariike *kte|t aaA aam^^^aW^»fc. -^/"^aaaaaF^. ia*3 ^i> _aCjannBrj^^M^^^^^^ ^^^^BG^avBSiaa^t en^ M- Scbnbert prcie BHma * Kascfif LSnblfana, Židovska ni. 5. pr--ni<£* vHiVo r«lof?" tlcatiin Ia flsee-rekavfe, aaaina klaee '■ parfisin«. rodr.a cSela ;•"> meterflal, Moderna predtiskarija. IzsSeiovsi»re ^reobledeaSk ^na ov. Kostanjev, hrastov in bukov les kupi viako množino franko vagon 251 Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. Vpolteva -e V t ^mere ronudbr* t ravedbo cen ftiililv-Sf^rlikP JlUllIj ifldJtllllb Židovska ulica štev. 3. Dvorski trg 1, Ljubljana. Priperoča največjo izbiro Hnih velour-klobukov s kosmatlm robom iz prvo- vratnih tovaru »Novcga Jičina«, kakor \z baržuna, filca in Icoiuho-▼ ine, ter čepic za dame ia dekliee. Popravila točno in vestno! Velika izbira žalnih klobukov. Cene razmeroma zelo nizke! r v ^. §■ 6. S^aberne Mesini trg št 10. ^ *w> demslo !n otrosUo konfekcijo zelo solidne tvrdke M. Krisfoffic-Bucar Ljubljana, Stari trg fttev. 9. — Lastna hifta. Ha;nove|i« laf" KOSTUMB 1»| Nainovejim m ti aiaf ' pia«e, joPe • uvm ■ Dl 11 T %2 Zaln« — domaće obleke Pj Q 11 |1 |t I II If Perli«, ćeple«, iportae 11 U I L li IJaV W at IM klobuke Ia stesulke. ■•■maaiani Sliolke Mm i« oike za mladenke. Elffieftloao perllo Ia draga potrebsćina sa novorolenčke. ■V- Pošilja na izbiro tuđi na deželo. ~M Podnkuitp VII avsffiisko uoino oosoiilo' I VU|a!lt#UJ&W Vila UV«afbi lj«#l\w VVjllV |#V%mfVJIIU a I. 5U amorfizacijsko državno posojilo po 92'- S738 odštevSi enomese&io obrestno bonifikacijo, tore] po 91*54; II. 5U dne 1. avgusia 1926 povracljivi državnozakladni listi po 94*- Prijavo sprejema po originalnih pogojih oficijelno subskribajsko mesto Kranjska dezebid banka v Ljubljani.