MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK •rsdnutvo IH upravaI Martbar. tiapaaha 1. H / fa Ishaja ruaa nadaija In pramBcov vaafe daa •* 1*. uri / Vatla hiIm pralaa«a « upravi a■ pa pa«ti to Ota, dostavlja« aa 4mm tt Ma / OfM pa Mrito / Q#aai _ aprajcma m asianri addalak .Jutra- « LJaMfaal r MM tem ,1 rata M. tMOC JUTRA Konec gospodarskega liberalizma v Nemčiji REORGANIZACIJA IN REFORMA GOSPODARSKO-SOCIALNIH ODNOSOV. Ko je narodnosocialistično gibanje v Nemčiji dobilo v svoje roke državno oblast, so se v svetu pojavila razna vj>ra Sanja, med katerimi je bilo najbolj in najčešče naglašeno eno: »Kako bo narodni seciaiizem realiziral poleg nacionalnega tudi svoj socialni program in kako bo izpolnil upe, ki jih je vzbudil s svojo agitacijo med delavskimi množica« mi?« Na to vprašanje so se slišali najrazličnejši odgovori, ki so pa bili več ali manj vsi tendenčni, kakor je pač bil že Usmerjen tisti, ki jih je izrekel. Eni so Zatrjevali, da bo narodni socializem na vladi pozabil ali pa ho moral pozabiti na socialnost in bo ostal le nacionalen, drugi so menili, da se ideje sploh ne dajo spremeniti v prakso, tretji so pa zopet Pripisovali Hitlerju več kakor je mi-,1*- Ker Hitler in njegov pokret dolgo nista odgovorila na stavljeno vprašanje, jn mnenja tistih, ki so odgovarjali nepoklicani, so se pojavile še nove trditve, češ, »socializem« je že pokopan, bil Je le agitacijska demagogija. Toda Hitler je nekoč dejal, kar smo zamislili bomo tudi izvedli, seveda postopoma, ko pride čas! Kakor vse sodobne diktature, se poslužuje tudi narodnosocialistična v Nemčiji metode počasnega, etapnega u-vajania svojih metod in popolne reorganizacije. »N o v o« daje takorekoč po »dozah«, kakor zdravnik zdravila bolniku, in priznati moramo, da je to najvažnejša pot do cilja. Tako je prispel nemški narodni socializem sedaj tudi do trenutka, ku se mu je zdelo potrebno in času primerno, da da nemškemu narodu prvo dozo gospodarsko - socialne * reforme. To se je zgodilo s te dni sprejetim »zakonom o redu nacionalnega dela«. Ne poznamo še v celoti tega zakona. toda že objavljena glavna načela nas prepričujejo, da je ostal Hitler zvest tudi svojemu gospodarskemu in socialnemu programu, vseeno, če je dober ali ne in če bo kaj izboljšal ali ne. ker o tem vnaprej soditi ne bi bilo ne pravično ne objektivno. Praksa naj- pokaže! Ta načela nas namreč preoričujejo, da so reforme narodnosocialističnega gospo-darsko-socialnega programa zaTes silno dalekosežne in iih nekateri primerjajo celo z metodami komunistov, katerim so v nekaterih ozirih zares nekoliko podobne, kakor ie tudi ves sodobni fašizem v marsičem identičen s komunizmom. kot je pravilno ugotovil prvi grof Coudenhove-Kalerghi v svoji brošuri »Stalinismus«. Prvo načelo nove gospodarsko-social-ne nemške politike je načelo vodstva in odgovornosti podjetij, ki se po mnenju uvajaicev zakona ne sme nikoli 1 o č i t; 'drugo od drugega. Podjetnik mora i.opet postati gospodarski voditelj. Nemčija se ne vrne v Ženevo marveč tudi duhovni In politični voditelj NEMČIJA ODKLANJA VABILO K SODELOVANJU PRI RAZPRAVI O vseh svojih nameščencev in delavcev. POSAARJU. ČE NE VELJAJO MIR OVNE POGODBE ZA DRUGE, TUDI Za svoje delo mora biti v vseh ozirih NE VELJAJO ZA NEMČIJO. DRUŠ TVO NARODOV IN POSAARJE. odgovoren skupnosti naroda, kar pome- BERL1N, 17. jan. Vabilo ir Ženeve, ni, da se stavi tudi vse zasebno gospodarstvo pod najstrožjo kontrolo naroda, ki «a ie predvčerajšnjim prejela Nem-odnosno države in se tako vsaj zelo $ia» ni nikogar iznenadil in je bila omej i, če že he popolnoma odpravi nemška vlada nanj že pripravljena ter načelo popolne svobode udejstvovanja ie 0 tem tudi že obširno razpravljala, privatne lastnine in kapitala sploh. V tej Vsi tukajšnji politični krogi so odločne zvezi se zahteva interesna in d u- 2a mnenja, da se Nemčija temu vabilu h o v n a skupnost podjetnika in ! ne bo odzvala, ker se zaradi Posaar-nameščencev. Usoda p o d i e t n i- i >a nikakor ne bo vračala v Ženevo, k a mora biti obenem tudi usoda njegovih temveč so njene zahteve mnogo večje, delavcev. Zato mora biti razmerje med obema urejeno tako, da delovna sila človeka ni blago, ki se prodala in kupuje (kakšna razlika od liberalizma!), temveč Je posvečena veliki misiji, ki jo ima gospodarstvo v življenju naroda. — Stroj in delovno mesto pripadata d e-1 a v c u prav tako kakor podjetniku, ki naj obdrži v bodoče samo svoj me' v prvi vrsti pa je popolna enakopravnost. To bo povedala vljudno, toda energično. Kar se tiče Posaarja, je Nemčija na stališču, da se morajo ostale države držati mirovnih pogodb enako kakor Nemčija. Določbe mirovne pogodbe so glede Posaarja popolnoma jasne in >ih je le treba točno izvajati. Nemčija ščansko-pravni naslov, (razlika od ko-; je, zavedajoča se, da želi ogromna ve- munizma, ki je odpravil tudi tega). Na teh temeljih morajo biti vse pogodbe, dogovori in naredbe o razmerju med delodajalcem in delojemalcem prežete z duhom samostojnosti in pošte-n ja. Zakon naj omogoči, da se izločijo vsi nepošteni sodobniki in se posamezniku odpre pot do skupnosti in poštenega življenja. Zato se uvajajo posebna častna sodišča. Vodja podjetja ne sme biti gospodar v duhu dosedanjega pojmovanja, marveč mora obenem nositi tudi popolno odgovornost napram svojim nameščencem in delavcem. Vsi oni, ki zlorabljajo ali bi zlorabljali svoja vodilna mesta v škodo celokupnosti, bodo po preiskavi in pravdoreku sodišča odstranjeni. Gospodarstvo torej neha na ta način biti zasebna zadeva in postane stvar vsega naroda, vse države. Onadva ga bosta usmerjala in nad zirala. Kakor rečeno, nam podrobnosti teh dalekosežnih in zares radikalnih sprememb še niso znane, vendar moramo na temelju tega, kair smo povedali, ugotoviti, da za prvo »dozo« nihče ni pričakoval toliko. Brez dvoma je, da gre narodni socializem že zdaj daleč preko italijanskega iašizma, ki je dosti bolj meščanski, odnosno če hočete »reakcionaren«. In zdi se, da bo tudi V bodoče bolj radikalen, čeprav je tudi Mussolini obljubil že lani preureditev gospodarsko-socialnih razmeir, toda šele v evoluciji, določeni na približno 30 let. Iz vsega tega pa sledi, da ta nova gibanja ne rušijo liberalizma samo v politik! in upravi, kakor bi kdo napačno mislil, marveč tudi v prosveti, gospodarstvu, socialnem ustroju In sploh v vseh področjih javnega življenja. V bistvu gre torej za veliko več, kakor smo mislili doslej! -r. čina posaarskega prebivalstva nazaj k Nemčiji, predlagala, naj bi se plebiscit izvedel čim ej In bi se tako Posaar-je vrnilo k * mčiji takoj, ker je Jasno, kakšen bo izhod plebiscita. Njen predlog pa je bil odklonjen. Zato je vrnitev Nemčije v Ženevo, nesmiselna, ker bi bili vsi njeni predlogi Itak odklonjeni. Da bi se pa vračala v Ženevo le zato, da pokaže spoštovanje mirovnih pogodb, od Nemčije ni mogoče zahte vati. Politični krogi zatrjujejo, da bo Nemčija, če se bodo v Ženevi spremenile mirovne pogodbe glede Posaarja ali če bi se odgodil plebiscit, smatrala to za kršitev mirovnih pogodb in se zato nanje ne bo več ozirala v prepričanju, da ima tudi ona povsem proste roke. LONDON, 17. jan. Zunanji minister sir John Simon je odpotoval sinoči v Ženevo, kamor se je odpeljal tudi že predsednik razorožitvene konference, Henderson. Tukajšnji politični krogi z velikim zanimanjem pričakujejo sklepe včerajšnje vladne seje, ki pa še niso bili objavljeni. Enako pozornost posvečajo tudi delu sveta Društva narodov. Trdi se, da bo prišlo vprašanje Posaarja v razpravo šele v petek ali soboto, ko se bosta mogla seje sveta Društva narodov udeležiti tudi zunanja ministra sir Simon in Paul-Bon-cour. Strašna letalska nesreča pri Corbigny|u KATASTROFA POTNIŠKEGA LETALA PARIZ—INDOKINA. — ENAJST OSEB MRTVIH, MED NJIMI GUVERNER INDOKINE. PARIZ, 17. jan. Predslnočnjim se Je zgodila v bližini Corbigny)a strašna letalska katastrofa, podobna povsem katastrofi, ki se je pripetila v lanskem septembru pri Ljubljani. Iz francoske Indokine se je vračalo veliko, trimo-torno in sijajno opremljeno letalo »Eme raude«, v katerem je bilo 11 oseb. Zaradi hudega snežnega meteža in viharja, se ie letalo močno približalo zemlji, in je pilot očividno nekje hotel zasilno pristati. Pri iskanju primer nega terena, Je letalo zavozilo med ve jevje drevja. Izgubilo eno krilo 1» se hip nato na daljnovodu visoke na-! Larrieu. petosti vžgalo ter zagrmelo na tla, kjer se je popolnoma razbilo. Posamezni deli zgorelega letala in delov Človeških teles so ležali razmetani kakih 500 metrov naokrog. V letalu so bili mimo posadke generalni guverner francoske Indokine Pasquier z ženo. njegov adjutant kapetan Bussault, rav natelj civilnega ravnateljstva v letalskem ministrstvu Chaumie z ženo, ge neralnl ravnatelj tehniškega oddelka letalskega ministrstva Balazuc, eks-ploatacijski šef družbe »Air-France« Nogues in delegat letalske"? utra Po Kalanja za balkanski pakt O PAKTU MED JUGOSLAVIJO. ROM UNIJO, GRČIJO IN TURČIJO MORA RAZPRAVLJAT! ŠE KONFERENCA MALE ANTANTE. VPRAŠANJE BOLGARIJE. BUK*PEŠTA. 17. januarja. V zvezi z vesimi o skoralšnjem podpisu balkanske ga pakta se doznava It iukajiUijik političnih fcrojrov, da je bil sicer dot.eieo med vljutaid! Romunije, Jugoslavije. OrčIJe In Tur čil* -iačoU»»i »ooratu«;. vendar pa le /lede rešitve formalnih podrobnost’ s« Tefcave to nam- n>ala * obema ostalima zavezniškima dr-lavama. Prav zato pa se bo zagrebška konferenc« sveta male antante bavila i vprašanjem balkanskega pakta tu zatoni ] pričakovati da W Wl balkanski pakt p««*, pUan pred koncem nesec* februarja, j Obenem s* polzkaft« v s«, da bi se k pakt* pritegnila tudt Bolgarija Ju bodo poave- j Trgovinski spor med Francijo in Nemčijo PARIZ, 17. januarja. Trgovinski kon-llikt med Nemčijo In Francijo se je v zadnjem času Izredno poostril, ker Je Nemčija odredila kontingentiranje francoskega uvoza. Nevarnost carinske vojne med obema državama Je zelo velika. Kakor poroča »Journal«, Je sklenila francoska vlada na nemške ukrepe odgovoriti t neke vrste ultlmatumom, ki Je bil baje že predvčerajšnjim odposlan v Berlin In v katerem se napovedujejo ostri Irancosld protiukrepi, ki M stopili v veljavo že 20. t. m. Ker Je znašal nemški uvoz v Francijo v preteklem let« 1J©0 milijonov frankov, Je prav verjetno, da bo Nemčija popustila. VEČNA REVOLUCIJA NA KUBI. HAVANA, 17. januarja. Bivši začasni predsednik republike Kube San Martin Je pobegnil v mehiško poslaništvo, kjer la prosti za varstvo, ker j« nasta'a nevar nov, Ua *ri njegovi lastni rcristaši. ki so ca postavili na predsedniško mesto, »e- reč v tem. d* ne » smislu statutov I čenl temu namenil val zadevni sestanki daj zopet nasilno odstranijo. Po odstopu nn'e gobana Izmed iitenih Slanic! pr’! •:< '"li dni, zlasti na v Bukarešti !n San Martina se je položaj na Kubi naglo storiti % ztmanle-politlčnem pogledu ka- j!’- poslabšal ir. so se spopadi ter krvopre- iccga sklepa, ne da W se poprej sporazu- litia že pričeli. V Havani odmevajo po cestah zopet streli, v akcijo so stopili zopet mornarji in prevratneži mečejo zo pet bombe. Oblast ima zaenkrat še v svojih rokah vojaška oblast. POSLEDICE POTRESA V INDIJI. KALKUTA, 17. januarja. Potres, ki je prizadel večino pokrajin v notranji Indiji, je bil mnogo strašnejii, kakor pa se je dalo sklepati po prvotnih poročilih. Dva angleška letalca sta opazila na svojem poizvedovalnem poletu nad mnogoštevilnimi razdejanimi naselbinami med razvalinami hiš veliko človeških trupel. Ker so bile ob potresu močno poškodovane tudi mnoge železniške proge in ceste, je promet zelo otežkočen. Beda prebivalstva je nepopisna. Točna poročila o celotnem obsegu potresne katastrofe še manjkajo. BREZPOSELNOST V ITALIJI. RIM, 17. januarja. Po statističnih podatkih, ki so jih zbrali po nalogu predsednika vlade pokrajinski uradi za na-«*eS2enje brezposelnih s sodelovanjem organov ministrstva zn korporacije, je znašalo število brezposelnih v Italiji dne 31. decembra preteklega leta 1,132.257 oseb. od teh 810.889 moških in 241.368 žensk. Napram mesecu novembru se je dvignilo število brezposelnih za približno 74.000 oseb. Dnevne vesti Odlikovanje. Na predlog gradbenega ministra je bil odlikovan s srebrno ko-Sajno za državljanske zasluge g. Ivan Muhič iz Maribora. Iz sodne službe. K okrajnemu sodišču je od tukajšnjega okrožnega sodišča premeščen višji pisarniški oficial Josip Drevenšek. Vsemu dljaštvu srednjih šo! na znanje! Poleg nagrad, ki jih je razpisal Krajevni odbor Jadranske straže v Mariboru za nagradne naloge našemu dijaštvu, je določila mestna občina še posebno nagrado v znesku 500 Din, ki se bo izplačala kot prednostna nagrada pred drugimi nagradami za najboljše izvršeno delo. Napredek zadružništva. Po vojni se zadružništvo v naši dižavi lepo širi iti napreduje. Tako imamo danes v Hercegovini na pr. že 152 zadrug, dočim jih je bilo v predvojni dobi samo 36. Zadrug pa bi bilo v tem delu naše države nedvomno še več, če ne bi bile nekatere v zadnjih letih zaradi gospodarske krize nehale poslovati. Zveza združenj gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani je preselila svojo pisarno v Šubičevo ul. št.' 3, pritličje levo. Istotam je tudi pisarna »Gostilničarske samopomoči«. Obrtni knjigovodski tečaj. K otvoritvi obrtnega knjigovodskega tečaja v ponedeljek je prišlo 38 udeležencev. To je Srednješolska mladina za mariborske reveže. Pevski ibor »Počitniške zveze« v Mariboru priredi v let. šol. letu večji vokalno-inštrumentalni koncert, ki bo posvečen našemu nestorju-skladatelju P. Hugolinu Sattnerju. Proslava je določena za 7. marca t 1. Na tej prireditvi bo izvajala naša delovna mladina dve kantati. Kot novost je na programu kantata »V kripti sv. Cecilije« s tenorskim solom za mešan zbor in orkestrom. Skladba je posvečena 60 letnici Glasbene Matice v Ljubljani tor jo je tudi šele samo ona izvajala. Kot druga pa njegova večno lepa »Jeftejeva prisega« s priljubljenim in znanim našim solistom P. Ka-milom Kolbom. Obe kantati spremlja veliki orkester, ki ga bodo tvorili člani vojaške godbe, »Drave« m drugi priznani glasbeniki. Kot solisti sodelujejo gdč Vedralova, gdč. Poldka Zupanova, priznana solistka Sattnenevega zbora ing. Francel. — Ves ostali del programa izpopolnijo solisti. Čisti dohodek bo pevski zbor »Počitniške zveze« poklonil mestni občini v Mariboru za mestno pomožno akcijo. Prosimo upoštevanja za določeni termin od strani druerih društev, da bo akcija tudi uspešno dosega svoi namen, kakor je idealno zamišljena od strani naše nadebudne mladine. Trgovske in prepisne knjtee v največji izberi, cene solidne: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. »Trije vaški svetniki« na sokolskem za knjigovodske tečaje izredno visoko I odru v Studencih. V nedeljo, dne 21. ja-število. Ako se do prihodnjega četrtka nuarja se ponovi ta burka na sokolskem 18. t. m., ko se začnejo predavanja, ja- odru, in sicer na splošno željo občinstva, vijo še nadaljnji interesenti, kar je pri- ki se je ob priliki prve uprizoritve iz-cakovati, se bo moral tečaj deliti v 2 borno zabavalo. Kdor se hoče prav do oddelka. Tečaj je v imenu mariborske solz nasmejati, naj ne zamudi te prilike, poslovalnice zborničnega obrtnopospeše- ker se igra pozneje ne ponovi več. Cene valnega zavoda s primernim nagovorom so nizke, začetek točno ob 19. uri. otvoril obrtnozadružni nadzornik g. Za- Cercle francais. V petek, dne 19. t. m. ložnik. Predavanja vodi g. prof. S tiru- bo predaval v Ljudski univerzi gospod na in so vsak torek, četrtek in .petek R. Gourdiat o Balzacovem tako vihar od 20. do 22. ure. Takoj po 20. uri se nem življenju, da ga lahko imenujemo vhod zapre. Novi interesenti se spre- njegov najboljši roman; sledilo bo še jemajo samo še do četrtka 18. t. m. I šaljivo kramljanje o koketeriji. Odbor Ljudska univerza v Mariboru, »kivije- vabi vse člane društva in' prijatelje fran-nje Balzaca, njegov najboljši roman«, se ooskega jezika k predavanju tega priglasi predavanje, ki ga bo imel v petek ljubljenega izbornega predavatelja. Za- 19. januarja ob 20.15 uri v francoščini četek ob 20. pisatelj Rene Gourdiat z Dunaja, ki je že Proti nehigieničnim brivnicam. Zveza opetovano očaral naše občinstvo s svojo brivskih in lasničarskih pomočnikov in prav francosko duhovitostjo in pre- pomočnic v Zagrebu je imela v nedeljo krasnim slogom. Balzac spada med naj- I svoj drugi kongres, kateremu so priso-večje francoske in svetovne romano- I stvovali delegat! iz Ljubljane in Marico-pisce-realiste in med najglobje psihologe ra. Tudi brivski in lasničairskl pomočni-vseh časov. Svoja odkritja človeške za- ki čutijo vso težo gospodarske krize. — gonetne duševnosti je položil v zname- Brezposelnost je zadela tudi ta stan. nlto skupino romanov pod naslovom Zveza šteje 15 podružnic, ki imajo 510 »Človeška komedija«. Kljub Balsaicovi članov. V dravski banovim ima podruž-umetniški višini imenuje g. Gourdiat nje nico v Ljubljani, Mariboru in Celju. O govo življenje — njegov roman! Kako ustanavljanju oblastnih podzvez je poročil dovito je pač moralo bi« to življenje! čal mariborski delegat g. Franjo Knez. K tej veleresni temi priključi predavatelj Podzveze naj bi bile na vseh sedežih ba-ob koncu šaljivo, a gotovo duhovito novin. Na kongresu se je razpravljalo o kramljanje o koketeriji. h*6*1 važnih stanovskih vprašanjih, ki Svetosavska proslava. SvečanejEe ka- so bila sprejeta In so bile sprejete za-kor druga leta bo letos Maribor prosla- devne resolucije. V resoluciji, o delov-vil praznik svetega Save. V ta namen nem času je ugotovljeno, da delajo briv-se je konstituiral poseben odbor, ki bo ski pomočniki 12 do 14 ur dnevno. Uve-pripravil vse potrebno za čim slavnejši de naj se 10 urno delo. Tudi brivsko-in dostojnejši potek proslave. Proslava lasničarski pomočniki naj bi dobili bolho, kakor smo zvedeli, v unionski dvo- niško zavarovanje in določile naj bi se rani in bo ob tej priliki nastopil celoten jim minimalne plače. Nedeljski počitek zbor dijaške počitniške zveze pod vod- naj bi veljal tudi za nje. Ugotovilo se je, stvom prof. Švajgerja, orkester vojaške da so mnogi brivski lokali, zlasti na pe-godbe pod taktirko kapelnika g. Svobo- rlferijah mest, skrajno nehigienični in de, solistka ga. Hinterlehnerjeva in drugi uporabljajo nekateri mojstri svoje po-priznani mariborski umetniki. Že danes slovne lokale za spalnice vajencev. Naj-opozarjamo vse mariborsko narodno ob- strožje naj bi se tudi prepovedalo kaje-činstvo na svetosavsko proslavo, k: bo nje v brivnicah. Resolucija končno žah-27 t m. teva, naj zdravstvene komisije večkrat NJ. Vel. kralj Aleksander je blagovolil pregledajo brivske lokale, prevzeti pokroviteljstvo XIV. Ljubljan- Propagandno potovanje Jadranske skega mednarodnega vzorčnega velesej- straže s parobrodom »Kraljica Marija« ma od 30. maja do 10. junija 1904 in je- v bližnji Orijent bo od 8.-24. 6. tl. z od-senskega mednarodnega velesejma »Ljub hodom iz Splita v kraje Itea, Smirnr. liana v jeseni« od 1. do 10. septembra Carigrad, Solun, Atene, Kotor, Dubrov-1934 jnik* Split. Cene prvih treh kategorij oc Brozga. Nekaj dni je bilo lepo vreme, 3200 do 3900 Din po osebi. Prijave za včeraj kmalu popoldne pa je začelo sne-1 potovanje in informacije sprejema in da-žit* in je padel južni sneg v velikih kos- je Jadranska straža v Mariboru. Žaklju mih. Snežilo je ves popoldne. Na ulicah ček prijav 10. februarja tl. In cestah je zaradi naglo se talečega Jadranska straža v Ljubljani priredi snega nastala brozga, ki so jo morali pa- 20. januarja veliki ples narodnih noš santi do gležnja gaziti. Precej dela so Unionski dvorani v Ljubljani, na kate-Imell hišniki, ki so s težavo očistili hod- rega vabi tudi Mariborčane. One dame nlke pred hišami. Novi južni sneg pa ni ki bi se hotele udeležiti plesa v narodni bil nič kaj razveseljiv za naše smučarje, noši, naj se javijo do sobote zjutraj Čudežni krokarji In pustni spored v pisarni Jadranske straže, Gregorčičeva »Veliki kavarni«! “1- 26. Na* stecčalbiša REPERTOAR. Sreda, 17. januarja: Zaprto. Četrtek, 18. januarja ob 20. uri: - ce». Premiera. Petek, 19. januarja: Zaprto, ob pol 20. uri v mali dvorani Narodnega I Sobota, 20. januarja ob 20. uri: »Grofica doma II. nadst. Za vse članstvo je občni Marica«. Gostovanje Marice Lubejeve. zbor strogo obvezen. Vabljeni tudi pri- y četrtek, 18. tm. bo premiera veselo- jatelji Sokolstva. jgre »Okence«. Delo je napisala Olga Napredek organizacije naših natakar- Scheinpflugova, znana igralka »Narod-fev. Kakor smo že poročali, se je tudi v nega divadla« v Pragi. Izredno zabavna Mariboru pred kakima 2 mesecema u-1 vsebina je obdelana efektno in duhovito Izredni občni zbor Ribarskega društva v Mariboru bo v petek dne 26. januarja t. 1. ob 20. uri v lovski sob' hotelske restavracije »Orel«. Dnevni red: ribarsko glasilo in pravila Zveze. P. n. redni člani se vljudno vabijo k udeležbi! Odbor. Sokolsko društvo Maribor Matica ima svoj redni občni zbor v četrtek 18. t. m. stanovila, v naši banovin! prva sekcija Jugoslovanske ženevske zveze kavarniških, hotelskih In restavracijskih nameščencev, ki je dosegla v svojem doseda^ njem poslovanju prav lepe in znatne U' ter je najboljši dokaz učinkovitosti »Okenca« ta, da so ga Čehi priredili tudi za zvočni film. Glavna oseba je privatni docent Jakob Johanek, ki ga igra Jože Kovič. Njegova gospodinja Dyny- spehe. Sedaj se bo dru«ra sekcija ustano- byIova je Zakrajškova, njena hči Rožica vila tudi v Ljubliani, kjer bo ustanovni občni zbor dne 19. tm. Ob tej priliki bosta poročala tudi dva delegata (davne u-prave. Na tretjem rednem kongresu, ki je bil dva dni pred Božičem v Novem Sadu, je bila sprejeta ob?irna, 13 temeljnih točk obse Din in 2 voza s!ame> stot po 28 do 30 na visokost prodajalka« z L. Haidovo, ^’n-W. Forstom in P. Kempom. Prekrasen Vremensko poročilo mariborske mete-film. Od jutri dalje eden najlepših letoš- orološke postaje. Davi ob 7. uri je ka-njih filmov »Marija«. Krasna madžarska zal toplomer 0.1 stopinj C pod ničlo; legenda. Sinfonija ljubezni, madžarska minimalna temperatura je znašala 0.0 ciganska godba. stopinj C; barometer je kazal pri 12.2 Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca I stopinjah 741.1, reduciran na ničlo pa povzroči kozarec naravne »Franz Jose- 739.6; relativna vlaga 85; od včeraj na love« grenčice, če jo popijete vsak dan danes je padlo 16.8 mm padavin. Vre-zjutraj na tešče, lagodno milo iztreblje-j menska napoved nam obeta novi sneg, nje črevesa. ponekod pa dež. M a r i b o r u, dne 17. I. 1934. 4>... m •TimnramrmmnnBMMBMiMM vlarifiorskl »V e C te r a i k « juu«. Stran 3 Propaganda za naše s nje morje OBČNI ZBOR KRAJEVNE ORGANIZA CIJE JADRANSKE STRAŽE V MARI- BORU. V ponedeljek je polagal mariborski krajevni odbor JS. že petič obračun svojca delovanja na občnem zboru pri »Orlu«. Menda je ni v Mariboru organizacije. ki bi lahko v dobi kratkih petih let pokazala toliko plodonosnega dela kot JS. Naše mesto se v polni meri zaveda svoje nacijonalne dolžnosti, saj je bil zbran po zastopnikih skoraj ves Maribor. Predsednik g. dr. R a p o t e c je uvo-drma pozdravil zastopnike oblasti in društev ter podal 'obširno in izčrpno predsedniško poročilo. Problem, ki si ga je zastavila JS, je centralen problem nase mlade krepke države. JS jrči povezanost našega morja z zaledjem in od tega sta odvisna moč in razvoj naše države. Krajevni odbor JS v Mariboru beleži v preteklem letu velike usoehe, ki jih ni nihče pričakoval, sai se je članstvo potrojilo in je to krajevna organizacija, ki ima največ članov naročenih na revijo »Jadranska straža«. Zadnje leto je bilo uspešno tako v gmotnem kakor v moralnem Oziru. Krajevni odbor je lani priredil nekaj prav usoelih prireditev, med njimi v finančnem oziru nrav zadovoljivo uspe’o tombolo. Kliub temu, da je članarina 120 Din na leto razmeroma visoka, so vsi člani vzorno zadostili svoji doT”r?r>^ti in je društvo mogle* poleg običajnih izdatkov poravnati tudi stare obveznosti. Tde;o naše sime Adrije je društvo zlasti širilo med mladino, ki je poklicana za čuvarko naše?a Jadrana. V ta namen je dal krajevni odbor JS na razpolago meščanski šoli projekcijski aparat, s katerim se je vzbujala v mladih srcih ljubezen do morja. Hvalevredno je tudi dejstvo, da je organizacija razpisala literarne nagrade za najboljše spise o ideologiji JS srednješolske mladine in so bili nekateri naravnost občudovanja vredni. Jadranska straža ni kazala ljubosumja napram drueim organizacijam, marveč je vsa nacionalno usmerjena društva podpirala. Da je Maribor narodno zaveden in skrbno čuva svoj biser — morje, je pokazal rojstni dan Njeg. Vis. prestolonaslednika Petra, ko je bila na trgu zbrana tisoč^lava množica in je manifestirala za sinje morje Velik uspeh odbora se kaže tudi v tem, da se je v našem mestu ustanovila po-sestrima organizacija JS naših železni-čarev, ki šteje že 819 članov. Y preteklem letu je nastala tudi mornarska sekcija, kar je potovo velik uspeh. Za uresničenje svetih idej vsenarodne organizacije je treba tesnega sodelovanja vsega našega naroda. Narod naj ne gleda vseh dogodkov samo s stolpa svoje vasi. njegovo obzorje naj se razširi in videl bo. da morje ni samo last naših bratov Dalmatincev, ampak nas vseh. Za prisrčne besede je žel g- predsednik navdušeno odobravanje. Nato je spregovoril mestni župan oblastni predsednik JS g. dr. Lipol se zahvalil za pozdrave in izvajal: NaJ zemlja je lepa, bogata je na naravnil krasotah. Mi cenimo naše gore, vemo pa. da je naš najdražji zaklad morje, ki je srčna žila vsega narodnega življenja. Morje so vrata v veliki svet, zato je treba, da se tega zavemo. JS je poklicana, da goji ljubezen do morja, da to širi med mladino. Daleč smo od morja, zato je tem bolj važno, da v teh krajih propagiramo misel za dragocen zaklad na našem jugu. Govornik je apeliral zlasti na mladino, naj se z vso ljubeznijo Pozor! Ovirai( Sicer malenkostna, ki pa vendar spada k zimskemu športu prav tako, kakor Nivea. Vi vendar veste, da stavljata veter in mraz visoke zahteve na kožo in o popolnoma izsušita. Koža potrebuje •ato posebno varstvo, če noče postati iirapava, rdeča in tazpokana. Tu sta Nivea-krema in -olje z ozirom na to, da vsebujeta koži sorodni »Eucerit«, idealna in edinstvena. Zato se zvečer zjutraj in pred turo lepo namažite s kremo ali z oljem. Uspeh: Nobenega mučnega napenjanja, temveč mehka in gladka koža ter športno svež izgled. 24 Da je bil občni zbor velika manifestacija za naš največji biser, je pokaza- oklene našega morja, da ga bo boli spo-! lo navdušenje, ki se je izlilo v lepe pes- znala kakor starejša generacija. Burno mi< s katerimi so med odmorom odlični odobravanje. i pevci »Jadrana« poveličevali naše sinje Zanimivo je bilo tudi tajniško poročilo, ki se je podrobno bavilo z delovanjem organizacije v preteklem letu. Poročilo je naglašalo zlasti zavednost na-šili železničarjev, ki so se držali načela zagrebških tovarišev, da bodi vsak čuvar železniške proge, ki vodi do morja, tudi čuvar nagega sirnega Jadrana. Naša mladina čuti, da ie morje naša vitalna sila, kar se vidi h dejstva, da študirata dva Mariborčana Irodogradnjo v Zagrebu. Število je ma’Wo. vendar pa povolj-no, če nomislimo, da je v prvem letniku samo 5 kandidatov, v vseh na 24. Mariborska organizacija je bila častno zastopana na veliki manifestaciji v St^itu in nropagandnem izletu po Jadranu z našo naile^šo »Kralnco Marijo«. morje. Po pesmih: »Buči buči morje Adrijansko«, »Adrija, Ti naša last« in »Oj Doberdob« so bile volitve, pri katerih je bil soglasno irvolien dosedanji odbor z zaslužnim in delavnim predsednikom g. Panotcem na čelu. Dosedanji agilni tajnik krajevnega odbora Jadranske straže v Mariboru gosp. Janko Pirc ni bil na lastno željo več voljen v društveni odbor, ker je prezaposlen z delom kot tajnik oblastnega odbora JS v Mariboru. V njegovih veščih rokah teži tudi vse organizatorično delo te panoge nacionalnega gibanja na deželi, saj ima oblastni odbor JS v Mariboru že 32 aktivnih krajevnih organizacij. Sfevilke z mariborskega treja KOLIKO JE KONZUMIRAL MARIBOR NA TRGU PRODANIH ŽIVIL. Na prvi pogled se zdi človeku skoraj neverjetno, da so Mariborčani v tej hudi krizi lani zaužili tako ogroimmo količino raznih dobrot, ki so jih prinesli in pripeljali na trg okoličani. Tržno nadzorstvo ie imelo mnogo posla. Lani je bilo odvzetih 148 mlečnih vzorcev, od katerih je bilo neprimernih 44. Pa tudi nad mesom in mesnimi izdelki je bila vse leto stroga kontrola. Prav tako je tržno nadzorstvo prekontroliralo tudi razne dišave in soke ter zaplenilo večjo količino tega ali onega blaga, ki ni bilo užitno. Znani Špeharji z Dravskega polja so pripeljali na trg lani 3.272 zaklanih prašičev. 64 telet in 20 goved. Na kokošji trg pa so prinesle okoličanke 12.613 kokoši. 59.319 piščancev, 448 gosi, 1.613 puranov in 1.572 rac. 6'kupno torej 75.682 kljunov. Številke nam povedo, da so Mariborčani veliki prijatelji perutnine. Tudi divjačine ni primanjkovalo lani na trgu, kamor so lovd prinesli 260 srn in srnjakov, 1311 divjih zajcev, 914 fazanov, 1674 jerebic, 32 kljunačev in 6 divjih rac. Tudi ribe iz naših in morskih vod gredo prebivalstvu našega obmejnega mesta zelo v slast. Lani je bilo skupno na trgu 5.448 kg morskih rib, 2221 kg rib iz naših vod, 105 kg morskih rakov in 15 škafov žabjih krakov. Zelenjave, sočivja in sadja so pripeljali lani okoličani na trg 2330 voz, in sicer 972 voz krompirja, 502 voza zelja, 236 voz čebule ter 7.126 vreč krompirja in 2575 vreč čebule. Prav tako dobra pa je bila lani kupčija na trgu za seno, kamor so pripeljali 955 voz krme, in sicer 669 voz sena, 32 voz otave, 80 voz pšenične slame, 100 ržene slame, 31 voz ovsene slame in 64 voz škopov. Za izredna potrdila v svrho prodaje je bilo na občinskih taksah nabranih Din 1235, na državnih taksah pa 4000 Din. Takih izrednih dovoljenj je bilo lani izdanih 247. Radi kršitve tržnih in higienskih predpisov je bilo prijavljenih lani 21 oseb. Pri mesarjih pa je bilo ugotovljenih 23 nedostatkov. Tudi je tržno nad- zorstvo zaplenilo lani 119 kg neužitnih gob. Tržno nadzorstvo je izdalo lani 755 izkaznic za življenjske potrebščine raznim uradom in korporacijam, sprejelo pa je 1803 prošnje, pritožbe in prijave. Delovanje tržnega nadzorstva se najlepše vidi v vložnih številkah. Če primerjamo lansko število z letom 1930., ko je bilo vloženih samo 1150 številk, se iz tega vidi, da je delovanje tržnega nadzorstva znatno naraslo. V Mariboru je pet tržnih okrajev in bi bil za vsak okraj nujno potreben najmanj 1 tržni revizor. Da je bil skozi vse leto na Vojašniškem trgu pri Špeharjih tako vzoren red in da prodajajo ti meso in slanino na tako higieničnih stojnicah, je zasluga nedvomno edinole tržnega nadzorstva. Zato bi bilo želeti, da bi mestna občina tudi v bodoče posvečala vso pa? njo napredku našega trga za živila. Ptuf Iz sodne dvorane. Zaradi vlačugarstva in tajne prostitucije se je zagovarjala pred ptujskim okrajnim sodiščem 431etna Marija Šoštaričeva, pristojna v občino Sv. Lenart v Sl. g. Razne priče, njene žrtve, so obtožnico v polnem obsegu potrdile, nakar je sledila sodba, po kateri se Marija obsodi na 6 tednov zapora. Je to že šesta kazen zaradi enakih in podobnih deliktov. Po prestani kazni bo sledil izgon iz Ptuja. Sneg Je napravil veliko Škodo na električnih napravah. Ker so žice deloma pretrgane, je mesto brez Inči. Na cesti iz Ptuja proti Rogoznici je padla žica naravnost na nekega konja in ga pri priči ubila. Voznik je k sreči pravočasno odskočil in se tako rešil smrti. Lastnik Horvat, pos. iz Dornave, ima 5000 Din škode. Kino. V mestnem gledališču se predvaja v sredo 17. tm. in v četrtek 18. tm. vsakokrat ob 30. uri film »Halo Baby«, opereta z Marto Eggerth, Hermanom Thimigom, Ernestom Verebesem in Fri-cem Kampfersom v glavnih vlogah. S|V**TE ..VECEPNIKI" Henri de Regrcier: Marmornati kip Prisekani, da nisem nikdar mislil, ko sem srečal Giulietto del Rocco, da jo bom videl golo. Bilo je lepega poletnega popoldne, čeprav zrak ni bil tako popolnoma čist in jasen, kakor včasih, ko je njegova lepota skoraj božanstvena. Nobenega oblačka ni bilo na nebu. Suha sopara je zatemnjevala žarečo svetlobo. Šopa rica ni bila viharna, marveč težka. Čutil sem se zmučenega. Že pred časom sem odšel iz mesta. Navzlic temu sem nadaljeval svojo pot. Pot je nepričakovano pričela voditi navkreber. Čeprav sem bil zmu-čen, sem šel po prečnici, ki je vodila proti visoko ležečim dvorcem naselja Rocco. Zgoraj se uživa širok razgled po nižini in po močvirnih vijugah Mot-terona. Tudi pinije rastejo tu. Zrak je bolj zdrav nego v nižini. Namenil sem se ieči tja v senco dreves ter se vrniti v mesto še le, ko se bo mračilo po cestah in bo nastal hlad. Upal sem dobiti v dvorcih večerjo: skodelico mleka, oliv in grozdja. Da si okrajšam pot, sem moral iti skozi vinograd starega Bernarda. Po moiem računu je minilo več nego pet let, odkar nisem videl tega poštenjaka. Teh pet let nisem šel od doma, ker sem marljivo delal. Vse sem žrtvoval temu hipnemu nagnenju, svoje veselje do zabav in svojo prirojeno lenobo, da, celo svojo sladkosnednost. Čeprav sem bil sicer željan jedi in sadja, nisem niti več sedel k mizi. Kos kruha, ki sem ga stoje zavžil, kozarec vina, ki sem ga duškoma izpil, je bila vsa moja hrana. In kako sem prej prežal na starega Bernarda, dokler ga nisem videl pricapljati s svojim oslom iz kakega kota trga za povrtnino. Mahal je s svojo debelo trnjevko po sivem hrbtu osla, ki je drobil s svojimi izkušenimi kopiti po ploščnatem kamenju. Izmed košar, s katerimi je obložil žival, da jo vodi na trg, sem sli šal smeh male Giuliette. Otrok je nesel v rokah gomolje cvet lic, ki jih je našel na bregovih Motte-rona, ter pogledoval nazaj, kadar je ded zaklel ali pa osel prdnil. Bernardo mi je prinašala sadja in povrtnine in je shranil za me najlepše vsega, kar je nesel na trg. Ošabni, modro govoreči starec je bil ponosen na to, da sem se menil zanj. Toda ko se nisem več zmenil za korake njegovega osla in nisem- več stopil h košari, da si sam izberem naj- ’ boljše, se je čutil užaljenega v svojem ponosu kot vrtnar in me je polagoma prenehal streči. Nič več ga nisem torej videl. In morda bi ga tudi nikdar več ne videl, kajti bil je zelo star. Leta v tej starosti so pa težka in zahrbtna. Teh pet let, ki sem jih osamljen preživel v svojem domovju, je bilo, hvala Bogu, zelo plodonosnih zame. Če je medtem donašal vrt starega Bernarda lepo zemeljsko sadje, tedaj je bila žetev mojega duha prav tako dragocena. Vedeti morate, da sem postal v teh petih letih mojster v svoji umetnosti. Zelo sem bil vesel, da povem resnico tega hitrega napredka, obenem sem pa občutil velik strah. Zdaj sem se moral vrednega izkazati te velike milosti ter jo opravičiti v svojih lastnih očeh s tem, da sem jo prav uporabljal. Najbolj resna dolžnost človeka ni tista, h kateri ga prisilijo, marveč tista, ki si jo naloži sam. Od zdaj mi je bil radi nagona in radi mojih negotovih misli dom preozek. Nestrpen, in vznemirjen sem begal po mestu, zahajal na deželo ter iskal samoto, zdaj na bregovih Motterona, zdaj v gorovju. Splezal sem po pobočju hribov ter sedel na skalo ali pa sem i ležal na bregu ter poslušal rumene gli- naste vode in šušljanje suhega listja na vlažnih steblih trstja. Molčanje skalovja in šumljanje valovja me je kratkočasilo v mojih samotnih urah. Slučajno nisem več prišel do tistega dne, o katerem sem vam pravil, na dvorec v Roccu in v log pinij. Preje sem večkrat zašel tja. Poln je bil divjih golobov. Rad sem jih streljal z lokom. Zelo sem bil izurjen v tej umetnosti. Nikdar ni zgrešila puščica svojega cilja. 2e zdavnaj sem opustil to leno igro. Nič več nisem imel ostrega očesa in zanesljive roke, ko sem se danes mislil nasloniti s strahom na rdeče deblo. Tu sem hotel leči zaprtih oči in ušes ter za eno uro prespati zmedo v svoji duši. Prišel sem do Bernardovega vinograda. Bil je nasajen v terasah. Zrelo grozdje je viselo na brajdah. Pokusil sem jagodo. Toda ni mi ugajal okus njene zoprne, mlačne tekočine in !z-kljunil sem zopet sladkobno lupino. Za seboj sem slišal smeh. Obrnil sem se. Mlada deklica je stala pred veliko košaro, polno grozdja. Ko je segla po grozdu, se mi je zdela vitka in krepka obenem. Lepota njenega telesa se je odražala skozi njeno srajco in njeno krilo : - Ta platna. (Se bo nadaljevalo,) Denis Diderot: Skrivnosti samostana Roman. 30 »Če bi sl mogla!« »če ste storili kakšno pogreško, jo morete popraviti samo s potrpežljivim prenašanjem kazni.« »če bi to mogla! Ima pravico kaznovati me?« »Vi! Terezija! Se mar sme na ta način govoriti o predstojnici. To je ena največjih pogreškr kar ste jih storili!« »Da bi Bog tako dal!« je bil njen edini odgovor. Potem sva se razšli; ona je odšla v svojo celico, da se razjoče, a jaz v svojo, da razmišljam o čudnih mislih te ženske. To so posledice samostanskega zapora. Človek je rojen za življenje v družbi. Če jo zapusti, se njegovi pojmi zmedejo in njegove misli zaidejo na stranska pota. Človek, ki živi v divjem kraju, mora podivjati. A z onim, ki živi v samostanskem zatišju, je še huje. Divji kraj se more zapustiti, samostan nikoli. Tam je Človek vsaj prost, tu pa je suženj. Tudi trpljenje je lažje prenašati kakor osamljenost; to samo ponižuje, dočim samostan moralno uničuje. Nežnosti predstojnice nap ram meni so postajale vsak dan večje. Mogla ni niti trenutka ostati brez mene; ali je bila ona pri meni, ali pa sem jaz hodila v njeno celico. Zame je imela vedno do-velj ljubeznivosti in pažnje. Če sem se le malo prehladila, me je takoj poslala v oddelek za bolne, me oprostila vseh obveznosti, mi dovolila ostajati preko predpisov v postelji in hoditi spat pred vsemi drugimi. Povsod je našla priložnosti, da izrazi svojo naklonjenost do mene; ko se je v cerkvi molila izpoved, me je vedno gledala; v jedilnici je našla zame vedno kakšno slaščico, za časa odmora me je pa objela okoli pasu ter me nežno božala. Od vseh darov, ki jih je prejemala, je dajala del tudi meni. Okraske svoje lastne celice je snela, samo da je še bolj okrasila mojo. Ko sem se ji zahvaljevala za vse te dobrote, se mi je zdelo, da jo moje zahvaljevanje zelo veseli; potegnila me je na svoja kolena ter me objemala in poljubljala. Pripovedovala mi je najbolj tajne samostanske stvari in izjavljala, da je zaradi moje ljubezni najsrečnejša. Po takih besedah me je nežno gledala in vprašala: »Sestra Suzana, me zares ljubite?« »Morala bi biti nehvaležna, če vas ne bi ljubila, saj ste vendar tako dobri.« »Tudi jaz vas ljubim«, mi je šepetala in pri teh besedah povešala pogled. Z eno roko me je krepkeje pritiskala k se- bi, z drugo pa je objemala moja kolena. Vzdihovala je, se naslonila preko stola in drhtela; izgledalo je, da bi mi hotela nekaj zaupati, pa si ne upa. -" led je jokajoč izgovorila: »Vi me ne ljubite.« »Da vas ne ljubim!« sem se začudila. »Ne!« »Kaj bi morala storiti, da vam dokažem svojo ljubezen?« »To morate sami ugeniti.« . Med tem je odpela gornji del svoje obleke in položila mojo roko na svoje grudi. Ne jaz ne ona nisva spregovorili nobene besede. Zdelo se mi je, da čuti veliko ugodje od mojega dotika. Prosila me je, naj jo poljubljam po obrazu, očeh in ustih, kar sem tudi storil'1 '--'m videla v tem nič slaber 'djaji mojih usten je njeno : vse bolj naraščalo, kar sei jr jo znova pričela poljubljati, , oka, ki je dotlej mimo ležala na mojih kolenih, je pričela nemirno grabiti po moji obleki. Z glasom, ki je drhtel od razburjenja me je prosila, naj pospešim svoje ljubkovanje. Ko sem to storila, je napočil trenutek, ko je od ugodja ali bolečine prebledela kakor smrt. Njene oči so se i zaprle, vse telo je živelo v veliki nape- i tosti, ustne so se stisnile tesno druga k ' drugi; ko je globoko vzdihnila, sem mislila da bo umrla. Planila sem kvišku, da bi zaklicala na pomoč, pa je zopet od- prla oči in s tihim, zlomljenim glasom šepetala: »Dete moje, ostanite tu, saj se ni nič zgodilo.« Stala sem neodločno, ne vedoč kaj naj storim, a ona mi je z roko ukazala, naj znova sedem k njej, ker govoriti ni mogla. Tudi mene je prevzelo neko neznano občutje. Bilo me je strah, trepetala sem in moje srce je tako močno bilo, da sem komaj dihala. Občutila sem, kakor da me tišči neki tovor, zdelo se mi je, da me zapuščajo moči, vendar je bil ta moj občutek bolesten. Ko sem se ji znova približala, je ležala kakor brez duše in tudi meni sami se je zdelo, da moram umreti. Dolgo sva ostali tako. Naposled se je predstojnica osvestila in odprla oči. Pomalem je dobil njen obraz zopet naravno rdečico. Prijela je mojo roko in jo obsula s poljubi. Ko sem videla, da si je zadosti opomogla, sem dejala: »Draga mati, zelo ste me preplašili! ste mnogo trpeli?« S trudnimi polpriprtimi očmi se mi je nasmehnila in odgovorila: »Ne, nedolžnica moja! Kako ste dražestni!« Pri teh besedah se je malo dvignila, da me še krepkeje stisne k sebi, in poljubljajoč me na lice, me je vprašala, koliko sem stara. »Nimam jih še dvajset.« »Tega ne razumem.« »Pa je vendar tako. draga mati.« urnami Sokolstvo Pred občnim zborom Sokola Matice Najvažnejši in najpomembnejši dogodek v društvu je nedvomno občni zbor, ki nam kot barometer pokaže dejanski položaj. Važen pa je občni zbor tudi zaradi tega, ker podajo ob občnem zboru razni društveni funkcionarji bilance delovanja in napredka, skratka obračun dela v pretekli poslovni dobi. Po preživetih društvenih izkušnjah odkriva občni zbor društvu nove perspektive in mu daje nove pobude za bodoče delo: Na občnem zboru se voli tudi nov upravni odbor, volijo se ljudje, ki so se s svojo požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in odločnostjo pokazali sposobne in zaupanja vredne, da morejo biti na Čelu društva. Vsak discipliniran član ali članica se društvenega občnega zbora zanesljivo u-deleži. Tu ima najlepšo priliko, da sporoči javno pred forumom brez vsakega oklevanja vse svoje želje, izrazi svoje misli in svetuje. To je tudi dolžnost vsakega posameznega člana ali članice. Matično sokolsko društvo našega obmejnega mesta je sklicalo svoj redni občni zbor za četrtek 18. tm. ob pol 30. uri v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red je sledeči: Nagovor staroste, čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora, poročila tajnika, blagajnika, načelnika, načelnice, prosvetarja, gospodarja, matrikarja, zdravnika, predsednika lutkovnega odseka in revizorjev, nadalje so na dnevnem redu volitve upravnega odbora, razprava o letnem proračunu in določitev članarine, samostojni predlogi, odobritev uporabe gradbenega fonda za ureditev letnega telovadišča in raznoterosti. Letošnji občni zbor sokol- skega društva Maribor Matice je izredno važen in strogo obvezen za vse članstvo. Pred vsem pa je dolžnost članov upravnega odbora in prednjaškega zbora, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Vabljeni in dobrodošli pa cr> tudi prijatelji sokolstva. Sokol Sv. Troiica v Ssu venskih goricah Dne 14. t. m. je imel Sokol Sv. Trojica svoj letošnji občni zbor. Iz poročila staroste br. dr. Weix!a je bilo posnet:, da je četa dosledno izvedla program, ki si ga je stavila v začetku lanskega leta. Vse delo se je vršilo v pravem sokolskem duhu. Br. starosta je pozval članstvo, naj se polnoštevilno udeležuje sokolskih prireditev, da ne bodo preveč obremenjeni vedno isti, posebno pa brate trgovce, obrtnike in druge, da naj skrbijo, da bodo vsi njihovi nastavljene! v sokolskih vrstah in v telovadnici. Govoril je še o prizadevanju uprave glede nabave orodja, o letošnjih prireditvah, posebno o župnem zletu v Mariboru in o obeh pokrajinskih zletiii. Nagovoril je deco, ki je bila prevedena v naraščaj in posebej novo sprejeto članstvo, ki je priseglo. Brat načelnik in prosvetar T. Ferli.tc je poročal, da se je četa udeležila I. pokr. zleta v Ljubljani s 40 udeleženci, poleg tega še 12 zletov s skupno 300 udeleženci. Povsod je sodelovala aktivno. Na 11. župnih lahkoatl. tekmah v Mariboru si je vrsta trojiškega Sokola pridobila 2. mesto in diplome. Posebno je uspela akademija v proslavo zedinjenja dne 17. dec. 1933. Telovadba se goji pravilno vsestransko. Vseh telovadečih je 90. V prosvetarskem poročilu se je spom- nil br. F. Goleža, ki je bil premeščen v Maribor. Četa je vprizorila 2 veseloigri in 2 drugi igri, priredila mnogo predavanj in govorov. V sokolski knjižnici so vse predpisane knjige, 54 po številu. Poleg te se poslužuje članstvo in naraščaj še knjižnice Čitalnice, ki šteje blizu 1000 knjig s potovalnimi odseki pri Sv. Antonu, Sv. Benediktu in Sv. Rupertu v Slov. gor. Četa ima tudi svoj tamburaški zbor, ki ga vodi br. Feliks Lasbaher. Program za tekoče leto je v glavnem ta: povečana skrb za vzgojo dece in naraščaja, pešizleti, orodna telovadba, prireditev javnega nastopa, udeležba na župnih tekmah, župnem in pokrajinskih zletih itd. Župi je bila predložena naslednja upra va: starosta br. dr. B. Weixl, namestnik br. F. Kramberger, načelnik in prosvetar br. T. Ferlinc, načelnica s. A. Ur- , bajsova, blagajnik br. J. Golob, tajnica j s. A. Tomažičeva in odborniki: br. E. j Golob, br. F. Lasbaher in br. G. Mulec, j — Četa ima vseh pripadnikov 126. Zdra- \ vo! Sokolsko društvo Loče je podalo ob račun o delu v preteklem letu na glavni skupščini 11. t. m. zvečer v šoli, kjer se : je zbralo od 66 članov preko 40. Zbora sta se udeležila župni delegat dr. Ervin Mejak in nar. poslanec Karol Gajšek. V preteklem letu je društvo malo nazadovalo. Redno se je telovadilo s sokolsko mladino, ki jo šteje društvo 135. Društvo ima svojo knjižnico in dober tamburaški zbor, imelo je več prosvetnih in zabavnih prireditev, ter. lepo uspelo svečano akademijo 1. decembra. Župni delegat dr. Mejak je po poročilih in razrešnici obravnaval razna organizacijska vprašanja in društvene zadeve, podal navodila za delo v bodočem letu in s primer- nimi besedami vzpodbujal članstvo k agilnosti v društvenem delovanju. Ker je za načelnika predlagan Zupi učitelj Ulaga iz Žič, je pričakovati, da se bo društvo povzpelo zopet do one višine, na kateri je bilo v prvem letu svoje ustanovitve. Župni upravi je s spremembo načelniškega in podnačelniškega mesta predlagana ista uprava kot v preteklem letu z bratom Šolarjem kot starešino. Prepričani smo, da bo tudi v Ločah in Žičah naše učiteljstvo storilo v sokolski organizaciji v letu 1934. svojo dolžnost. Iz župne uprave. Župna uprava je razposlala včeraj 16. t. m. vsem bratskim edinicam okrožnico št. 1-34 in prosi vse edinice, da se najstrožje drže njenih navodil. Zdravo! Tajnik. Važno za refereute sokolskih čet. Župna uprava prosi vse referente sokolskih čet posameznih matičuih društev, naj se zanesljivo udeleže seje referentov, ki je določena na dan 19. t. m. ob 19. uri v župni pisarni v Narodnem domu. Udeležba je za vse referente sokolskih čet nujno obvezna, ker mora župni referent dobiti vse potrebne podatke in direktive. ki jih bo sporočil na zvezini seji župnih referentov sokolskih čet, ki bo 21. t. m. v Beogradu. (Peferenti so debili tudi pismena vabila). Tajništvo M'?Ž. ' So s? rt Mariborski smučarski klub. Drevi ob 19.30 sestanek vseh tekmovalcev v klub skih prostorih v Kolodvorski ulici. Radi dogovora glede nedeljskega motoskijo-ringa in podzveznih prireditev udeležba obvezna. Občni zbor SK Železničarja bo jutri, v četrtek 18. tm. ob 30. v restavraciji Vollgruber na Frankopanov! cesti. Mali oglasi ftasno ——■■' 1 SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA in vaših koles ne boste več rabili, sc vam nudi prilika, da jih pustite temeljito osnažltl. emajlirati, poniklati. vse krog ljične ležaje zbrusiti, tako. da bodo do prihodnje spomladi zopot popravljena, kakor nova. Shramba koles In motorjev čez zimo. Hitra postrežba Zajamčeno In solidno dela Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustičlč, Maribor. Tattenbachova uL 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kok). 4736 DOBRO, STARO VINO. traminec od 5 litrov naprej u Din 7.— liter na prodaj. Krčevina 7 za Kalvarijo, Gle-bov. 167 DRSALKE BRUSI dobro In poceni Justin Gustinčič. meh. delavnica. Tattenbachova ulica 14. 4838 SPALNE in jedilne sobe. šperane, Iz kavkaškega orehovega len. Dolitirane ter knhinJe in spalnice iz mehkega lesa. prepleskane. do ugodni ceni prodam. Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48. MO Prodam NOVA MEHKA SPALNICA pobarvana Din 1-800.—, kuhinja bela, emajlirana Din 1.000.— na prodaj. Miklošičeva ul. 6, mizarstvo. 177 PRODAM večje število mizte po zelo nizki ceni. F. Počnik Franko-panova uj. 15- 170 NA PRODAJ 1 nastavek z šipami za na prodajno mizo v trgovini, v velikosti 380X 64X7 cm z 9 predalniki, vse skoraj novo. Dalje 6 železnih okvirjev za izložbene omarice v velikosti 165 X100X17 cm- Proda se tudi posamezne komade. Pri Iv. Kravosu, Aleksandrova c. 13. 168 Sobe odda SOSTANOVALCA solidnega išče poštena družina. Aleksandrova c. 29/11 levo. 176 DIJAKAfNJO) SPREJMEM po nizki ceni v centru mesta Naslov v upravi »Večernika«. 172 Stanovanlm STANOVANJE dve sobi, kopalnica, kuhinja, oddani s 1. februarjem. Vprašati: Zidovska ul- 4, Zidanšek. 175 SOBO IN KUHINJO v centru mesta oddani. Aleksandrova c. 48. 182 Kupim POTREBUJETE DENARJA? Kupim hranilno knjižico Banovinske ali Spodnještajerske. Ponudbe na upravo pod »20.000«. 169 KupuJt« »vole po-trftbitlne pri nailh insarentih i K Drva In svetit premog nudi J. Govedi? Prošei nova ul. 19, tel. 26-96 Inventurna prodala zimskega blaga napol zastonj Priložnostni nakup! v Trpinovem bazarju iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii izdaja konzorcij »Jutra« y Ljubljani srodstavnik Izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR y Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA v Maribora