kvečjemu eno tretjino krme, ki jo potrebuje sedanje stanje naše živinoreje. Zaradi tega je deželni odbor takoj naprosil vojaško oblast, da se naj za potrebo vojaštva iz, drugih dežela dovažajo krmila na Kranjsko. Pa najbrž bo tudi drugod pomanjkanje krmil.
Ker bo očividno zmanjkalo krme za civilno potrebo, je treba pomisliti, kako bi se grozeča nesreča odvrnila. Predvsem bo treba vse ukreniti, da se krmila pomno-že s raznimi surogati. Primerne poizvedbe so se že odredile.
Sedaj pa poglejmo še, kako stoji naša prešičereja! Našteli smo 171 910 prešičev, t. j. za 5360 manj kot 1. 1910. Pujskov do 3 mesece starih smo našteli 30.184, mladih prascev od 3 mesecev do 1 leta 50.642, skupaj 80.826, t. j. za 25.764 manj kot leta 1910. Čez 1 leto starih prešičev smo našteli: mrjascev za pleme 395, t. j. za 1212 manj kot 1. 1910; svinj za pleme 27.024, t. j. za 2578 manj kot 1. 1910. Vseh ostalih, ki se rede ali pitajo y.i> klanje, smo našteli 63.195 t. j. za 24.203 več kot 1910. Ta zadnja številka se pa razloži s tem, da se je izvršilo let^s štetje 1. decembra, 1. 1910. pa 31. decembra.
Za prešičerejo se je v zadnjih letih pri nas tudi mnogo storilo. Vzgojili smo si dobro pleme in kakovost naše prešiče-reje se je dvignila. Zato je pa tembolj obžalovati, da jc število mrjascev in plemenskih svinj tako padlo. Mrjascev imamo skoro trikrat manj, kot preje! Bati sc je, da bo prihodnje leto naša prešičereja jako padla, ker ne bo naraščaja. Pri tem padcu so udeleženi vsi okraji dežele; v nekaterih je pomanjkanje mrjascev postalo naravnost strašno. Tako je n. pr, v kočevskem političnem okraju padlo število mrjascev od 253 na 28, v radoljiškem od 224 na 59, v novomeškem od 211 na 69, v kamniškem od 359 na 169, v ljubljanski okolici od 211 na 91. V teh okrajih bo treba skrbeti za nadomestilo. Seveda je to težil
Položaj kranjske živinoreje.
Ko1)' j smo našteli živine dne 1. decembra 1915 na Kranjskem.
Da dobimo pregled čez stanje naše živinoreje, je odredil dežclhi odbor kranjski natančno štetje goved in prešičev na Kranjskem. Še>ynikoli se ni štetje vršilo s tako natančnostjo, ker so se živali razdelile tudi v oddelke po starosti in kakovosti, in vsa županstva so zavedajoč se velike važnosti in odgovornosti izkaze izpolnila z veliko vestnostjo. Našteli smo goved 246.993, t. j. za okroglo 20.000 več, kakor 31. decembra 1910, ko se je naštelo na Kranjskem govedi 226.977. Leto 1910. je padlo v dobo pomanjkanja krme, zato je takrat število živine na Kranjskem bilo ravnokar padlo. To se mora pri primerjanju vsekako vpoštevati, da ne pridemo do napačnih sklepov. Vendar pa kaže to zvišanje števila živine, da je vneto delo za povzdigo živinoreje zadnjih let v deželi obrodilo svoj sad, kajti le temu se imamo zahvaliti, da nismo padli v številu vkljub velikim dobavam, katere so se vršile že v sedanjem letu.
Seveda spoznamo stanje živinoreje samo tedaj, če si ogledamo tudi razmerje števila med posameznimi vrstami. Ta primera nam kaže, da smo znatno padli pri volih, zvišalo pa se je stanje mlade živine, zlasti zaradi prepovedanega klanja telet, Naštelo se je pod enim letom 14.468 bičkov, 16.691 rezanih in 31.205 ju-ničic, to znaša pri bičkih za 1864, pri rezanih 6213 in pri juničicah 10,785 več kakor leta 1910. Bikov smo našteli 3812, to je za 549 več kakor leta 1910. Junice čez eno leto nam podajejo sledeče številke: dveletne nezaskočene 11.294, zaskočene 6023; junice večletne nezaskočene 3325, zaskočene 9052. Krav smo našteli 95.076.
Pri volih se pa prav izdatno kaže posledica letošnjih dobav. Pri mladih volih čez eno leto do treh let imamo sledeče številke: 1, volički, ki še ne delajo, 15.323, to je za 4039 več kot leta 1910.; 2. mladi voli, ki že delajo, 15.818, to je za 865 manj kot leta 1910.; 3. voli, ki so samo za pitanje, 313 (178 manj kot leta 1910.). Voli č-z tri leta stoje sledeče: 1. delavni 23.946 (8237 manj kot 1. 1910.); 2. voli, ki ne delajo in se pitajo 647 (840 manj kot leta 1910.).
Iz tega razvidimo, da so krave ostale skoro v neizpremenjenem številu. Pomnožila se jc mlada živina, pri bikih smo splošno napredovali, dasi se jih zadnji čas preveč pokolje, delavna živina je pa jako padla. Vsled tega je deželni odbor zaprosil vojaško oblast, da se naj pri nadaljnih dobavah voli sploh več ne jemljejo, da bo mogoče spomladi polja obdelati, kajti pri pomanjkanju konj nam ostanejo za delo samo voli. Sicer se tudi krave za delo že jako uporabljajo, a za obdelavo polja je včndar treba predvsem ohraniti vole.
Deželna vlada je dala šteti zaloge sena. Uspeh tega štetja je pa jako nepovo-ljen in kaže, da stojimo na Kranjskem v doglednem času pred popolnim pomanjkanjem krme, kajti naštelo se je samo 1 milijon 538.204 q sena. To je seveda številka, ki da silno veliko misliti. Le računajmo! Po približnem računu imamo na Kranjskem še 6400 konj. Za te je treba na leto 168.880 q sena in 46,720 q slame. Za približno 24.000 ovac potrebujemo 52.800 q sena in ravno toliko slame. Za 246.993 goved računamo potrebo 5,750.400 q sena in 1,149.900 q slame. Če to seštejemo, tedaj pridemo do zaključka, da je za pravilno prehrano konj, goved in ovac na Kranjskem potrebno na leto 5,990.080 q sena in 1,249.420 q slame. Če postavimo temu nasproti množino, ki jo je dognalo zadnje štetje, v višini 1,538.204 q sena, tedaj vidimo, da naše zaloge sena daleko ne zadostujejo! Mi imamo danes na Kranjskem I
ko, ker je vpoklicanih toliko živinorejcev, ki so oskrbovali mrjasce. Kmetijskim organizacijam teh okrajev vzraste torej naloga, da vse store za to, da se ta izpadek na plemenskih prešičih popravi.
Splošen vtis tega štetja je, da je naša živinoreja najbolj ogrožena vsled pomanjkanja krme. Treba bo tr \rmili skrajno varčevati, da se potres število živine ohrani, in to bo mogoče le tedaj, če se vse, kar se more pogrešati, odda za klanje. Pokrmiti bo pa treba vse, kar se le dobi; seči po treba tudi po novih krmilih, ki jih doslej nismo rabili.
Dr. Lampe.
Ni dvoma, da se je v tem viharnem času svetovne borbe versko življenje med narodi nanovo zbudilo. Krščansko ver-stveno naziranje še ni pokopano, marveč je pognalo nove korenine. Praktično krščanstvo, ki je bilo marsikje zanemarjeno, se je pojavilo v novi luči, mlačnost sc je umaknila gorečnosti, Lepi zgledi neomajnega zaupanja v Boga in v božjo previdnost, ki jih je najti ne samo med ljudstvom in vojaštvom, ampak še prav posebno pri knezih in vodilnih osebah, bodo imeli tako krepke vzgojne posledice, da bo verska vzgoja še vedno ohranila prvo mesto pri vsem vzgojnem delu.
Marsikdo, ki je bil doslej versko mlačen, mrzel in skoraj nedostopen za versko-aravne vplive, se je uprav v tem času otre-sel te nevarne površnosti in neobčutljivosti. Vzvišen zgled dobrih vojakov, ki tako verno molijo bodisi v bolnišnici, bodisi na bojišču, doma ali v tujini, ki imajo v eni roki puško, meč, v drugi pa rožni venec, ne more biti brez vplivnih posledic tudi na mlačne in zanemarjene vojne tovariše. Ob teh versko-ganljivih zgledih je ozdravel že marsikak malobriž-než, ki se je pri tem nehote spomnil sreče mladostnih let, ko je v materinem varstvu in v srčni nedolžnosti sklepal roke k molitvi.
Bližina smrti, ki ji na bojišču ni lahko uiti, vojaški grobovi, obvezovališča, i bolnišnice, kjer se na vojakih izvršujejo i vsakovrstne potrebne operacije, vlaki z ranjenci, umirajočimi: vse to kliče glasno in mogočno: »Memento mori!« — Spomni se, da boš umrl!
Ti številni in neugnani klicarji in predhodniki bele žene imajo tako moč, njih glas tako prevzame in prešine, da so jim le za- i krknjena srca zaprta in da se verskemu vplivu izogibljejo le najbolj trdovratni, zastarani svojeglavneži. Tu izgine brezbo-žtvo, tu minevajo razni neutemeljeni predsodki proti veri in verskemu življenju; sovraštvo do verskih vaj se poleže, in ni jih malo, ki po dolgih letih lahkomišljenosti In notranje zapuščenosti zopet dvignejo roko, da se prekrižajo, da zdihnejo k Bogu, ki so ga bili zapustili,
V vojski, na bojišču, v strelskih jarkih, v bolnišnici veliko pomaga tudi zgled pravih, k r š č a n s ki h j u -tlakov, verna pobožnost vzornih čaiini-21
kov, osobilo poveljnikov. V mirnem, še bolj pa v vojskinem času so dobri in pošteni vojaki takorekoč angeli varihi, nemi pridigarji, ki s svojim leoim vedenjem, dostojnim in modrim govorjenjem, z neustrašeno molitvijo, zlasti pa prejemanjem sv. zakramentov med ostalimi v moralnem in verstvenem oziru dostikrat razdrapanimi tovariši več dobrega naplavijo in več koristijo, kakor kopica običajnih cerkvenih govorov. — Dobri vojaki so zvesii v izpolnjevanju vseh, četudi težkih dolžnosti, se varujejo vseh izgredov in nerednosti, so vdano pokorni, zlasti pa neustrašni, ko je treba nastopiti zoper sovražnika,
Pošteni vojaki se ne boje smrti za domovino in cesarja, saj žrtvovati se iz ljubezni do Boga za blajjor domov ja, za veio m pravico podeli junakom na bojišču takorekoč sijaj mučeništva. To požrtvovalno jiinaštvo, ta zgledna neustrašenost ne esta ne prikrita versko zanemarjenim vojnim tovarišem, ki uvidevajc. da je vera in ver-skr fivljcnjc nekaj vzvišenega m dragocenega nekaj takega, kar si v oč;.gled smrti vsakdo želi imeti.
Tudi knezi, vojskovodje in poveljniki spoznavajo zlasti ob vojskinem času, koliko moč ima vera na življenje vojakovo. Zato ne dvomimo, da bodo gospodujoči knezi in vladarji smatrali v bodoče kot svojo prvo in najvažnejšo dolžnost, da se bodo trudili med svojimi podložniki, ne le ohraniti dejansko in delavno vero, marveč vse javno življenje in delovanje spraviti v soglasje z zahtevami sv. vere.
Napačno bi pa bilo, če bi se v tem oziru zazibali v r.eko mamljivo upanje ter pričakovali, da se bo po vojski v verskih stvareh vse preobrnilo, da bodo vsi, ki so bili popred slabi, postali svetniki. Mnogo takih, ki v resnici niso b'li skvarjeni, marveč le bolj mlačni, ali zapeljani po drugih, aji pa omehkuženi po neprimerni tovari-šiji in preobilnem alkoholu, je in bo izpre-gledalo. Vojska in vojskine grozote so jih streznile, so jim odprle oči, da so resno krenili v vrsto spokorjencev. Blagor jim! Ko se bodo vrnili, se bodo s hvaležnostjo spominjali onega trenulka, ki jih je pretresel ter nagnil k resnosti.
Ni pa majhno število onih, ki je pri njih vse izgubljeno; saj so se dobili taki, ki so umirali — zadeti od sovražne granate — s kletvico na jeziku. Je pač res, da je preobrat v človeškem življenju, da je povrnitev k Bogu tudi delo božje milosti, ki se ji človek ne sme ustavljati.
, prav tako tudi glede drugih ljudi, ki niso v vojski, ne smemo pričakovati, da se bo vse na bolje obrnilo. Prve mesece, ko se je vojska začela, je bilo opaziti veliko navdušenja in gorečnosti v izvrševani-, voskih vaj: pogostno prejemanje sv. zakramentov, veliko vojnih pobožnosti, skro • nost v obleki in v obnašanju, primerna resnost, dostojnost in poštenost tudi v sic-r podivjanem in brezbožnem časopisju • seveda je glede časopisja merodajna tudi dokaj stroga cenzura, ki je marsikaj slabega preprečila. Žolna poročila o smrti padlih junakov so vplivala tudi na drugače hladne m versko nebrižne družine in kroge, ki so jeh iskat, tolažbe pri Bogu, opustili to
v ,?r'°. raK';""> in Se prilagodili resnemu zivi;e.i,u veeme.
Tisti, ki vidijo vse svetlo, rožnato in solnčno, so že takorekoč vriskali veselja ter pisali o verski prenovitvi, ki si jc priborila dohod v vse kroge brez izjeme. Toda koliko je takih ljudi, ki imajo od vojske !e dobiček in si znajo ta dobiček na umeten krivičen in oderuški način še povečati! Koliko jili je bodisi v vojni službi, ali izvun nje, ki se jim nudi uprav v teh žalostnih dneh še več prilike, kakor sicer, da sc vdajajo pogubnim nenravnim izgredom raznih vrst, pri tem na pozabljajo na tisoče stra-dajočih, na tisoče umirajočih na bojiščih, trpečih po bolnišnicah. Preobilica denarja zbuja pohlep po uživanju, nevarno priložnost po meslih in v zaledju nudi lahkoživi in brezčutni ženski svet; zato se lahko reče, da na take bogapozabljene ljudi vojska ne bo imela nobenega blažilnega, ali nravnega vpliva, ampak jih bo potisnila še v večjo gnilobo in nenravno mlakužo.
Tisti, ki so že v mirnih časih bil zvesti, veri, Cerkvi in Bogu, so v vojski zares veliko napredovali: v pobožnosti, v prejemanju sv. zakramentov, v dobrih celih in ljubezni do bližnjega, v zatajevanju. Velika množina neobčutnih ljudi -— pa jc in bo ostala mrtva, če ne še slabša, razen nekaterih, ki so živo občutili vojskino gorje. Kljub temu pa bodi naša dolžnost prejko-slej, da molimo in zopet molimo, naj bi sedanja vojska imela blažilne in dobre posledice za vse tudi v verskem oziru.
'regled po svetu.
Vse v največjem nereuu so pustile kraljeve srbske oblasti, ko so se umaknile s kraja. Skrbele so samo za državni zaklad v zlatu (v vrednosti 120 milijonov dinarjev, ne 20 - kakor smo zadnjič pomotoma, omenjali). Ta zaklad je sedaj v Parizu. Prebivalstvu ni ostalo drugega, kakor papirnati denar, ki je pa sedaj brez vrednosti. Nova uprava se sedaj trudi, da bi sc srbski zlati zaklad izročil kaki nevtralni državi v varstvo, da bi se mogel pokriti s tem papirnati denar. Avstro-ogrska uprava se trudi, da uvede čim preje normalne razmere v deželo.
i ied Solunom. Čete četverosporaz-uma nameravajo izbojevati odločilno bitko z avstrijskimi in nemškimi četami na višinah pri Kilkisu. Na meji je zdaj mirno. Angleži pridno utrjujejo Solun in okolico. Močne sile so zbrali na višinah pri Kilkisu, Langaru in lior-tialsu. Angleški in francoski letalni oddelki se zberejo v Kilkisu. Pričeli so že graditi veliko lopo namenjeno zrakoplovom. — Grčija je sporo .'i a bolgarski vladi, da sc ne ustavlja, če je nujno, da morajo čete osrednjih vclevlasti prestopiti giško mejo.
Nikolaj Nikolajevič je bil pozvan s Kavkaza v Petj-ograd k važnemu vojnemu svetu; udeležili so se ga tudi zastopniki Anglije,-Francije in Japonske.
Konzuli osrednjih velesil na francoski ladji. Francoski general Sarrail je dal odvesti zastopnike Nemčije, Avstrije, Bolgarije in Turčije v Solunu na francosko ladjo
»Pa trie«. Grčija je poslala odločen ugovor, ker kot nevtralna država tega ne more trpeti. S konzuli so odvedli še 60 drugih konzularnih uradnikov. Angleški in francoski vojni poveljnik sta se izgovarjala, ko se je vložil protest zoper aretacijo, da so sc nad mestom Solunom prikazali sovražni letalci ter je vsled tega smatrati Solun kot vojno ozemlje. — Ko se je izvedelo, kako kruto so ententarji z aretacijo naših konzulov kršili mednarodno pravo, se je širil vihar ogorčenja po Grčiji, Bolgariji, Avstriji in Nemčiji, Bolgarski ministrski svet je sklenil, da spravi pod ključ vse uradnike angleškega, francoskega in srbskega konzulata, ki so po odhodu glavnih konzulov še ostali v Bolgariji. Enako bo ravnala turška vlada z vsemi podaniki cntentinih držav.
Avstrijski oagovo* vieriki zaradi potopljene ladje »Ankone < vsebuje natančno pojasnilo stvarnega dogodka ob potopu, V odgovoru se zanikajo razne trditve ameriške note, ki ne drže; ameriška vlada je bila napačno poučena. Avstrija je dokazala, da je Ank ona« bežala in da je vsled tega imel naš podmorski čoln pravico nanjo streljati. Toda predno jo je potopil, ji je dal 45 minut časa, da se rešijo potovalci. Ali kaj se jc zgodilo? Laški mornarji so sebe rešiii, potnike pa pustili na ladji. Ker se je prikazal drug parnik, moral je naš podmorski čoln izginiti. Amerika še do sedaj ni dokazala, da je tudi kateri Amerikanec škodo trpel. Avstrijska vlada je pa vendar pripravljena dati odškodnino Američanom, vkolikor je res upravičeno, ter upa, da je s to drugo noto zadeva »Ankone« končana.
Kriza v angleški vladi. Sodi se, da se
vkratkem preosnuje angleška vlada, As-quith bo odstopil; zamerijo mu, da se je umaknil z Dardanel.
Velika ofenziva v vzhodni Galiciji. — Siloviti napadi ob besarabski meji in na fronti ob Stripi— Jluskc mase ob ponovnih navalili onemogle. — Kupi ruskih mrtvecev ob naših brambnih črtah. — Ponovni pora/4 ruskih napadalnih vrst ob bisarabskem bojišču — na novega leta dan. — Delovanje Italijanov v južnih Tirolah. — Topovski napad na Malborget. — Srbi na begu. — Težave v Crni-gori. — Pred Solunom. — Ižoj za Egipet. — Francosko -angleška ofenziva. — Drzen nastop naše mornarice ob Draeu.
. ojska z RUSI.
M o vi poizkusi in porazi ruskih čet.
Na besarabski fronti in ob Dnjestru (blizu Zaleščikov) so 27. dec. močne ruske sile ponovno napadale. Rusi so bili krvavo odbiti. Veliko so se ruske čete prizadevale zlasti na odseku med Pru-
tom in med gozdnim pasom severno od Toporovca. Artiljerijska priprava je trajala celo dopoldne; popoldne je sledilo pet pehotnih napadov, ki so bili vsi strti. Napade so izvršili v 16. zaporednih gostih vrstah, ki jih je ustrahovalo naše topništvo, izgube so imeli strahotne.
Enaka usoda je doletela sovražne napade severno od Dnjestra. — Naše izgube so bile neznatne. Pripoveduje se, da tako ljutih bojev na tem prostoru še ni bilo.
Silni hoji. Velikanske ruske izgube.
Silovitost bojev, ki so se pričeli na sveti večer, je brez primere. Rusi so osredotočili na 5 km dolgi fronti nad 200 topov in tri divizije pehote. 28. dec. je boj dosegel višek. Sovražne kolone so takoj po artiljerijskem ognju lBkrat napadle. Na stotine mrličev je obležalo ob naših žičnih ovirah: Ruski ranjenci pravijo: »To, kar smo doživeli, je bilo strašno. Bil je pravi sodni dan!« Na neki točki zahodno od Bojana (15 do 20 km od Čr-novic) so naši težki topovi 4-krat v živo zadeli in čisto pokopali dve ruski stot-niji. (Bojan leži ob reki Prutu vzhodno od Črnovic.) Naša pehota je delala čudeže junaštva, kajti Rusi so naskako-vali v 16.—18. vrstah. Padlo je več višjih ruskih častnikov, med njimi neki poveljnik iz višjega ruskega plemstva. Črnoviško prebivalstvo je z največjo napetostjo zasledovalo dogodke na fronti.
Ruska oienziva, ki se je ob besarabski fronti pričela na sveti večer, se je razširila. Ljuti napadi na našo fronto ob Stripi in pred vsem proti obmostju Burkanov so se ponovili. Uradno poročilo izrecno povdarja, da se je obseg in silovitost teh bojev povišala. V bojnem odseku severno od Burkanova je obležalo 900 mrtvih in ranjenih Rusov. S kakim uspehom so naše čete zavrnile vse te napade, se najbolj vidi v tem, da so en dan ujele ob Stripi 1200 Rusov.
Ruska ofenziva je naperjena proti desnemu krilu in središču armade generala Pflanzer-Baltin in se razteza ob 50 km dolgi fronti od romunske meje do severovzhoda od Zaleščikov. Kot glavno prodiralno točko so si izbrali kos fronte od Pruta do gozdov 15 km severovzhodno od Črnovic. Doslej so se pa vsi ruski napadi končali z ogromnimi izgubami za sovražnika.
Ponovni porazi ruskih napadalnih čet. Na fronti ob Stripi so bili tudi 30. dec. hudi spopadi zlasti med BučaCem in Visniovčikom. Hudi navali sovražnih kolon so istotako, kakor prejšnje dni obnemogli ob hladnokrvni vztrajnosti naših hrabrih vojakov. Armada generala Pflanzer-Baltin je zadala Ru-sofm take poraze, da -segajo dose-danjo mero izgub. C ipi je ležalo pred oddelkom ene s. naše kompa-nije 161 ruskih mrličev, pred nekim drugim pa 325. Na spodnji Stripi in ob besarabski meji se onemogli sovražnik ta dan ni več hudo zaganjal.
Poročilo 1. januarja 1916. Vojna v vzhodni Galiciji se neprestano in z isto ljutostjo nadaljuje. Središče: Spodnja
in srednja Stripa. Na Silvestrov dan so ruski topovi delovali osobito severno od Bučača; proti večeru je napadla pehota, ki se je približala do petkrat našim žičnim ograjam. Napori njeni so bili zastonj; zatrl jih je uničevalni ogenj naše hrambe. Na stotine mrtvih in ranjenih so pustili v bližini 600 m od naših postojank.
Napadi na novega leta dan. Ruska ofenziva se je 1. januarja razvila zopet ob besarabski meji. Že v novoletni noči so morale naše čete odbiti dva navala; dopoldne 1. jan. so ruske čete hotelo na vsak način zasesti naše črte. Popoldne ob eni uri je sledil nov silovit sunek proti utrdbam ob Toporovcu. Vj ročnem metežu so morali Rusi odjenja-ti. Dve uri nato se je pojavilo na istem mestu šest ruskili polkov, ki so bili povečini odbiti. Izgube sovražnikove so nenavadno velike. Tudi na drugih postojankah je besnel boj. — Ujetnikov so naši v teh dneh pripeljali do 3000.
Boji dne 2. januarja. Ljuto so se bili tudi cel 2. januar na besarabski fronti. Sovražnik se je na vse kriplje trudil, da bi v prostoru ob Toporovcu razbil naše črte. Vsi prodiralni naklepi so se razbili ob hrabrem odporu naših moči. Naši so pripeljali 850 ruskih ujetnikov. — Posamezni ruski sunki so bili odbiti ob izlivu Sereta, na spodnji Stripi, pri Korminu in pri Stiru.
ITALIJANSKO bojt&fie.
Južno-tirolska meja je nila zadnje dni razmeroma najbolj izpostavljena italijanskemu obstreljevanju. Južno od Rovereta ob dolini Adiže je izgubil sovražnik pred svetim dnem 200 mrtvih' in ranjenih. — Uradno sporočilo dne 28. dec. se je istotako glasilo, da trajajo topovski boji na južni in južnovzhodni meji dalje.
V Gorico je padlo dne 23. dec. pred nočjo 30 granat. Neka težka granata je zopet poškodovala kapucinski samostan. To je 38. granata, ki je v teku voj« ske zadela kapucinski samostan, oziroma vrt. Dne 24. dec. je bilo zadeto semenišče, ki je jelo goreti; ogenj so pogasili. Tudi v božični noči, na sv. večer, so grmeli topovi, dasi ne z isto silo, kakor poprej; iz okolice Kalvarije irt Oslavlja se je čulo regljanje strojnih pušk. Torej tudi ta večer niso imele naše čete miru.
28. decembra. Italijani so zopet močno delovali z artiljerijskim ognjem v južnih Tirolah. Dvoje napadov je bilo odbitih. — Na primorski bojni črti boji s topovi, ročnimi granatami in minami« — Na bojišču pri Tonale na Tirolskem je plaz podsul neko našo gorsko patruljo. Prihiteli so takoj na pomoč, a med izkopanimi vojaki je bil samo eden še zdrav in živ, 11 pa mrtvih. (»Slovenec« št. 298.)
Lahu nič ne zaupajo... Božični dan so se hoteli Lahi pri Tržiču izkazati kot »kavalirji«. Dvignili so iz za-kopov velike bele deske, kamor so z velikimi črkami napisali voščilo »Vesele božične praznike«. Tudi so nekateri prišli iz zakopov in vihteli čepice. Ker
31

s« m', v.kiii «rum iv.u-.uv.un*.: i. aa. "jkenv.; aaa}jrn.'.i.: ae aiura :;».-a/pa... »o '.'i.i. 4 »'.."v., '.a -taii 'v*n ; ;a.t ..'.a:'ra. .r. al jkaMrniie.ttv • i .-. t/a.tiv n« •.i.i.i"i,<". -aa •• a.i. u:-:n-;.ii\\ii	- aava.ia ;vi ~.aa .•'-
r.. jr.urtsv". ,<>. vf.-.i-:.t ,1» ,::;;rr' ...»■. '..». hrsa.ia.visuv. r*.«-,.: ..	.".a .i.'a-
i,ca a < *r.-.(V->. >;.•.».•.>«>?•< L' a •...■i. i }>l s>> .tar.a >vv.ii;u"i...i. ,a; .".a >>r ".<".;: ..:.<, š.
a [jUJa: '<*•	v.iV..a.o- a >
.i>jj- Ug.-j. pa v. prtaa . . i",>v> l-i. ..1 iVt-'...« '...'.•*.i>	ta.- :,•. ;..»>:.i. '.r. jr.a u
?•".'". *<» niso v.»-.v.... La.ii ie wila. ' ja."i.."..; .'.a ;.<•.••;..•..v-.,»r.. A i >..* v. ; ne .-.r. >vr.-..}jra,<-. .en »e r.o o»raa>. ,c„r. >>• i-;va; .(
I.^aii.iMiažd jia-rxl rMi ^ aa'.a.,a. 1 >.v. ' vnakan rr.aa . • . : v. .. L.a.r.a.c. sra, ' t, ■ i.»•■>■:..; .va.a ir.o-.a.-. r.,a-'»Ki^.p .a./.a zv.a.te i*. i.:.». aar-''■.zcaa....	.a.'. r. 1 v...*v. .
■jo,«.t. ,a	.rr.r.. .i.ia > a. .'...:
r,..' i > P-O"	'.a,; iVniA a ^ . } ..'i a
p*	*». .v. .	».• za.
:.".r. ;.. :.:>.. .. »a r.o,. ra.a.n z? a a. •.;.;•> ~ •	,•"'.•'.. j^vv.M • v'•:. a...a. » M
V>.\a pa.c.•".'... :>. za. -• i ''. »i.aa ■• ; .v/'.'. r.a .v... . .".a. j .raz . . \ stan'. r....'. Pa ra	»//.c, ■ :.»-; ;.a. n, :-
S". v a;..>.aa :'.■■.-.
p/rt jtarim l«1«m -a La i.
>;..■•. '."____ ;.<-'; a. .Wa..v.i'i'%. i;; •'..'•••
». ..•■■• , ' ■ . •'■ /.:<:.:'.'. i ".i".. ' i. E '.a..v '. • .
'■>.!• ' .:>'.	O*, i ."-a.r.a. t T.;>
la..	■	. ' ffir.a fi^.
SB£I iVA BEGU. Stf*.iaa t rpli'faji®, xaC t
'.a. .V'f.r>-.a . i r.. s "..i . • .ia.i' '.a ,a i'.-I.. '., a . r.a-Aa.:. '■..■.•., ;..• •.., .-.v.*', . ?..v-".A.^a.a:, ".. L. ..:,.» vv iar.Ali tema* ie 2a trt dnir r.a. .. <«'.	.'a, .«. .' .^ .<..	/. ;.a.-
v.	i', i ar i ijrrr/O'
,".".>>>.•'.	'.a;\w .'■ "■ a ..i	; .-..
tar.v. ..'..v. i,-. -.,. i :..ia..;'a;c ;.<'. ai" r.-.-.'<i».':.>>:. t >j\ <a « i".'.a.i	c.''.:,...
..	, < a 's»yr&A a..i'.a.r. -.<:a
t. .iii vbbtfa 'a aa.aa.!'; ■ v '.•; •. .v..-.1'; '.(-•.>'". '..(/.v •. v .'.-..vžir* t. .	xa'..a; ,a '.a > . ,»
r« ,7<.iC. '>.-i ,a ..•■•. -. a.i a .j : . : .:>''.' a-. a > c.'. ra. f.n>,-ij, >Za.r. .','..•.:> {?■•/ ,..'. :::>. J	" .• -v •.a...', a
».'.	"'.	vL .«. v. >.a , .
t..'/...ca.■., ;.a. /.'.•/».<•,■*•.'.'. ;.'... .. ,.:. ,,a oo ■■■//.,■■.. f://^,	{•'. '.»'.•'. .-. , ...
t';, . >.-...>:<.; v, h-% za..:-.,':	;.-•! -v
*.'?;.>: .']t, ■/.:■■, .'. (i'. .•; y, a; r: , ....
cr.»'.t■,. '):	::. //. .•:. , :
ii-'/.''::./,';. »v^ v'•'.;.:..:. .•; kak.:. *•'. t;>.V.. Vftiif.A i::.a. dve :.'.>..:: Kr.:, !.'■■	rr,,. .
k,- , . -..:,';.:,.	/ ■ t >j '<) -■. - ■ ,
k; '•'-*:.','/ 'ko 'i'.,■■:/.<t. f./..'. v",t.-;.<v, v,-:, v <.rr.; f.nv K'>:>:/.-* ;■. m,,<■. r.r.o p<s<. .- •:..v. ve;, •',((!.
PRODIRANJE BOLGAROV. Bcfji pri Elbajnanu v AJbanijL
':<■/<■., ki Kviirab };;./„• a.., (/T<>. ti Jadra a»kf oba H, m	vri Elba-
biwu m »rt.--.Jcv	ki	ob-
li
:(3no . ;«-i ■ ' i.a • M; : .. . ar.. : aiaa
. a .a a.:. Ja , »o ci!. aaa.",
.k", t:.ti. .
ca .•-i.;
■taiVf.A .0-02.4 7 0G-M'Jtr. .\Vaai »iiv.iini . ;.'.' - - a . :.<•.
ji". ,a.. o..: -a ■. ; - r.a.. J a i •
riili Žriii-i-vni i\ sa ra.ii a<w<a
s >	i. :.riip<; ■; : . ,a ;
>D'."-a	i:1..	!■»»•.. < — a a ", v-. .
'-.a^a-. A..'. - >,a na......
... a »■	- .	" , . ■ i
i a :, ■ -L--'- ia a ra.i Sarvul je ime i ;:vi ra/.)?ovor po .-ei jiiikmii Sr.. . . .ara Nilcrjla, •... Xi ra i p.i ni .j . sjra na.f-.ani':naa-a. pojasnila. Sftrra lai.o nujno pozval francosko po-ait ■ A a: i;,. fi.i; i'i*ki vla . -'i ,r.'. i a ne rr, r. : rarJho, ki a
...••', i a	.....o ;iavarri';s z.-
•a/, j m a.
h ran v. '.ki po*!ai al k mini
-. nua.
Pv.-vj'.;e-.tA eTaf.»j:r5k.a jadrnica.
v-a. na..a : v. .r-!a. -..r. .' -.r. . .Vf - : .a .. a ::r.
i.. . p : ■ 'J -v :' J . ra	i ::. . - ar ' i. .. : . r ; ..
rki ..-.;/ ., jrr-.kirn ra ara, -ia .'. . - a.a: . r:. /... . |■ . r k ::k . r i a i av , ar/-iio a red ri, ae vro ps * i rn i. -kom, in da gr$ka vlada z o d h-odom svo-iih lastnih čet iz Šolana dopušča prosti po**k nadaljrijih akcij proti ;riri-pa -z a r.a .. Francoski poslanik ia pr -ii \-r. idi.-.a, naj razveljavi to odredbo . i Si dec. pri ^-a opozoril, da bi velesile čelverospo-:.il z ž.-.a- razuma v nasprotnem slučaju smatra'« jadrnico. ! to postopanje Grške kot. sovražno stali-
la . r. a ri r. -
i h.
"S' * !■• • . i . i
"T®-
jr
— C.
J'*
o
' . 1 . . M?;.
P- ' i ^ ■■p'-'.- l:ar	• ^ >3«
1
- f .v-	^ r
Ordonaačni ^arto-v med obrtrelkvanjenj.
op«'.-:., a:
i' in bi bile prisil; •OP i jo proti Grški.
e. da prini i no
boji.vi tu	K		->va	ai-rna^a s	to j i v sand-	s	kega poslani;
žaku ob	rtf-	ki T	ari.	-e varno o	i Berane in	r	oči!, da. jih b
vzhodno		1 Pi	a v.	Ner.restar.o se o		s	vetu. čeprav
bo	■i i-	Se ve		ia ie njih	ob-a i- radi	V	lade omen; er
s">rs. te jra	ozem		•i;a	omejen.	Črnogorska		Municije i
T/orooila		j za	f r>i	e dni poro	■eala nepre- i	V	Solunu so
s ta no o ;	IzJ	' r. i h	zr:	i a arah. TV.	!a to so bili	1	i '}•') topov, voj
-s po »a	d i	pa1	' r" i!	.; in prec	: .arih straž.	o	'koli Soluna
Glavna	r	:: •' -i.	an	'.asala stoj	i trdno na	r	obsegu 800 k
svo.arn pr--		vs t o r	"U.	Dovoz živ	i i in vojnih '		
p r ■: -i i o žil m i n is: rskemu
.:": ; ••; : rez oo iT;. PRED SOLUNOM.
TUP.šEO BOJIŠČE.
Na Galipoliju ostale fra-aosko-an-„ ,, . ,	,„	bleske čete nimajo sedaj nič kaj dobro-
****** ce,e zapustil« Solun. Iz So- ga. Izpostavljene so artiljerijskemu og--luna se poroča, da {e odredba jrržke vla- | nju od treh strani. Razen tega je sedaj ho r^'«* zapustile So- | ob Dardanelsh tudi skrajno'neprijazno • o:., povzroči,a v krogih tamoSnjega vreme: veliki viharji, mecla. dež in vojnega vodstva zaveznikov veliko raz- sneg. Mornarica vsled t etra ' vremena
ue more povoljno podpirati čet, ki so šc na suhem.
BOJ ZA EGIPET.
Senusi vznemirjajo Annleže. Vojaki šejka Scnusov so v več kolonah napadli Angleže v Egiptu. Angleži so morali doccla zapustiti okolico pri Sivvahu. Kolona, ki prodira ob morju, ie napadla Matruh; v boju jc bilo ubitih 300 angleških vojakov; ostali so se umaknili proti vzhodu.
Angleške priprave.
Angleško poveljstvo se nahaja v Kairu. Zbralo je veliko Burov, avstralskih in novozelandskih čet z mnogimi topovi, in je razširilo povodeni v severozahodnem kotu Sinajskega polotoka. Železnice, ki vozijo k Sueškemu prekopu, so deloma izpopolnili v dvotirne. Preglavice jim delajo Senusi, ki so že prekoračili mejo in so si na škodo Italije in Anglije uredili samostojno ozemlje, katero lahko branijo s številnimi lo-
ške kolono prodreti v nemške postojanke, pa se jim je ponesrečilo. —• Pri Ilart-munnsvveilerkopfu je bilo ujetih 200 sovražnikovih vojakov.
NA MORJU.
Drzen nastop naše mornarice ob
Draču. Uradno poročilo nam zopet poroča o drznem nastopu našo mornarice ob albanskem obrežju. Zelo značilno je, da se jo italijanska mornarica vnovič proslavila s svojo —odsotnostjo. Napad našega brodovja na prevoze v albanskih pristaniščih se je posrečil, žalibog je moralo ta uspeh topot drago plačati. Naša rušilca »Lika« in »Triglav«, dvoje naših najboljših vozil, sta v svojo pogubo zavozila m^d mine, ki so jih sovražniki položili pred Dračem. Naša mala križarka »Helgoland« seveda ni mogla sprejeti boja z velikimi 5000-tonskimi angl. križaricami, ki so se pojavile, in je morala potopili težko poškodovani »Triglav«. Rušilec »Lika« se
Vojaki v kritju. — Krinke zoper smrdeče pline.
povi in strojnicami. Zdi se, da prodirajo po karavanski cesli, ki se spoji južno-zahodno od Kaira s cesto v Nilski dolini. Angleži so zbrali ob karavanski cesti močne čete, da ustavijo Senuse, ker če se jim to ne posreči, se boje usta-je med domačini v Egiptu.
FRANCOSKO BOJIŠČE.
Zopet Harim; iiiisweilerkopf. To postojanko, ki so jo oni teden zopet osvojili Nemci, so napadle dne 29. decembra francoske čete dvakrat. Vdrle so celo v nemške jarke, a po prvem napadu so jo pobrisale tja, odkoder so prišle, kolikor jih ni obležalo. — Angleži so izgubili dne 28. deccmbra dve letali.
Ofenziva. Angleži in Francozi so kakor Rusi začeli z ofenzivo. Najhujši boji so v Vogezih na nemških tleh. Uspehov doslej še niso dosegli nobenih. Pri Frelingbenu, severovzhodno od Ar-montieres, so poizkušale močne angle-
je že prej potopil. Poleg uničenih sovražnikovih prevoznih ladij (nek prevozni parnik in neka jadrnica) v Draču je bil potopljen tudi francoski podmorski čoln »Monge«, ki je bil star tri leta in je obsegal 550 ton.
Parnik »Midiel« v ognju. Ko je dne 29. decembra obstreljevalo avstro-ogr-sko brodovje Drač, jc začel goreti parnik »Midiel«, ki je vozil žito in živila za Črn-ogoro. Vse blago jo uničeno.
Potopila se je ernjleška križarka. V Londonu so uradno razglasili, da se je dne 30. decembra potopila oklopna križarka »Natal« in sico.' vsled eksplozije, ki je nastala v ladji. Od posadke so rešili 400 mož; mrtvili jc pa 317 mornariških vojakov.
Poštni parnik torpediran. Pri Kreti je bil torpediran in potopljen parnik »Persia«. Večina potnikov (230) in posadke (200) je utonila. Med potniki so bili trije Američani.
Tedenske novice.
Koliko nas bo v novem letu okrog »Domoljuba«, za koliko bo napredovala armada bralcev, ki jih šteje »Domoljub« med svoje prijatelje, naročnike, podpornike — to je v prvi vrsti v moči poverjenikov in pospeševateljev dobrega časopisja med ljudstvom. Uredništvo lahko reče, da je skupno z odličnimi in marljivimi sotrud-niki in dopisniki tudi v teh burnih čash v polni meri storilo svojo dolžnost ter upa, da bo to plemenito delo moglo z božjo pomočjo tudi nadaljevati ter zadovoljevati ogromne vrste čislanih naročnikov, — V dobi izredne draginje bi utegnil kdo izmed dosedanjih odjemalcev odsloviti starega prijatelja »Domoljuba«, češ, ne zmorem. Sodimo in upamo pa, da bo tudi v takem slučaju zmagala zavest prijateljske zvestobe in pa prepričanje, da je dober, zanesljiv, poučen gospodarski list v sedanjih časih prepotreben za vsako hišo, za vsako družino, in da je nenadomestljiva izguba, če bi »Domoljub« ne bil stalen gost v slovenskih domovih.
Ko se pri tej priliki zahvaljujemo vsem dosedanjim pospeševateljem, sotrud-nikom in prijateljem za vso pomoč, ki so jo doslej listu naklanjali, se obenem toplo priporočamo za nadaljno naklonjenost, Naj bo geslo in merilo za skupno delo še v bodoče: Bogu v slavo — ljudstvu v korist!
f P. Rudolf Dolinšek. V kamniškem samostanu je umrl starosta frančiškanske province sv. Križa, biseromašnik č. g. P. Rudolf, Dosegel je starost 84 let. Svoj čas je bil vodja deške šole v Kamnikn, P. v m.!
Na koleri je umrl v Ljubljani (garni-zijska bolnišnica) 361etni črnovojnik Josip Babic, doma iz koperske okolice v Istri.
ZraKoplov nad Postojno. 28. decembra se je prikazal nad Postojno italijanski ae-roplan, ki je metal puščice. Škoda je malenkostna.
V vodo je skočil 30. decembra s savskega mostu v Kranju krojaški mojster Vincencij Miklavčič in utonil. Vojska mu je vzela dva sina.
Spomenik hrvatskemu generalu. Hrvatski kipar prof. Frangeš je modeliral kip armadnega poveljnika generala infan-terije Svetozarja pl. Boroeviča. Kip predstavlja zmagovitega vojskovodjo na konju, in je sedaj razstavljen z drugimi deli vred v Frangeševem ateljeju v Zagrebu. Vlili bodo kip iz italijanskih šrapnelskih zapor. Prošnja. Župni urad v Mekinjah pri Kamniku želi izvedeti, je li še živ ali kje se nahaja Franc Sušnik, c. kr. 17. pešpolk, II. komp., 1. bat., 4. vod (Zug)? Od vseh' Svetih ni sluha po njem. Lepo prosimo obvestila, komur je kaj znanega o njem,
f Slikar Matija Bradaška. Na božični dan je umrl v Kranju cerkveni slikar M. Bradaška. Pokojni jc bil rojen v Lučinah nad Trato. Učil se ie podo-. barstva pri f Štefanu Šubicu v Poljanah; nato se je pa lotil izključno le slikarstva. Poslikal je več cerkva na Kranjskem. Marsikaj se mu je prav posrečilo. R. i. p.l
Kužna liolezen. črne koze so se pojavile tudi v nekaterih vaseh radovlji-'
5i
škega okraja. Stroge oblastvene nared-be bodo omogočile, da se ta strah zatre ln ugonobi.
Nagla smrt. V Idriji je 28. decembra hipoma izdihnil major Ludovik Reindel. Pri zajtrku je prižgal svalčico in omahnil mrtev. Star je bil 41 let. Njegova žena živi V Przemyslu.
Za zgradbo zvezne proge med gorenjsko in dolenjsko železnico bo ko-misijonelni ogled v četrtek dne 13. januarja 1916 ob devetih dopoldne. Se-Btanck pred šišenskim kolodvorom. Podrobni razglas je poslan županstvom v Ljubljani, Mostah, na Ježici, v Zg. Šiški; načrti so razgrnjeni tudi pri glavarstvu.
Krone se zaračunavajo v prometu 8 Švico v razmerju: 100 frankov = 145 kron; v Nemčijo: 100 mark = 144 K.
Zaradi preskrbe kranjske dežele z
moko se je mudil pretekli teden deželni glavar dr. Iv. šusteršič pri notranjem ministru Hohenlohe. Prosil je, naj bi se preskrbelo, da ne bodo občine po cele tedne brez moke. Knez Hohenlohe je z največjo ljubeznivostjo obljubil, da bo vse storil, kar je v njegovi moči, da se nedostatki preprečijo.
Nesreča. V Kostanjevici (Št. Ru-pert) sta spodžagovala 181etna Frančiška Sladič, hči posestnice in en hlapec debelo bukev. Drevo je padlo nanju s tako močjo, da sta obležala oba-dva mrtva.
Smrtna kosa. V Dobrepoljah je dne 29. decembra po kratki bolezni umrl ondotni kaplan č. g. Matej Koželj. Služboval je v Velikih Laščah, v Ribnici, na Krki in v Dobrepoljah. Mir duši!
Romunskega žita baje ni pričakovati do srede marca. Manjše množine so pač došle, večji del pride še-le na zgodnjo spomlad.
Splošno vojno dolžnost hočejo uvesti na Angleškem, Ta teden je bil predložen zbornici nov zakonski načrt za vojaško dolžnost. Dobiti upajo 600.000 mož.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 V/o brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8. zjutraj do l. popoldne.
Glej inseral!
Razne novice.
Božični dar bavarskega kralja — vojakom. Kralj Ludovik III. je oskrbel, da so vsi vojaki onih polkov, ki so mu podrejeni, in ladij, ki imajo imena »Princ Luitpold«, »Wittelsbach« in »Bavaria«, prejeli lepe porcelanaste čedrice. Izvršene so v Nym-fenburgu ter opremljene z novo sliko kralja Ludovika in z napisom »Božič 1. 1915«.
Božični sprejem pri papežu. Ko je pred prazniki kardinalski zbor prišel k papežu Benediktu XV., da mu izreče božično voščilo, je sv. oče močno obžaloval, da se je vojska, ki je že lani glede obsega in glede grozovitosti nudila obžalovanja vredne prizore, po sedanji svoji razsežnosti in po trdovratnosti do uničenja tako žalostno razvila. »V tem tugepolnem času« pravi sv. oče, »tem zaupljivejše iščem pomoči v molitvi, ki je edina rešitev, ker nas je upanje na uspeh vseh mirovnih prizadevanj le preveč varalo. Le na Boga zidamo svoje neomajno zaupanje, zanašajoči se na obljubo Vsemogočnega, ki je podana v to-lažilnem svarilu: »Vi maloverni — zakaj ste dvomili?« — Vsemogočni — o tem smo prepričani — bo poveličal svoje ime in nas bo rešil, četudi bi za dolgo časa veljala beseda: — »Sedaj je svet sojen.« Ob sklepu je slavil papež nebeško Mater — kot Kraljico miru, ki je bila in je sred-nica za vse milosti, ki jih pričakujemo od Boga.
Izgube v vrstah naših katoliških viso-košolcev. Tekom vojske je doslej padlo 23 slovenskih Daničarjev, Zarjanov in Da-našev oziroma starejšin teh naših visokošolskih društev; do 20 je bilo pa ranjenih.
Vojni poštni zavoji so od 3. januarja 1916 dalje dopuščeni na vse vojno-poštne urade. Vojno-poštnim uradom 11, 39, 51, 125, 149, 169 in 186 se lahko pošiljajo zavoji vsak dan, ostalim voj-nopoštnim zavodom pa le ob ponedeljkih, torkih in sredah. Pošiljati se smejo v zavojih a) oprema in obleka, b) smodke, svalčice, tobak, pipe, smodkini in svalčični ustniki, brez bencina Cer-eisen užigalke. Zavoji z drugačno vsebino se ne sprejemajo in jih vrnejo pošiljatelju, ki bo moral plačali povratno poštnino.
V	begunskem taborišču v Brucku
je sedaj okrog 3500 Slovencev iz krajev: Podgora, Pevma, Št. Frjan, Gorica, Dcskle, Kanal, Volče, Tolmin, Bovec, Vrh, Gabrije, Opatjeselo, Doberdob, Sela. Ko dušni pastirji delujejo ondi čč. gg. Anion Pertot, Ivan Jarcc, Ciril M. Vuga, Ivan Črnigoj. V taborišču je tudi pet razredov šole.
Za oslepele vojake so nabrali na Ogrskem že okrog dva milijona kron. Podpredsednik ogrskega držav, zbora je omenjal nekje, naj bi se darovi nabirali tako dolgo, da bi na vsakega oslepelega vojaka prišla letna renta v znesku 1200 K.
V	Gorici sedaj nikakor ni prijetno. Šest tednov že traja jesenski in zimski dež — zraven pa pada neprestano v večjih in manjših množinah morilni granatni dež. Kar niso uničile granate, pokončuje mokrota. Čuditi se je, da je v
mestu in v predmestjih še toliko ljudi! Cenijo jih na 10 tisoč; seveda v ine-m samem jih bo komaj nad 3000.
Pravice trgovskih zbornic se po. daljšajo. Da ne postanejo trgov.sko-obrltte zbornice nesklepčne, jc izšla cesarska naredba, ki podaljšuje pravico trgovskih svetnikov za eno leto oiuli,
kjer je funkcijska doba polekla z .......
31. decembra 1915.
Hruševka namesto piva . , . Plzenska meščanska pivovarna je sporočila, da bo od 1. januarja dalje zaradi pomanjkanja potrebnih pivovarniških snovi oddajala za 40 odstotkov manj piva.
50C0 ujetnikov blizu Sardinije, »tii-ornale d' Itaiia« poroča, da so oddelek lani od Srbov ujetih avstrijskih vojakov prepeljali na otok Asinara pri Sardiniji.
Cigan podpisal 50.000 K vojnega posojila. Iz Budimpešte se sporoča, da je ondotni ciganski prvak Jancsi podpisal 50 tisoč kron vojnega posojila. Ta možakar je bil poprej domači goslar grofov Hadik. Odkar je vojska, so take domače zabave prenehale; zato pa hodi cigan Jancsi s svojim sinom v neko boljšo gostilno, kjer muzici-rata in sama pobirata groše od gostov,
16 v6z darov. Ruska vlada je naprosila Romunijo, da sme poslati preko njenega ozemlja 16 voz božičnih darov ruskim ujetnikom v Avstriji. Dovoljenje se je že izdalo.
Vojaški guverner v Srbiji jc postal, kakor se poroča z Dunaja, dunajski vojaški poveljnik podmaršal prof Salis-Seewis.
V	Belgradu sc je jelo razvijati redno življenje. Približno 30.000 prebivalcev se jc že vrnilo v mesto; veliko jih je pa, ki sploh niso bežali. Električne naprave, cestna železnica je v tiru, vodovod popravljen. Trgovci otvarjajo trgovine, meščani postajajo zaupljivejši; delavci popravljajo noč in dan, kar je bilo razrušenega.
V	Nemčiji so preskrbljeni. V komisiji nemškega državnega zbora za vprašanje prehrane je poročevalec grof Westarp izvajal: Imamo zadostne zaloge, da se ljudstvo preživi, pa naj bo vojska še tako dolga. Zlasti najbolj potrebnih živil kruha, mesa in kfompirja ne bo zmanjkalo. Po drugi sirani pa tudi ne moremo z gotovostjo računati, da imamo več, kakor rabimo, Omejitvi glede masti in masla se ne bomo izognili. Predpogoj, da vzdržimo, pa je: varčevanje povsod.
Shodi za mir v Italiji. Prihodnje dni nameravajo v Italiji razna društva prirediti velike shode, na katerih bodo zahtevali, da se sklene mir.
Italijanska besnost. V Ameriki (De-lagua, Colo.), so se nedavno sporekli Italijani in Slovenci zaradi vojske. Italijani so mirno odšli; kmalu pa so se vrnili ter oboroženi z nožmi in revolverji nepričakovano napadli Slovence. Enega (Emil Tomšič iz Bača) so ubili, druge pa bolj ali manj ranili. Taka divjost se sama obsoja.
Brez kazni. Nedavno je v Lyonu na I' rancoskem ondotni inžener Andr. Bar-bier ustrelil svojo ženo. Pred vojnim sodiščem je bil oproščen. Izgovarjal se je, da je
umorjena žena vsak dan hvalila in slavila uspehe nemških čet, (žena je namreč bila rodom Nemka), zapostavljala pa francosko armado. Tega pa, tako je trdil, kot goreč domoljub, ni mogel več prenašati. Sodišče je smatralo, da je ta vzrok — če je resničen? — opravičljiv ter jc morilca oprostilo, — Na Francoskem je pač vse mogoče.	_
Proti novemu kineškemu cesarju. Ruski in angleški listi poročajo, da se pričakujejo na daljnem Vzhodu resni dogodki. Poročilo o proglasitvi Juanšikaja za kitajskega cesarja je vzbudilo na Japonskem najljutejši odpor, ki ga četverosporazum podpihuje, kar ga le more. Japonski agitatorji podpihujejo po celem Kitajskem vstajo proti Juanšikaju. Zdi se, da se je že več guvernerjev odkrito uprlo novemu cesarju Japonski ministrski svet je, kakor se zdi, po svoji večini za vojsko s Kitajsko. Neki voditelj revolucije je izjavil: Zdaj je vse odvisno, če se pridružijo revoluciji, sklenjeni pred 14. dnevi, tudi ostali vojaški guvernerji. — Kitajski general Taohun koraka z 80.000 vojaki proti provinci Junnan, ker se je njen guverner uprl proti ustanovitvi monarhije.
Na Holandskem je še vedno okrog 18 tisoč belgijskih bcguncev v lastnih taboriščih in okrog 75.000 drugih pribežnikov. Holandska vlada je izdala zanje doslej okrog 12 milijonov bolandskih goldinarjev.
Okrog sto ladij obtičalo v ledu. Iz Kristijanije sporočajo: Nad 100 ladij, večinoma ameriških, angleških, francoskih in nekaj norveških, je v Belem morju presenetil led in jih vklenil, tako da bodo morale ondi prezimiti. Zadnja ladja, ki je pravočasno zapustila Arhangelsk in ušla ledu, je bil norveški parnik »Modig«, ki je sedaj dospel v Tromjo. Ladja je morala prestati strahovit vihar; posadka je vsled mraza grozno trpela.
Dopisi.
Breznica na Gorenjskem. Umrl je dne 24. decembra Gregor Kovač, železniški čuvaj v pokoju. Rajni je bil mož odločno katoliškega mišljenja ter naročnik »Domoljuba« od začetka, odkar izhaja. Bil je nad 40 let železniški čuvaj ter v našem kraju splošno priljubljen, kar je pričal njegov veličastni pogreb. Pred enim letom je stopil v pokoj, hoteč v miru preživeti večerne dni svojega življenja. Ni mu bilo dano, da bi dočakal novo mašo svojega najstarejšega sina; ni mu bilo odločeno, da bi se mu izpolnila ta iskrena želja, ki jo je natihoma gojil toliko let, kajti Vsemogočni ga je prej poklical k sebi, In sedaj počivaš in čakaš vstajenja pod mogočnim Stolom, v najlepšem kraju Gorenjske, v kraju, ki se ti je bil tako priljubil!
Zagorje na Pivki. Naši zvonovi, ki so po vsem slovenskem svetu znani vsled znane pesmi, ki jo je zložil tukajšnji rojak pesnik Vilhar pod naslovom: »Zagorski zvonovi« so se v božičnih praznikih zopet oglasili. Molčali so, kot so vsi njihovi so-bratje po celi Pivki več kot pet mesecev, odkar se je napovedala vojna z Italijo, Da
so se smeli oglasiti zopet ob prazniku miru, je znamenje, da polentarja še ne bo sem, četudi se mu sline cede po naših gozdovih. Bog nam daj zmago in po zmagi trajen mir!
—	Proračun naše občine je bil razpoložen 14 dni na ogled. Za leto 1916. pričakujemo dohodkov 707 K 70 vin., stroškov 2912 K 46 vin., torej bo primanjkljaja calih 2204 K 76 vin. Med stroške se štejejo: Piača županu 500 K, za drva, ki jih potrebuje župan za pisarno v butegi 30 K, za papir 30 K, za tiskovine 20 K, za vsako pot v Bistrico po 8 K, skupaj 130 K; za vsako pot v Knežak 5 K, skupaj 25 K; za razne komisije županu še posebej 50 K in njemu za razne stroške še 252 K 72 vin. Ker je primanjkljaj dosti velik in bi se dalo pri nekaterih uradnih potih tudi še marsikaj prihraniti, so razni stroški v znesku 252 K vsekako previsoki. Pri sedanji draginji moramo štediti tudi z občinskim denarjem, zato upamo, da najbrž tega proračuna deželni odbor ne bo potrdil. — Davkoplačevalci.
Novoletno poklonstvo.
Po starem običaju se je poklonila zadnji dan minulega leta ljubljanska duhovščina presvetlemu nadpastirju, knezoškofu dr. A. B. Jegliču ter mu izrazila v imenu vse ljubljanske škofije čuvstva spoštovanja in izrekla voščila za novo leto. Stolni prošt. mil. g. L Sajovic je z ozirom na bridke poizkušnje preteklega vojskinega leta poudarjal, kako naše dobro ijudstvo tudi v težkih dneh obrača pogled kvišku k Gospodu zemlje in nebes. Če ie bilo deževno leto, pa se jim izvije iz srca vzklik: »To božje leto, da je bilo tako deževho!«
—	Prav tako moramo vzdihniti tudi o minulem letu, polnem vojne grozote, smrti in krvi; »To božje leto, da je bilo tako hudo, krvavo in kruto!« Kakor se pa po tresku in gromu nebo zjasni, kakor se po nevihti ozračje sčisti in osveži, tako upamo, bo nam doneslo tudi novo leto boljših dni. Zaupamo v božjo previdnost, ki je dopustila, da je prišla na nas ta huda poizkuš-nja. Prosili bomo nebeško mater, ki je »Kraljica miru«, da se povrnejo zopet redne razmere med razburkano in nesrečno človeštvo. V Imenu Jezusovem bomo začeli novo leto. To ime nas živo spominja Jezusovega zgleda in Jezusovih naukov. Med najlepše spada oni rek njegov: »Učite se od mene, ker sem krotek in iz srca ponižen!« Če bi se vse človeštvo ravnalo po po tem navodilu, bi ne bilo ne prepirov, ne tožba, pa tudi ne zavisti, ne grešne pohlepnosti in tudi ne sedanje vojske. Bog daj, da bi se kmalu poleglo narode razdvajajoče sovraštvo, da bi se umirile strasti ter da bi zavladala med vsemi ona prikup-ljiva skromnost, ponižnost in ljubezen, ki je podlaga miru. V tem smislu izreče g. govornik voščila presv. knezoškofu, ki naj bi še dolgo mogel nadaljevati svojo uspešno nadpastirsko službo v pomirjeni domovini.
Prevzvišeni knezoškof se je v svojem zahvalnem odgovoru spominjal naših vrlih mož in mladeničev na bojišču, ki se žrtvujejo zares iz ljubezni do domovine, zraven pa tudi zavedajo, da se bore tudi za višje
ideale, saj jim ni neznano, da so soudeleženi pri povzročiteljih sedanje vojske oni brezbožni framasoni, ki so hoteli uničiti zaščitnico krščanstva: Avstrijo in z nami združeno Nemčijo. Hudi so časi, ki smo jih doživeli, a prepričani smo, da se to ni zgodilo brez božje volje. Nameni, ki jih ima Bog s sedanjo šibo, nam bodo pozneje morda še bolj oči ti, kakor tudi to, da kljub mnogim molitvam in prošnjam, še sedaj nismo vredni toli zcieljenega miru. Sv. oče je omenjal v svojem zadnjem nagovoru na kardinale, koliko se je že trudil od počet-ka vojske, da bi nagnil srca vojskujočih poglavarjev in dosegel, da bi se polegla vojna vihra: a zaman. Morda bo tudi ta neuspeh namestnika Kristusovega na zemlji— imel še usodepolne posledice. Toda kakor sveti oče, tako imamo tudi mi edino tolažbo na zemlji v trdnem zaupanju na Boga, ki bo vse hudo na dobro obrnil.
Presvetli knezoškof je pohvalno omenjal trud in prizadevanje škofijske duhovščine, ki se prizadeva lajšati gorje med ljudstvom, ki s tolažilno besedo, pa tudi v dejanju otira solze potrtim in žalostnim, ter osobito v molitvi in cerkvenih opravilih in pobožn^sti prosi Boga, da bi kmalu prešli dnevi strašne šibe božje, da bi bilo to trpljenje vsem v dušni prid.
Ob sklepu se je priporočil presvetli v molitev ter naročal, naj osobito duhovščina ne preneha moliti, da bomo mogli vztrajati, da nam bo sedanje telesno in časno trpljenje vsaj koristilo za dušno zve ličanje.
Božični pastirski list
vojaškega škofa E. Bjelik-a.
Dragim junakom pred sovražnikom, ljubim bolnikom in ranjencem — pozdrav in blagoslov v Gospodu!
Že drugič Božič! Daleč od doma, na bojišču, v sovražnikovi deželi, v trdem boju; ranjeni, bolni v bolnišnicah, ločeni od ljubih domačih! — Kako bridko, kako grenko! Da, ob svetih praznikih so vojne nadloge še posebno težke. Na fronti, v bolnišnici se polasti ob takih prilikah domotožje tudi vojaka. Doma manjka očeta, brata, sina. Luči-ce na božičnem drevesu gore tako medlo in turobno! V taki poizkušnji svetna modrost človeka ni vstanu prav potolažiti; zato se pa zatekamo k jaslicam, k božjemu detetu Jezusu. Kore-njaški vojak tam na straži v sovražnikovi deželi,1 bolestno-trpeči bojevnik na postelji v bolnišnici, osamljena žena s svojimi otročiči: vsi so v duhu združeni pri jaslih Zveličarjevih. Da, clragi vojaki, tudi jaz Vas popeljem tja, odkoder doni angelski slavospev: »Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji ki so blage volje!« — ki so voljni, pripraviti Zveličarju v svojem srcu stanovanje, ki ga sprejmejo z živo vero in iskreno ljubeznijo. Pridite, pojdimo k Zveličarju, da najdemo pri njem tolažbo in moč v domotožju, pogum in požrtvovalnost za zvesto izvrševanje težkega poklica. Pomanjkanje, zatajevanje, žrtev: to troje je spremljalo tu-
7»
di Zveličarja, to je bil delež Sina božjega takoj ob rojstvu.
Svetovna vojska tej-ja tudi od Vas, da se odrečete marsičemu, da izvršujete težka dela, da se žrtvujete v pravem pomenu besede; svetovna vojska je pa dosegla tudi, da bodo Vaša srca bolj sprejemljiva za tolažila sv. vere, za darove milosti božje; vojska.Vas je tbližala z Bogom. V tem času govori Gospod Bog besede, ki so umljive tudi gluhim ušesom, ki jih sprejemajo tudi zakrknjena srca. Na tisoče jih je, ki so v tem času zopet krenili na pot h Gospodu, ki so se okrepčali s sv. zakra-jmenti ter začeli zopet moliti. Srečni go, če morejo zo^et pripogniti koleno pred oltarjem ter okrepčati dušo z mesom in krvjo tistega, ki je ležal v jaslicah. Pa tudi domači hite radi k jaslicam, v cerkev k tabernaklju, z rožnim vencem k Mariji, ki je pomoč kristjanov. Vsi prihajajo: mamica za svojega sina, sestra za brata, otroci za ateja, Sena za moža — vsi za sinove domovine. Vi dragi na bojišču in v bolnišnicah, in mi, ki smo doma, vsi hočemo sklepati roke ter enodušno vzdihovati ob jaslicah:
Božje dete Jezus! Pomagaj nam v boju življenja, ne odreci nam svoje pomoči, če nas tarejo skrbi in bridkosti; naj nam ne ugasne luč sv. vere, če pridejo križi, trpljenje nad nas! Božje Dete! Tvoja sveta tolažba naj krepi naša srca! Tvojemu mogočnemu varstvu, tvoji milosti in usmTTjenju se priporočimo; Tebi izročimo vse, ki so nam ljubi in dragi!
Prosim Vas, dragi bratje v Kristusu! Bodite trdni v veri, ki ima poroštvo v Bogu, v večni Resnici. Sv. vera nam je zagotovilo, da imamo v nebesih ljubezni polnega, dobrotljivega in usmiljenega Očeta, ki tistim, kateri ga ljubijo. vse na dobro obrača .Bodite trdni v veri, ki zanjo človeška modrost ne inore dati nobenega nadomestila; brez vere bi bilo sedanje naše življenje najbolj žalostno in brezupno. Bodite trdni v veri, ki nam daje najboljšo tolažbo v križih in težavah tega življenja, zlasti pa še ob smrtni uri, ker nas zagotavlja, da je onkraj drugo, boljše življenje, kjer ni več solza, ne bolečin, kjer ne bo več ločitve od dragih. Rotim Vas, nikar ne pozabite na svoj večni poklic, ko pred sovražnikom zgrabite za orožje, da boste svoje dolžnosti izpolnjevali v pobožni ljubezni do Boga in v svetem navdušenju za cesarja in domovino.
Ne pozabite, da imate zraven vojaških tudi dolžnosti do sv. vere! »Gospoda svojega Boga moli, in njemu samemu služi!« Med vsemi sv. opravili, ki z njimi Bogu dajemo čast in slavo, je naj-pežnejše, najsvetejše in najveljavnejše: daritev sv. maše. Cenite po vrednosti t.o neskončno vzvišeno skrivnost naše sv. vere! Hodite radi k sv. maši ter se je udeležujte z vso pobožnostjo, zlasti ob nedeljah in praznikih, kolikorkrat Vam je le možno. Ohranite ljubezen do sv. zakramentov ter gorečnost do molitve! Molitev je tista moč, ki Vas krepi v težkih urah, ter Vas tolaži in utrjuje. Mo-
litev vojakova bodi odkritosrčna in pobožna, četudi kratka. Obujajte zopet in zopet, zlasti v smrtni nevarnosti popolni kes: »Moj Bog in moj Gospod, bodi miloslljiv meni ubogemu grešniku!« Skrbite za svoje zveličanjc- ter prejemajte večkrat zakrament sv. pokore. S tem si boste zagotovili božji blagoslov, olajšali vest, Vaša srca bodo občutila veselje in ljubezen.
»Vaša vest naj bo čista in svetla kakor meč, da se bo, če bi sovražna krogla prevrtala junaško srce, obenem odprlo nebo zveličani duši.« Prejmite Jezusa večkrat in vredno v sv obhajilu ter si zagotovile mir in tolažbo, junaštvo in pogum z nebeško hrano! Radi obiščite svojega Zveličarja pred tabernakeljem ter ga molite v svetem spoštovanju. Častite vsak dan nebeško Mater ter se priporočite njenemu varstvu vsaj s kratko molitvico, s presrčnim zdihljajem, ali pa s to-le pesmico:
O Marija, ti pomagaj nam, ti pomagaj nami
Te pozdravljamo, Devica,
se ti klanjamo, Kraljica:
Marija, Marija, le ti pomaga i >1!
V	strašni vojski krvavimo, se za dragi dom borimo: Marija, Marija, le ti pomagaj nam!
Ti nam v bojih stoj ob strani, sprosi zmago, dom ohrani: Marija, Marija, le ti pomagaj nn.m!
Ti nam ljubi mir povrni,
pa še srca spreobrni:
Marija, Marija, le ti pomagaj nam!
Daj, ozri se v našo revo,
skaži se nam boljšo Evo:
Marija, Marija, le ti pomagaj nam!
V	vseh nadlogah in težavah,
v vseh bridkostih, v vseh skušnjavah: Marija, Marija, le ti pomagaj nam!*
In sedaj, moji dragi! Visoko plapolajo naše zastave ter naznanjajo veselo sporočilo slavnih zmag. Kljub temu pa orjaška borba še ni pri kraju, še Vas čakajo hudi boji, nelahke poskušnje. Polni občudovanja ob Vaših junaških delih, z brezmejno hvaležnostjo, z iskrenim spoštovanjem, zvesto ljubeznijo, pa tudi polni nade in zaupanja v bodočnost gledajo avstrijski narodi na Vas, Vas spremljajo z naodkritejšimi in pre-srčnimi voščili za novo leto ter neprestano in vztrajno molijo k Bogu, da bi Vas varoval ter vodil do končne zmage! To naj podeli ljubi Bog — nebeško Dete Jezus!
Dunaj, o Božiču 1915.
Emerih Bjelik, vojaški škof.
V izvirniku je seveda drugo besedilo; sprejeli smo to znano pesmico, ker jo sedaj v bojnem času tolikrat pojemo v naših cerkvah. (Op. uredn.)
MW r icf pl/ mmmi
mm L1STeK »g
Usodepolna past.
Janko Mlakar.
(Konec.)
»Sedaj je stvar jasna. Tat ni nihčo drugi, kakor tisti mehanik, ki je naredil past. Prišel je ponoči v komptar, zaprl past in izpraznil blagajno. Nato je past zopet odprl in jo popihal. Vsak drug bi se bil moral ujeti, kakor smo so mi, ki nam je bila ta naprava neznana. Ključe si je pa ponaredil, saj je imel dosti časa, da si jo lahko napravil odtiske od ključavnic. Bodi potolažen, Koruza! V par dneh imamo mehanika in ukradene tisočake. Takrat se pa spomni name, da sem ti jaz izsledil tatu in otel premoženje.«
Tako je govoril Joža Oves in se ponosno ozrl po poslušalcih, ki so se odkritosrčno čudili njegovi bistroumnosti. Tudi orožniški četovodja Sirk, k; je >>ri-šel zraven še le po končanem zaslišanju, je r" ^ral priznati, da jc mehanik po pra.iLi osumnjen.
Koruzi pa je legla vesela nadeja v srce, in od tega upanja je zopet iznova oživel. Ovseni Joža pa je jedel in pil.
Bil je namreč sedaj stalen gosi pri Koruzi. Alogočno je hodil po prodajami gori in doli, rožljal z bridko sabljo in pravil vsakemu, ki ga je hotel poslušati, da so orožniki zopet zamudili eno veliko, imenitno tatvino, da je pa on, Joža Oves, spravil »pravico« na pravo sled in ji tako rekoč s prstom pokazal zločinca.
Žal, da je Koruzino upanje, Jožino gostovanje in postavljanje trajalo samo nekaj dni.
Čez dober teden pride namreč četovodja Sirk Koruzi povedat, da je Oves zapeljal sodnijo na napačno sled. Mehanik je namreč dokazal, da ic bil tisti večer, oziroma tisto noč, ko se je tatvina izvršila, že pri svoji rodbini v Gradcu.
Ta novica je Koruzo zopet zelo pobila, in tudi Oves je bil precej potlačen, tako, da se je nekaj dni potem skrbno ogibal znancev, zlasti pa zbadljivega Koprive, ki jc obema, Koruzi in Ovsu, kaj iz srca privoščil to neprijetno presenečenje.
Ker je Koruza pri zaslišanju tudi omenil, kako je prišel v Trstu ob ključe in kako se mu je dan pred tatvino nek Tržačan ponudil v službo, so začeli poizvedovati tudi v to smer. Tu je imela sodnija več sreče. Dognala jc, da je Lorcnco Mukich izpraznil Koruzino blagajno; a našel s svojim plenom vred v morju žalosten konec.
Fakin Lorenco se je po svojem »zaslužnem« delu v Kurjih čevcali vrnil srečno v Trst. Tu si je privoščil nekaj veselih dni. S svojim elegantnim nastopanjem in popivanjem po gostilnah jo kmalu opozoril nase policijo. Izvedel je,
da bi se izvestni gospodje pravice radi z njim bližje seznanili, ter ga vprašali, kako more iz svojih pičlih dohodkov poravnavati ogromne račune raznih gostilničarjev in kavarnarjev.
Lorenco pa ni iskal nikdar ožjega stika z možmi, ki gledajo iznad polu-meseca, zlasti pa ni bil poseben prijatelj nerodnih vprašanj. Zato se ie v prvi priliki v temni noči polastil male jadrnice in se odpeljal v smeri proti lepi Benečiji. Na tej ponočni vožnji mu je delal družbo njegov zvest prijatelj Marko Po-lentoni. Kazen potrebne jedi in pijače, je ležal na dnu čolna precej trebušnat nahrbtnik, ki je zanj Lorenco posebno vestno skrbel; saj je bila pa tudi njegova srebrna vsebina res vredna vse pozornosti.
Lorenco se je že v mislih prepelja-val kot eleganten kavalir v lepi gondoli po lepili Benetkah. Toda Lorenco je obračal, veter je pa obrnil, namreč njegov čoln in tislo, kar je bilo v njem.
Izprva sta potepuha jako dobro vozila. Na odprtem morju jima je pa kmalu začela huda presti. Moža sla bila pač veliko bolj vajena vreče na ladije nosili kakor pa jadra obračali. Nenadoma je potegnil veter z močnim sunkom in jadrnica se je obrnila. Lorenco je odjadral s svojim plenom vred k večnemu počitku, prijatelja Marka so pa drugo jutro ribiči rešili, ko se je ravno pripravljal, da bi odrinil za svojim tovarišem.
Marko se je namreč držal za rob čolna ter se na la »zložen« način vozaril po morju. Naposled se je pa naveličal le vožnje in sklenil je, da Rre tudi on »večno počivat«.
To namero so mu pa preprečili ri-ijiči, ki so ga potegnili iz morja in ga še isti dan spravili v Trstu na »varno«. Ker so namreč poznali pravega lastnika jadrnice, je moral Marko na policijo. Tu so spravili iz njega polagoma vso zgodbo o žalostnem koncu fakina Lo-renca in njegovega srebrnega zaklada.
Koruzo je vest o žalostni Lorenčevi smrti tako potrla, da je ostal v postelji kar cel teden skupaj. Sicer so v Kurjih čevcah še danes tega mnenja, da ni Koruza žaloval za fakinom, ampak za svojimi tisočaki, toda Kurjevci radi natol-cujejo...
Ko je prišel mož prvikrat zopet v prodajalno, so bili vsi njegovi uslužbenci edini v tem, da se je tekom osmih dni postaral za deset let. Smilil se jim je v svoji nesreči tako, da ga niso hoteli nadlegovati z zahtevo za odškodnino. Gospodična Fani mu je odpustila celo »švedrasto gost«, dasi ji ni prav nič povišal plače. Edino le gluha Mreta ga je pa vendarle terjala za tista jajca. Moral jih je plačati in sicer po šest.
Sedaj je Koruza zopet dan za dnem v svojem komptarju, toda ne več vesel in sam s seboj zadovoljen kakor nekdaj, marveč čmeren in žalosten. Kadar koli mu obvise oči na blagajni, odhite njegove mračne misli dol na jug, proti sinji Adriji, kjer počivajo njegove srebrne kronice na dnu morja, tako globoko in tako varno. Tam so pač dobro shranje-
ne pred dolgimi tatinskimi rokami tudi brez — pasti, ki je bila njim in njihovemu gospodarju tako usodepolna.
Slike in črtice z bojišč.
Na straži na Sveti dan . . .
Korošec Anton, četovodja pri železniškem stražnem oddelku na italijanskem bojišču je opisal svoje božične misli v stihih tako-le:
Prečitaj ljuba sestra ti kako se ta pozdrav glasil Na straži tu opolnoči, ko tam pri vas vse sladko spi, poveljnik jaz sem stražni, in čakam plen sovražni.
V	leseni utici slonim;
Bog varuj me, da re zaspim.
Je utica prenizka,
in bora v njo pritiska,
po svoje se zabavam
in v duhu k vam poplavam:
Božični zdaj so prazniki,
na polnoč boste k maši šli;
zmolite zame Očcnaš,
ki burja me plaši in mraz.
Kako je meni to hudo,
ko tukaj maše nič ne bo;
ne morem v cerkev iti,
to moram potožiti:
Prav takrat ko bo sveti dan,
na stražo zopet bom poslan.
Pa kaj čem toževati!
Se straža mora opravljati,
da ne bi se polentarji
k železnici približali.
Pa ko nam zopet mir Bog d&,
veseli vsi bomo doma.
Zdaj voščim mirno novo leto,
in zdravje vsem in sreč nešteto!
Lani — letos.
Podčastnik Franc Lapanje iz Idrije, ki je od začetka vojske na severnem bojišču, piše dne 17. grudna 1915 med drugim sledeče:
V	dobro pripravljenih postojankah čakamo Rusa, ki pa noče priti. Ogledali so si bili enkrat bolj od blizu naše žice, a so videli, da je zastonj vsak poizkus. S puškami se sedaj malo strelja. Kadar je lep dan in se nasprotnikovo gibanje lahko natančneje opazuje, pokajo po inalem tudi kano-ni. A reči se mora, da Rusi topove zelo malo rabijo. Municije jim sedaj gotovo ne primanjkuje več; morda se jim zdi, da je vse zastonj, da bi še kdaj naprej prodrli.
Danes leto smo bili za Jaslom pri Bukovem, odkoder se je bilo treba dne 22. decembra umikati; 23. smo se ustavili še malo pred Jaslom in 24. smo prišli v Žmigrod, kjer je vsak upal, da bomo sv, večer v miru prebili; a tega nam Rus ni privoščil, Ondi je bil Filip Šinkovec iz Bele zbral nekaj fantov, da so prižgali par sveč in molili rožni venec; a niso zmolili do konca, ko je bilo treba zopet odriniti proti prihajajočemu sovražniku, ki ga pa radi velike premoči ni bilo mogoče ustaviti prej, kakor v Karpatih.
Časi se izpreminjajo. Sedaj nismo ni4 več v Karpatih. Med tem časom se je Ru» lahko naučil, da nas je treba nekoliko spoštovati. Morda nas bo pustil na sv. večer v miru. Bomo videli! ,,. (Uprav na sv. večer je pa začel — kakor poročamo na drugem mestu — zopet pritiskati z vso silo. Op. ured.)
Spomin na 13. junij.*)
Na vzhodu žarelo je v zarji neb6, ognjeno goreče, kot čisto zlato. Danica v vsemirno je plavala plan; ugašala. Bližal se bojni je dan.
Odmeval je spev »petpedi« prepelic iz solnčne ravnine, iz trave, cvetic. O, ni jih pregnalo gromenje topov, bobnečih od dnjestrskih strmih
bregov.
Glej naših junakov! Kot skala stoje, En mig zadostuje, okop zapustč. Naprej! se začuje poveljnikov glas, in fantje hitijo na ruski poraz.
Drveli kot plaz smo sneženi z gor&f udarili Rusa smo s klici hurd. Gromenje začenja se, žvižg krog ušes^ in zemlja se maj?, kot bil bi potres.
Naprej! Le po njem! HurA in hurd! In tisoče pušk spet enkrat drdra; med pokom pa meša se ranjencev
stok,
A mi pa pogumno — nad Rusa —
naskok.
Kar nekaj me vrže, močno zaskeli, in roka omahne, se svet zatemni. A kmalu se svoje nesreče zavem; bolelo ni nič me, resnično povem.
Poškropil z mladeniško srčno krvjo sem daljno deželo, gališko zemljo. In šel bi prelivat jo rad še za dom, pa revež brez desne roke sem in bomi
Za Srba, Moskala, in zate Talj&n pa bliža usodni pogube se dan. Dokler še kak Kranjec na svetu živij bo Avstrija stala, kot zdaj še stoji.
Jožef Mohor iz Dan pri Ribnici.
Vojaki voščijo.
Vzhodna Galicija: VeseiO in srečno novo leto žele vsem prijateljent »Domoljuba« slovenski pionirji s severo« vzhodnega bojišča. Ob reki Prut čakamo, kdaj bo rjavi medved prišel iz brloga. Tudi sovražnik nam vošči novo leto, pa le od daleč. Pozdrav! — Alojzij Nussdorfer, Fr, Kepic, J. Reiter, Fr. Bizjak.
S koroške bojne meje vošdi veselo novo leto vsem naročnikom »Domoljuba« Babuda Iv. iz Rodika pri Divači in želi, da bi to leto prineslo presrečni min Naznanja tudi, da je ondi dosti snega in da vojaki tudi mraza ne stradajo. Božična da* rila so dobili vsi in se lepo zahvaljujejo vsem darovalcem.
*) Pesnik, ki piše z levico, nam je že znan. (Op. ured.'1
IzPardubie na Češke in želi srečno novo leto »Domoljubu«, staršem, sestram in znancem ranjenec Andrej Hro-vat, ki leži že 6 mesecev v bolnišnici, Ne ve pa nič za starše, ne za brate in sestre, ker so morali uteči iz Bovca (vas Log pri Žagi). Naslov: A. Hrovat, bolnišnica, odd. I, bar. 3. Pardubice (Pardubitz) na Češkem.
Fantje 27. domobranskega p e š p o 1 k a žele vsem ccnj. naročnikom in naročnicam »Domoljuba« srečno novo leto. Na poslani karti so podpisani: Janez Divjak, Anton Zaletel, Franc Trebušak, Jernej Bečan, Anton Kralj, Franc Barse, Franc Perhne, Fr. Potočar, Anton Homan, Franc Luzar, Ignacij Bojč, Ignacij Resetič, Jožef Resetič, Alojzij Eršte. — Na drugi dopisnici: Korporal Ivan Klemše, poddesetnik Franc Nadrih; pešci: Anton Govže, Franc Žumer, Andrej Dolenc, Fran Maček, Anton Glavan, Alojzij Glač, Anton Babič, Jože Turk, Ivan Ivane, Franc Pen-gal, Ivan Novak, trobentač Alojzij Puš.
Veselje obdarovanih slovenskih vojakov.
Bojišče, 27. dec, 1915.
Z velikim veseljem smo sprejeli darila, ki nam jih je poslala šolska mladina za božičnico. Veliko smo dobili iz Ljubljane in okolice, Škofje Loke, iz Selc, Metlike, s Krškega in tudi od drugod. Prav veseli nas, da se tudi mladina spominja nas vojakov, ki branimo milo domovino. Seveda so k temu pomagali starši, učitelji, učiteljice in drugi, da so nas ti naši malčki tako obilno obdarili. Podpisani se v imenu cele stotnije prav lepo zahvalimo vsem, ki so pripomogli k božičnim darilom; obenem obljubimo, da dokler bo tekla vroča slovenska kri po naših žilah, ne dobi polentar niti košček naše zemlje. Upamo, da se nas doma tudi spominjate v molitvah, da bomo lažje prenašali vojne težave, in da čim preje pridemo do končne zmage in miru.
Zdaj pa še malo o našem življenju pred sovražnikom. Imamo dobro narejene in tudi proti mrazu jako zavarovane koče. Pri toplih pečeh se kratkočasimo s petjem, pravljicami in z branjem. Največje naše veselje je, kadar dobimo časopise, ki jih prav skrbno prebiramo, tako da ne ostane niti ene vrste neprebrane. Prosimo, da pošljete veliko dobrega berila vojakom, kajti s tem nam napravite največje veselje.
Preskrbljeni smo tudi dobro z živežem, obleko in z vsemi stvarmi, tako da se nam ni bati zime. Samo pridi polentar gledat, kaj dela Avstrijec, pa boš videl, da komaj čaka, da se mu prikažeš pred oko in mu potem več ne uideš.
Pozdravljamo vse bralke in bralce »Domoljuba«: Dolenjci — Josip Prelesnik, podlovec, Zdenskavas-Dobrepolje; Hrovat Alojzij, četovodja iz Petan; Ivan Požar iz Dolenjevasi; Bavec Blaž iz Šmarjete; Ivan Lapanja iz Šrebelj, Goriško; Šmajdek Janez iz Petan; Košiček Vinko iz Žužemberka; Uranjek Martin, Štajersko; Ulčer Ven-celj, Štajersko,
Katoliška Cerkev — mati.
Č. g. dr. M. je zapisal o sv. poslednjem olju v pismu izpod Sv. Gore to-le pojasnilo, ki utegne tudi nevojakom koristiti;
72
Sedaj imamo tupatam priliko podeliti sv. olje samo z maziljenjem na čelu. Zelo tolažljivo jc stališče zdravniške vede, ki bolj in bolj prepričevalno trdi, da zdrav človek, ki premine naglo, zlasti še od zunaj povzročene smrti, tudi po nastopu vna-nie smrti, živi še v istini po par url Tudi takim mrtvim sem tu na fronti parkrat podelil sv. poslednje olje. Za vreden prejem zadošča nepopolni kes, recimo, da je do-tičnik islega dne molil in tega kesa z novim smrtnim grehom ni preklical, pa se mu odpuste vsi njegovi smrtni grehi; zelo verjetno se mu odpuste grehi tudi, če v trenutku maziljenja ni imel nepopolnega kesa, a se mu je kasneje povrnila zavest v toliko, da je mogel vzdihniti ali vsaj v srcu obuditi nepopolni kes! Kaj pa to-le sem pišeš? — Zakaj pa ne? — Naj narod spo-j zna, da nas je Gospod ljubil do konca in ! da katoliška Cerkev — jc Mati!
Do kolen v blatu.
F r a n c V o ni b o r g a piše o svojem trpljenju v Srbiji:
Dragi starši! Že precej časa Vam nisem pisal, ker ni šla pošta; tudi od doma nismo že cel mesce, razen enkrat, nič dobili. Ta čas, kar Vam nisem pisal, sem mnogo prestal, kor t ti so zelo slabe ccste. Čim dalje gremo v notranjo Srbijo, tem slabša so pota. Blato je bilo tako, da smo se do kolen vdirali vanj. Po takem blatu smo morali potiskali vozove naprej, ker konji niso mogli vleči; tako smo včasih cel dan in celo noč morali voziti, da slednjič nismo mogli ne naprej ne nazaj. Lahko si mislite, kako težko je spraviti naprej po takih potih preskrbo za vojsko, zraven biti pa še lačen. Oh, koliko pogine konj! Skoz za cesto, koder smo šli, leži polno mrtvih konj. Posebno Nemci jih veliko uničijo. Oni tirajo in bijejo, dokler gre; ko več ne gre, pošljejo konju kroglo v glavo ter ga zategnejo poleg ceste; potem gredo in vzamejo kakega vola in tako gre zopet naprej. V tem oziru je sedaj boljše, ker je bolj mraz in je zemlja zmrznila. S Srbijo smo sedaj končali, samo s Črnogoro še ne. Jaz se nahajam sedaj v Novi Srbijif katero so Srbi vzeli pred tremi leti Turkom. Srbov je nekaj ušlo v Črrogoro, druge pa so obkolili pri Prištini; teh jo bilo nekaj čez 100.000 mož. Mnogo pa so jih že prej polovili. Pred kratkim jih je samo naša divizija ujela 15.000. Tudi srbsko prebivalstvo, ki je preje bežalo z vojaštvom vred pred našo vojsko, se je moralo sedaj podati na milost in nemilost, ker nimajo kam več iti. Cel čas, kar gremo po Srbiji naprej, jih gre po cele gruče nepretrgoma nazaj, nekaj tudi z vozmi; vozijo otroke in druge svoje stvari. Da, to ljudstvo skuša vojsko bolj, kot kdo drugi. Koliko jih le zmrzne po potil Eno samo noč jiii je zmrznilo in pomrlo od Raške do Kraijeva 120, večinoma od gladu. To je strašno! Kdor bi ne videl, bi ne verjel. Tu pade eden onemogel, tam zopet drugi, držeč v rokah kos zmrznjenega mesa od poginolega konja, ki že Bog ve koliko časa leži, pa ga nese s seboj upajoč, da pride do kakega ognja. Ko ga pa ne najde, mora
opešati; malo sede, pa ne more več na prej, in tako zaspi —• za večno. Tu ju zelo hudo za drva, tako da sta se dva Srba-ubežnika stepla z nožem za ono poleno. Posebno od Kraljeva do Raške je speljana cesta po sami puščavi < !> reki I bar. Kakih 70 kilometrov daleč e lc rt1 kdo kaka hišo; drugače pa na < ; i stran breg in skala, na drugo pa veli: ;l reka. Tu jih jo tudi največ zmrznilo. Posamna zrna koruze pobirajo iz blat;i; ako jih le najdejo, pa jih nesejo v usta, ne da bi jih preje kaj osnažili. Tako sem tudi videl pri neki hiši, ko je neka ženska pobirala posamna zrna koruze iz gnoja na dvorišču ter brisala z umaz no krpo. Marsikateri izmed nas bi šo kaj dal, ko bi sam imel, ker človeku se I smilijo ti reveži. Kak košček mesa sem j žc dal, če sem ga imel; ali vsakemu ni j moč dati, ker jih ni na sto, ampak na j tisočo. Srečali srno nekoč opeša noga j mladeniča; naš četovodja ira vpraša p > srbsko, od kod gre; pove mu, da gre iz Mitrovice ter da že maršira tri dni brez vse jedi. Kaj mu hoče pomagati, ko mu ne more, ker bi sam rad jedel, če bi kaj imel! Temu mladeniču reče nato: »Ti boš težko prehodil to dolgo pot.« On pravi: »Ja sam ne znam, šlo ču učiniti,« in gre polagoma naprej. Vedno pa ima oči obrnjene v reko, kakor bi njo edino smatral za rešiteljico iz tega trpljenja. Kolona gie naprej, četovodja pa pravi: »Ta bo gotovo nekaj napravil,« ln res, mladenič se okreno malo bolj k vodi, nekaj časa stoji in gleda v reko. Še enkrat pogleda okrog sebe misleč, da
ga nobeden ne opazuje, nato pa---
hop! En skok in že je izginil v hladnih valovih reke Ibar. Nesrečnež si je tako žalostno končal življenje!
Hiše so tu posebno v Novi Srbiji jako slabe. Po selih imajo hiše tako napravljene kakor pri nas gnojne koše. Stene so spletene, potem pa ometane z blatom, pokrite pa s koruzno ali pše-nično slamo, pa ne poravnano, ampak kar tako vso zmešano nametano. Povrhu polože malo kolov, ki jih nekoliko skupaj zvežejo s stenami. Peči za kuho ni nobene; kuhajo kar na tleh. Kruh pa ne vem, kako ga pečejo; sedaj ga sploh nimajo. Živijo samo od koruze, ki jo pečejo kar v storžih. Uživajo tudi buče, ki jih tudi pečejo. Tako sedijo celi dan okoli tistega ognja, kjer si pečejo koruzo in buče, otroci kakor od-raščeni. Postelje nimajo nobene, ležijo kar po tleh. Kralja Petra pa kolnejo vsi od kraja. Ljudi v Novi Srbiji vprašamo, kje je bilo bolje, ali pod srbsko, ali prej pod turško vlado, pa vsi pravijo, da je bilo prej pod turško bolje. Srbska dežela je sam hrib in dolina; zemlja je jako rodovitna in dobra, ko bi bila tako skrbno obdelana, kot pri nas; tu bi se pridelalo jako veliko. Živelo bi se kot v deveti deželi; samo to jc, ker ni skoro nič ravne zemlje, pa tudi visokih hribov ne. Samo od Kraljeva naprej se pričenjajo malo bolj visoki hribi. Tako sem Vam sedaj malo popisal, kako gre tu v Srbiji in kako sem kaj živel med tem časom. Dosti sem moral prestati. Sedai smo ostali
malo bolj na mestu, ker jo končano. Naša vojska jo prišla z Bolgari skup tudi pri albanski meji. Sedaj je treba ujete Srbe spraviti nazaj, in dokler to ne bo gotovo, ostanemo tu. .Vzetih je tudi dosti topov. Kolikor sem jih jaz videl, so vsi francoskega modela; delani so v mestu Ilavre na Francoskem. Potem pa pravijo, da zopet pridemo na italijansko bojišče. Bog ve! Dobil sem tudi eno karto od brata, ki mi jo je pisal z italijanskega bojišča; če mi bo dano priti tja, morebiti prideva kaj skupaj .Bral sem v »Domoljubu« tudi eno pismo njegovo, ki je je pisal enemu izmed prijateljev. Bila jc res sreča zanj, da sc je tako pravočasno umaknil s tistega prostora. Bila je pač volja božja tako, da se je rešil. Jaz sem, hvala Bogu, še vedno zdrav!
Prisrčno Vas pozdravlja Vaš sin.
Glas iz Galicije . . .
Anton S t r a ž a r , ki je bil šel o Vseh svetili drugič na bojišče proti Rusom, nam je poslal dolg opis svoje vožnje in vojaškega spopada z Rusi. Iz pisma samo nekatere podatke:
Dragi mi »Domoljub«! Hudo mi je, ker Te sedaj ne morem čitati, ko sem doslej komaj pričakoval vsake številke ... Iz Kabe na Ogrskem sem se drugi pot odpeljal v Galicijo na Vseh svetnikov dan. Drugi dan dopoldne smo že zasledovali znake in nasledke prejšnjih bojev v Karpatih: grobov' na desno in levo, podrte hiše, raz-streljena drevesa, polomljena kolesa in dr. V Samboru smo se ustavili. Preden smo dobili menažo, smo šli na skupni grob padlih junakov nedaleč od postaje. Naš poveljnik je imel tukaj kratek nagovor o junakih, ki jih krije hladna ruša. (Tisti namreč, ki so tu pokopani, so od našega polka.) Vožnje, smo nadaljevali mimo Lvova ter izstopili v Brodiju. Spali smo prav dobro, ker smo se naselili po praznih hišah ter imeli dosti prostora. Drugi dan ob osmih smo začeli korakati dalje. Čez nekaj ur smo žc čuli gromenje topov. One, ki so šli prvič v ogenj, je malo čudno dirnila ta godba; mi pa, ki smo se drugič podali na obisk k stricu Moskalu, se za to nismo dosti brigali. Ustavili smo se v neki rusko-poljski vasi. Od tu do Podkamenja je bilo še 15 km. Tam so bili takrat hudi boji; topovi so bobneli brez prestanka. Naslednje dneve nas je mraz pretresal, kajti snežilo je in mrzla sapa je brila. Posebno mrzli so bili drevi od 17. do 20. novembra. Takrat sem bi) v boju pod Tarnopolom. Šel je vse tri dni sneg, a mi smo ležali na tleh in za nameček so nas Moskali obdarovali s svinčenimi odpustki. Vsled ozebe in ruskega odpustka sem bil za nadaljnji boj nesposoben ter sem se moral vrniti.
Med vožnjo od Lvova proti Ogrski nas obišče vojni kurat ter poizveduje, kakšne narodnosti je kdo. Ko vpraša tam v kotu ležečega mladega vojaka, kakšen jezik govori, mu pravi ta: »Jaz sem Slovenec«!
Kdo je bil tega bolj vesel kot jaz! Dobil sem tako tovariša-Štajerca (Alojzij Tri-celj se je pisal), ki sva se z njim marsikaj pomenila. G. kurat nam je pa kmalu nato prinesel primernih knjig in časopisov.
Izstopili smo še-le v Ujpesti pri Budimpešti. Našel sem dobro hišo (»Clarise-um«), kjer so sestre reda sv. Vincencija, ki imajo obširna posestva. In kako nam strežejo te dobre sestre! Hrano imamo, kakor bi bili sami častniki; kruh si režemo po volji. Dobili smo sveže perilo, staro so nam oprale in zašile. Vsaka soba ima na omari kip prečiste Device. Zvečer molimo skupaj, Imamo tudi lično kapelo, kjer se udeležujemo sv. maše.
Ni ga več...
(f Jožefu Kunaverju, ki je padel na severnem bojišču.)
Mrtev je in ni ga več . ., Smrt se je mrzlo v obraz mu ozrla, mrtvega v hladno gomilo zaprla, roki junaški iztrgala meč. — Mrtev je zdaj in ni ga več . .,
S polnim pogumom odšel je na boj; hrabro žarelo je mlado oko, ko je jemal od domačih slovo: »Mamica, sestrica, zdrava ostani, kadar nastane mir, pridem takoj. Bog Vas tolaži, Bog Vas ohrani!« Pa ie odrinil za dom svoj goreč v boj — a ne vrne se nikdar več . . .
Žalostno lučka tam v sobi brli, nihče ne poje, vse žalno molči; resno udarja ura na steni: osem . . . deset... dvanajst ,., kaj li pomeni,
da ne povrne se v sobo srneječ? Ali je mrtev? Ga li ni več?
Bilo je mladega jutra zarano, smrt je hitela čez bojno poljano ter dotaknila se mladega čela, naglo izginila žrtve vesela. Za domovino je pal krvaveč daleč na tujem — ni ga več ...
Limbarski,
Gospodarske vesti.
GOSPODARSKI IN TRŽNI PREGLED.
V mestih čutijo vse družine težave vojske, dasiravno ne vse enako hudo. V delavskih družinah in v hišah nižjih uradnikov je marsikje prav občutno pomanjkanje. Mestne uprave večjih mest prav resno premišljajo, da bi se nekaj mestnega sveta razdelilo med invalide ali doslužene vojake, ki bi si tam napravili lastno do-movje. — Ker se v malih posestvih svet najbolj izrabi in najboljše obdela, bi se na ta način pridelalo veliko zelenjave in krompirja, Invalidi bi dobili veselje do kmečkega dela. Otroci bi morali na polju pomagati materi, ko bi oče delal v tovarni. V lastnem domu na mali kmetiji bi bilo življenje precej cenejše. — Misel je prav zdrava. Današnji meščani prav nič ne vedo za težko kmetovo delo. Ono hudo nasprotje med delavci in kmeti bi se zelo ublažilo. Seveda ni gotovo, če bodo ti delavci res hoteli taka mala posestva obde-
lovati. — Večina onih, ki so šli z dežele v mesto, je šla zato, ker ni imela veselja do kmečkega dela. Po mestih sodijo, da kmetu kar tako vse skupaj leti. Upajmo, da se bo po vojski to izpremenilo. Naj se le poskusi tudi pri nas z lastnimi domovi delavcev in invalidov!
Za kmeta je pa zadosti, če bodo naši domači ljudje imeli veselje do kmečkega dela. Kakor vse kaže, bo izseljevanje v Ameriko za dolgo vrsto let precej oteženo. Mnogo Amerikancev bo prišlo po vojski domov. Da bi le domači sinovi imeli veselje do priprost. stanu, pa bo trden kmečki stan, ker bo delavcev dovolj! Lani se je plačalo veliko dolgov. Pridelki so se dobro vnovčili, živina je bila draga, popivanja je bilo splošno malo in tako je denar doma ostal. Veliko je zalegla tudi podpora. V naši deželi so gotovo dobili čez 20 mili-: jonov kron. Popred je kmet delal samo za druge. Pšenica je bila pred dvajsetimi leti 1 mernik 3 do 4 K, živina 100 kg 30 do 40 kron, — kmet pa vedno bolj v dolgeh. Če bo zdaj pošteno izhajal, bo imel tudi veselje do svojega dela.
Nasvetovali so tudi, da bi invalidne častnike preskrbeli s službami na velikih posestvih. Toda veleposestniki pravijo, da je umno kmetovanje velika umetnost. Že zdaj gre več kakor polovica učencev na kmetijskih šolah po končanih študijah v druge stanove, ker upajo drugod na lažji in boljši kruh. To so skoro brez izjeme sinovi kmečkih staršev, ki so bili iz mladega pri kmečkem delu. Kako se bodo pa naučili kmečkega dela častniki, katerim razmere po deželi niso prav nič znane?. Veliko lažje bi jih porabili po raznih pisarnah. Tudi za zadružništvo bi se mogli nazadnje po-abiti, ako bi hoteli resno in trd-! no delati.
Dokler ni stopila v veljavo (16. dec. 1915) ministrska odredba o najvišji ceni svinjske masti, je bilo zabelo prav težko dobiti. Zdaj jo je povsod zadosti. Mesarji jo po najvišjih cenah še prodati ne morejo. Ko bi mesar prodal vso mast po določeni najvišji ceni, bi imel vse meso, če je bil pre-šič lep, popolno zastonj. Neumevno je torej, kako morejo tožiti, da niso vstani mesa po 3 K 12 v. prodajati. — Čudno je tudi, kako naglo so vse količkaj godne prešiče pobrali. Razni mešetarji so letali kakor besni okoli. In zdaj še pravijo, da ni mesa* — Nekateri mislijo mast kupiti še-le v drugi polovici meseca, ko bo cenejša. — Mi bi vsakemu svetovali, na; jo naglo kupi, če je nima zadosti za celo leto. Nekaj malega je še lepih prešičev po deželi, toda prav malo v primeri z istim časom v drugih letih. —> Precej bo tudi rabila vojaška oblast. — Neumevno je tudi, kam so šle vse velike množine naših zaklanih prešičev.
Na Dunaju se je tako zgodilo, kakor smo naprej povedali. V sredi decembra so cene zelo padle, ker je bilo preveč blaga. To je prestrašilo Ogre. Božični teden je padel uvoz za polovico, ker so bili v Budimpešti prešiči veliko dražji. Cene so šle kvišku za 1 K pri 1 kg. Višja cena je bila nemogoča, ker so rekli prekajevalci, da čez 5 K 30 v. ne morejo plačati za 1 kg. Imeli bi pri določeni ceni za mast gotovo izgubo. Po Božiču je bilo zopet 6000 prešičev na Dunaju. Zdaj so se mesarji bali. da bi jim
()2
naslednji teden ne napravili dopošiljatclji ravno tako, kakor pred Božičem in so radi plačali pri 1 kg 14 v. več, kakor prejšnji teden. Tudi na Dunaju se po pravici boje, da bi utegnilo prešičev zmanjkati. V 50 tednih 1. 1915. je bilo na Dunaj pripeljanih 478.010, 1. 1914. pa 834.896. Po tem seveda ni čudno, če je na Dunaju pomanjkanje masti. Umetnih zabel skoro ni mogoče dobiti. — Govedi so pripeljali na Dunaj leta 1914. v 50 tednih 283.203; leta 1915. pa 294.312, torej še nekoliko več.
Ker povsod drv primanjkuje, je sedanja mila zima velika sreča. Zaradi ozimi-ne bi bilo pa vendar prav, da bi zemlja dobro premrznila. — V mestih se gospodinje zelo pritožujejo, da je mleko semintja ne enkrat, ampak večkrat posneto. Smetane nc dela tako mleko več, četudi cel teden stoji.
* * *
-f Velevažna konferenca pri deželni eladi. Pod predsedstvom deželnega predsednika g. bar. Schvvarza se je pred tednom vršila pri dež. vladi — na predlog deželnega odbora — konferenca, ki je obravnavala vojaške dobave klavne živine in sena leta 1916. na Kranjskem. Udeležili so se te konference poleg zastopnikov deželne vlade zastopniki vojnega in poljedelskega ministrstva, armad. etap. poveljstva in deželnega odbora (deželni glavar dr. Šusteršič, dež. odbornik msgr. dr. E. L a m p e , deželnokult. nadzornik Pire). Konferenca se je zedinila v nekaterih glavnih točkah, v podrobnostih se posvet v kratkem nadaljuje. Velevažno za vse kmetovalce je sledeče: Cena, ki jo plačuje vojaštvo za seno, se takoj poviša na 13 K za kvintal. Posamezni oddelki (treni itd.) ne smejo odslej nič več sami rekvirirati v območju 5. armadnega poveljstva. To območje obsega celo kranjsko deželo, izvzemši radovljiško glavarstvo. Dobava klavne govedi leta 1916. se spravi v sklad s podatki živinskega štetja 1. decembra 1915. — Ker se stisnjeno seno bolje plačuje, se opozarjajo županstva, da ima dež. odbor na razpolago par stiskalnic, ki jih daje občinam po potrebi na razpolago proti mali odškodnini, Radi podrobnosti se je obrniti na de-želnokulturni urad, deželni dvorec, Ljubljana.
2a naše gospodinje.
Suho sadje se ohrani tudi več let popolnoma dobro in zdravo, ako imaš spravljenega na suhem kraju, kjer ni nobenega neprijetnega duha. Posebno pripravne za to so velike, lončene posode, ki niso nič prevlečene. Nekateri spravljajo suho sadje v vreče, ki jih obesijo na zračnih, suhih prostorih. Dobri so tudi zaboji, pregrade, ki imajo toliko odprtine, da je pač prostor v njih zračen, da pa vendar žival ne more blizu.
Če postane krompir sladak (kadar nekoliko omrzne), ni več posebno zdrav ln tudi tako užiten ni več. Popravi se nekoliko na ta način, da se pristavi k ognju v mrzli vodi; ko nekoliko zavre, 5?
se prva voda odlije ter dolije druga, vroča, ki se potem v nji krompir popolnoma d o kuha.
Zdravstvo.
Zoper kašelj. Nekdo priporoča kot zanesljivo učinkujoče sredstvo zoper kašelj naslednji recept: Takoj ko se pojavi kašelj, deni zvečer, preden greš k počitku, stekleničko pravega žganja na peč. Ko se nekoliko ogreje, ga vlij v skodelico, vrzi noter košček sladkorja ter zažgi. Pusti, naj gori toliko časa, da je vroče, zlij v drugo posodico ter pij po možnosti vroče. Večinoma se kašelj takoj olajša; ako ne, naredi zdravilo še enkrat ali dvakrat.
Ozebline. Ako se napravilo vsled ozeblin otekline na rokah, nogah, nosu, ušesih, je silno neprijetno. Zdravilo zoper to je čisto preprosto: V stekleničko vrzi nekoliko zrnec (celih) popra. Nalij nato do polovice vinskega cveta, dobro zamaši ter pusti, da stoji dva clni na gorkem prostoru (na peči). Tekočina se potem dobro zmeša in se lahko takoj rabi tako, da se z njo oteklina temeljito odrgne. To se mora seveda vsak dan večkrat ponoviti. Če je zdravilo starejše, boljo in hitreje učinkuje.
Tedenska pratika.
Sobota, 8. januarja: Sv. Severin, apostol Avstrije, (t 482.) — Sv. Apoli-nar, škof. (t 177.) — Sv. Erhard, škof.
Nedelja, 9. januarja: 1. po razgl. Gospodovem. Evangelij: o 12 letnem Jezusu, ko je zaostal po prazniku v jeruzalemskem templju. — Sv. Cerkev poudarja zlasti besede evangelista, ki priča o Jezusu, »da je rastel v modrosti in starosti, in v milosti pri Bogu in pri ljudeh«. — Sv. Julijan in njegova žena sv. Bazilisa. (t 313.)
Pondeljek, 10. januarja: Sv. Viljem, nadškof, (t. 1209.) — Sv. Pavel, puščavnik.
Torek, 11. januarja: Sv. Božidar, opat. (t 529.) — Sv. Higin, papež, muč.
Sreda, 12. januarja: Sv. Benedikt, škof. (f 690.) — Sv. Ernest, škof.
Četrtek, 13. januarja: Sv. Bogomir. — Sv. Veronika, devica Milanska (f 1497.)
Petek, 14. januarja: Sv. Hilarij, škof. (t 368.)
Solnce vzhaja ob 8. uri, zahaja ob 4. uri 20 minut.
Prvi krajec dne 12. januarja ob
4. uri 38 minut zjutraj.
* * *
Vremenski reki za januar:
Januar mil —
Bog se usmil'! * * *
Pusta megla januarja dež na pomlad gost ustvarja-
Sv. Veronika Milanska.
(f 1497.)
Veronika, imenovana devica Milanska, je bila hči preprostih kmetiških ljudi, doma v vasi Binasco blizu Milana. V mladosti je pomagala staršem pri navadnih poljskih delih, kjerkoli je mogla. Polagoma se je pa vzbudilo v nji hrepenenje po večji popolnosti v kaki redovni hiši. Toda kako to doseči, ko ni znala niti brati niti pisati! Ali — odnehala ni. Čez dan je opravljala vestno vsako delo, ki so ji ga starši odka-zali, ponoči je pa vstajala, da se je učila brati in pisati, kar se ji je tudi posrečilo, in sicer brez tuje pomoči. Pripoveduje se pa, tla je bila oblagodarjena s posebno naklonjenostjo preblažene Device Marije, ki ji je razodela, naj so nikar preveč ne ukvarja. Naročila ji je tri reči, ki naj bi ji bilo vodilo za življenje: a) čist n a in e 11 pri vseli opravilih in delih, ki jih je treba izvrševali iz ljubezni do Boga; b) ne tožiti in godrnjati, zraven pa potrpeti s slabostmi bližnjega; c) vsak dan nekoliko premišljevati trpljenje Jezusovo.
Po triletnem prizadevanju je bila sprejeta v samostan sv. Marte v Milanu kot novinka, kjer je izvrševala z največjo točnostjo vse, kar so ji velevala redovna pravila. V dneh hudega pomanjkanja je hodila po hišah nabirat milodarov za siromašne sosestre. Svojih redovnih opravil ni opustila, ko jo je mučila tri leta huda bolezen. Umrla je leta 1497. isli dan, ki ga je sama naprej napovedala.
Nauk: Ko je bila. Veronika bolna, in so ji prigovarjali, naj se ne muči z dolom, je odgovorila: »Delati moram, dokler imam čas.« _
Čas je dar, ki ga na drugcnfsvetu ne najdeš več, ki ga ni ne v peklu, ne v nebesih. Za vsako ceno bi pogubljeni odkupili eno uro časa, en trenutek, da bi se rešili svoje pogube; toda te ure, tega trenutka ni več. Ako bi mogli zveličani v nebesih jokati, bi jokali in tožili zaradi tega, ker so na zemlji izgubili in zapravili mnogo časa, ki bi ga bili lahko porabili za večje plačilo in večje veselje v nebesih. (Sv. Alfonz Ligv.)
Bolečine v prs h naj bi vsakdo hitro odpravil. Skušnja uči, tla obolela prsa izgube svojo gibljivost, vsled česar postane dihanje težje in dovajanje kisika v kri počasneje. Vsemu temu so je lahko izogniti, če so prsa in hrbet vtirajo s Fellerjevim bol lajšajočim fluidom iz rastlinskih esenc zn. „Etza-Fluid-< in v slučaju potrebe tudi krepko masira. - Take masaže z „Elza-fluidom'' ne odstranijo samo bolečine, ampak kroženje krvi. Za take masaže pa naj se vporablja le staro preizkušeno sredstvo kot je ..Fellerjev Elza-fluid", katerega stane 12 steklenic le (i kron poštnine prosto. Edino pristen se naroča pri lekarnarju E. V. Feller, Stubiea, Elzatrg št. 16 (Hrvatska). Istočasno se pa lahko naroce Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarbar-ske krogljice zn. „Elza-krogljice', da so v slučajih prebavnih teoč, zaprtja itd. takoj pri roki. — 6 žkatjjic stane 4K 40h prosto poštnine. Oboje domačih zdravil bi ne smelo manjkati v nobeni hiši. - Kogar mučijo kurja očesa, naj si nabavi izboren Elza-izdelek: Eellerjov turi-stovski obliž za kurja očesa, cena 1 K in 2 Iv
'-eb->
Mrtvaški list...
Invalid J. Anderlič (Sv. Peter, pošta Podplat) naznanja smrt očetovo trem bratom na bojišču.
Solnce ložno se ozira, zdi se, kakor da se joče: Zopet en trpin umira; — osmim je otrokom oče.
Bratom trem bi rad pojasnil, da sirote so postali, da je oče jim ugasnil. Vem, da jok bodo zagnali.
Zval na boj je cesar brate proti laški, ruski sili. Oče med nebeške svate šel je; grob smo okrasili.
Bil je rajni skrben oče. Večni pokoj mu želimo; prošnje zanj in želje vroče k Bogu dobremu pošljimo!
To in ono.
Švica — o miru. V narodnem svetu v Bernu jc vprašal socialist Greulich, ali misli švicarska vlada ponuditi vojskujočim državam svojo pomoč, da se začno mirovna pogajanja. Švica mora storiti prvi korak. Javno mnenje bi v vseh državah pozdravih- trud za premirje.
Zvezni svetnik Hoffmann je odgovoril: Umevamo globoko potrebo o miru in navdaja nas hrepenenje, da bi se končalo klanje; toda naš trud bi bil neuspešen, do- ! kler na obeh straneh ne pride na površje potroba miru. Toda doslej še ta trenutek ni prišel. Švica bi si štela v čast, če bi pripomogla, da se uresniči želja po trajnem miru.
XXX
Iz ruskega ujetništva. Nedavno so dobili starši nekega štajerskega kadeta, ki je v ruskem ujetništvu, sledeče pismo: »Tukaj je spremenljivo vreme. Nam se godi po navadi. J e dosti zanimivosti. Silno daleč se nahajam. Hudo dolgčas mi je po Vas.«
Starši so si pri tem mislili, da ruske oblasti pač ne puste kaj posebnega pisati, zlasti ne slabega. Slednjič so pa le opazili, da so prve besedo vsakega stavka bolj razprto pisane. Sestavili so jih in dobili to, kar jim je hotel sin povedati, namreč: »T u k a j je nam silno h u d o.«
Salonsko se je izrazil. Pri odhodu na bojišče jc častniški sluga nekega stotnika njegovi »milostivi« zatrdno obljubil, da bo takoj pisal in naznanil, če bi se gospodu stotniku kaj pripetilo: če bi bil ranjen, ali bolan. Stotnik je nekega dne res dobil strel in sicer v sedalo. Sluga sc spomni svoje obljube ter piše vojno karto stotnikovi soprogi. Hotel jo seveda lepo in dostojno naznaniti nesrečo, ki se je stotniku pripetila, ter zapiše: Naznanjam gospe stotnikovi, da
je g. stotnik dobil strel v obe lici. Obraz neranjen.«
Po kineško. »Torej si bil celo na Ki-neškem? Pa znaš gotovo tudi po kineško govoriti?« —»Seveda.« —• »No, kako se imenuje drevo v kitajskem jeziku?« — »Tam.« — »In dva drevesa?« — »Tam-tam« — In »In cel gozd?« — »Tam ta-dram tam-tam.«
Kako daleč so prišli Italijani? Tako je vprašal radovednež vojaka, ki je prišel za par dni na dopust od soške fronte. Vojak mu ponosno odgovori: »Nič dalj ne, kakor od Binkošti do Božiča.« Ta značilni odgovor bi morali še celo Taljani potrditi, dasi z nevoljo.
Zvestoba. Nekoč je pribežalo iz ruskih vrst prav veliko vojakov istega polka, ki so se dali ujeti. Avstrijski poveljnik jih začudeno vpraša: »Kaj niste prisegli, da boste ostali zvesti zastavi?« — Nekdo izmed ujetnikov odgovori: »Saj zato smo pa prišli k vam; kajti naša zastava je že od včeraj pri vas.«
Dobra volja. Na Rusko-Poljskem je bilo, Častnik ukaže nekemu infanteristu, naj spleza na streho bližnje kmečke hiše in naj pogleda tja v daljavo, če bi opazil sovražnikovo gibanje. Vojak uboga. Na strehi mu izpodrsne ter skoči, da ne bi padel, na tla. Prileti pa naravnost na svojega poveljnika, in oba sta se nato valjala na tleh. Ko se dvigneta, se je seveda vojak hitel opravičevati, častnik mu pa brez ne-volje reče: »Kaj ti nisem rekel, da splezaj na vrh hiše, ne pa na moj vrat!«
Vprašanja in odgovori.
F, ?, — Jurdani v Istri: Postava določuje podporo za vsakega otroka. Ako se Vam je med tem časom družina pomnožila za enega člana, naznanite to potom županstva tozadevni komisiji pri glavarstvu.
J. V. — Merbeck, Porcnje: Najbolj gotove podatke o svojem možu Vam bo podala pisarna na Dunaju pod naslovom: Auskunftsbureau der osterr. Gesellschaft vom Roten Kreuze in Wien, VI. Bez., Drei-hufeisengasse 4.
A.	F. Šk, L.: V vojno poklicanim in njih svojcem nudi brezplačno pomoč v imovinsko- in rodbinskopravnih zadevah »deželna gospodarsko pomožna pisarna v Ljubljani« — sodnijska palača, soba štev, 114.
J. K. — Moravče: Ne vemo, da bi bil poleg pisarne Rdečega križa še kak poizvedovalni urad. Ta pisarna je pač v zvezi z vojaško oblastjo in so njeni podatki večinoma zanesljivi. Seveda se vrinejo pri tolikem številu imen, ki so si podobna, tudi napake, a redkokdaj,
B.	A., Šopronj na Ogrskem, Na to zdaj ni misliti, da bi bil Vaš mož pokopan v Gorici, dokler se bojni vihar ne poleže, Pozneje, ko bodo Laha zagnali tja, kjer se kuha polenta, ali pa, ko bo sklenjen mir, se boste obrnili na vojno oblast, pa bo šlo. Grobovi padlih junakov so itak okrašeni s križi, ki so na njih zapisana imena padlih.
Dobre knjige.
Napoved dohodnine je predložiti meseca januarja davčni oblasti. Sestava napovedi bo vsakemu zelo olajšana, če se ba ravnal po knjigi »Dohodnina«, katero je sestavil višji uradnik finančnega ministrstva Valentin Žun, Knjiga velja broširana 1 K 60 vin., vezana 2 IČ 20 vin., po pošti 30 vin. več, in navaja praktične vzorce za najrazličnejše slučaje in stanove. S pomočjo te knjige si bo vsakdo marsikaj prihranil na davčnih izdatkih, ker bo vedel upoštevati vse dovoljene odbitke. Knjiga se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani,
Malenkosti. Roman v štirih delih/ • Španski spisal P. L. Coloma, poslovenil Paulus. Cena 3 K 80 vin., vezano 4 K 80 vin. Ljudska knjižnica je prinesla pred nekaj leti P. L. Colomovo zgodovinsko povest »Juan Miseria« (Janez Nevolja) v slovenskem prevodu. Že ta'povest je vzbudila mnogo zanimanja, saj je umetniško dovršena, četudi spada med prve Colomove poizkuse, je namreč delo devetnajstletnega mladeniča. Dvajset let pozneje zagledajo beli dan »Malenkosti«, ki so med mnogimi odličnimi spisi jezuita P, Coloma najboljše delo. Roman »Malenkosti« je umotvor, ki je zanesel v poletu pisateljevo slavo daleč čez Pireneje. Roman je mostrsko delo že kot tak, četudi je pisatelju zabava, kakor pripoveduje sam, le pomoček do namena. Pisatelj je misijonar, ki vihti v romanu bič najbolj nad izprijenim plemstvom na Španskem, spustil se je v boj zoper tisto naziranje, ki ima ostudne zmote in zlob-nosti za malenkosti. Završalo je med prizadetimi krogi, ko so prišle »Malenkosti« na svitlo. Pisatelj si je s tem romanom postavil nalogo, ki bi se srednje nadarjen nemu pisatelju ne u;la posrečila. Roman je pisan v krasnem slogu, vzbudil je velikansko pozornost ne le na Španskem, kjer je izšel v mnogih natisih in izdajah, temveč tudi v drugih deželah in se dobi že skoro v vseh evropskih jezikih. Roman je izdala »Leonova družba«. Naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Kje jc vrtnar?
IROLIN
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sirolin ?
v!«
t. Vsak, ki trpi na frajnem kašlju.
lažje je obvarovati se bolezni,nego jo zdraviti. 2. Osebe s kroničnim ka/arom bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave
Smešnlce.
Pri zdravniku. Kmetica: »Gospod idravnik, kaj mislite, kakšno bolezen ima moj mož?« Zdravnik: »Prav bojim se, da ima raka v želodcu.« Žena: »No, kaj takega! Kako je neki žival prišla v njegov želodec!«
Ni tako hudo. Tujec, prestrašen odskoči s klopi, ki sc je bil na. njo usedel: »Tri sto medvedov! kaj vidim? Klop je še-le na novo pobarvana!« — Stražnik: »O nič ne de, saj se mora itak še enkrat prebarvati!«
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 29. dec.: 38, 44, 89, 17, 39. Dunaj, 31. dec.: 70, 27, 89, 28, 18.
Fellerjev blagodejni, oživljajoči fluid iz rastlinskih esenc zn.
JEISAFIUID
odstranja bolečine v udih.
12st,eklenio poštnino prostoGK. Lokarnar E. V. Fellor. Stubica, Klzatrg 16 (Hrvatska). Čoa 100.000 prizn. pisem,
n. i ilež. žlfll. ln rertne. nezit. ln iamst. zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenski zavarov. že po prvem ietu.
Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,490 838'— Stanje gar. fondov koncem 1914 K 48,732.C22'70 V letu 1914 se je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . . K 432.232-66
"itir namerava skleniti živijeniko zavarovank veljavno hkrati za volno zavarovanle, na) te v laitno korist obrne (o gori Imenovane podruinice.
Prospekti zastonj In poStnino prosto.
'mM
3. Vadušljivi .katerim Sirolin z.nafno olehča naduho	v ....
Skrofuzni otroci,pri kaferih uči nku|_e Sirolin z ugodnim vspehom na splošni počutek.

tako se sliši mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni, amjiak svoji lastni uri ne verjamejo, ker je le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je.
Št. 600 Žepna ura z radijem, ki se
ponoči sveti......K	8-40
„ 410 Nikel.-anker-Poskopf ura „	410 „ 705 Roskopf ura, kolesje v kamnih tekoče..........5-90
„ 719 Srebrna rem. ura . . . . „	7-80
„ 720 Srebrna cilinder rem. ura „	9-70
„1450 liela kovinasta verižica . , „	280
nikelnasta ....... „	1-—
„ 916 Srebrna verižica.....„	3-20
„ 89 Double zlata verižica. . . „	5'90
Velika izbira ur za gospode in damo, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, zavratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem
ceniku z mnogimi podobami
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prostega.
Raz; o ilja se po povzetju ali j>a če se denar vnaprej pošlje. Neugajajoee zamenjam. Vse ure so natančno preizkušeno.
Lastna tovarna ur v Švici
1203 Nfma nobene podružnice. ——————
Naročajte sobotnega .Slovenca'
1 trn znrave dsmače pijači;,
osvežujoče, dobro in žojo gasečo si lai ko vsak Kam priredi z malimi stroški. V zalogi ko .<-••" vi za ananas, jabolčnlk, pre-nadine. mallnovec, poprova meta, mu-škate.eo, pomciančnlk, dišeča peria, višnjevec. Ia piima so lahko poleti za-vživa hla.ma pozuni pa vroča mesto ruma in zganja. Skaziti so 110 moro. Snovi z natanč nim navodilom stancio K 4*60 franko po pov/.otju Na takih poro.ij dodam eno povrhu. Za gospodarstva, tovarne, delavnico itd. neprecenljivo vrednosti, ker delavce ta pijača osveži in 110 upijani, vsled česar ne zgul-e nu' na svoji dolazmožnosti.
Jan Grolicli, ilroijerija .Pri anoelii', Brno 641, Morava.
_25119_
Za tečje posestvo na deželi išče se
ose:
vešča gosposkega kuhanja za 2 do 4 osebo družinskega kuhanja za 10 do 14 oseb' peke kruha in hišnega gospodinjstva v podporo gospodinji.
Mesečna plača poleg stanovanja, hrane in perila v gotovini K 30'—.
Ponudbe s sjiričevali o trajnem službovanju je poslati na upravništvo »Slovenca pod štev. 2811.
Najden denar
2570
pomenja naše najnovejšo poročilo o srečkah, vsebujoče srečkovno skupino štev. 5 na 50 mesečnih obrokov po samo 3 krone z glavnimi dobitki
M
| 180.000 kron.
Poročilo se pošilja brezplačno.
Sreftovno zaslepslvo 12, Ljubljano.

iz nikla ali jekla K 10 — 12' — 14' —, z radijevo svetilno ploščo K 14' — 16- — 18' —, z Ia koles- 1 jem K 22' — 24' — 30'—, , z radijevo svetilno ploščo '
______K 28- — 30' - 32 _,
< s precizijskim kolesjem K 44- —, srebrna ura zapestnico K 18' 20' — 22- — zlata ura na
zajiestnico K 70' — 80' _ 100' — 3let no jamstvo, kamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja se po povzetju; na bojno polje proti vposlatvi zneska in 30 v za poštnino.
Prva tovarna ur JAN KONRAD,
c. kr. dvorni založnik, Briii St. 781 (Češko). 1
> Glavni cenik zastonj in poštnine prosto
Proti okužeitiii
■e jo treba sedaj Se posebno varovati, ker nastopajo vsa-kojake nalezljive bolezni, kot Skrlulica, kozo, osepnice, kolera, legar. — Vsled tega
naj se vporablja
povsod, kjer se lake bolezni Sirijo, dobro razkuževalno sredstvo, katero nai bode v nalogi v vsakem gospodinjstvu. Naj-lioljfie razkuževalno sredstvo sedan osli je glasom raziskovanj prot. l.oITler, Liebreich, 1'roskauer, di Vestea, Vas. Pfeiler, Vertun, IVrtik i. tir. nedvomno
LVSOFORM
ki je brez duha, nestrupen m cenen in ko ga dobi v vsaki lekarni in drožeriji za c eno 90 vin. za izvirno steklen'co (zelena stekl.). Učinek Lvsoloriua je ločen in zanesliiv, vsled česar ga zdravniki priporočajo za razkuževanje boln. postelj, *a izpiranje ran, oteklin, irigatorjcv in za pi otiseptične obveze.	1405
LysoSormovo milo
je lino toaletno milo, ki vsebuje Lvsoh.rm m učinkuje pro-freptično. \ porabila se lahko tudi liri najbolj občutljivi koli, celo pri otrocih. Mori kožo ineliko in prožno in razširja jako dober duh. Zadostu',«' enkraten poskus in bodeie zatem vedno vporabljali to izvrstno milo. ki je drago le na videz, pri vporabi pa zdrži dolgo časa. Cena milu znp„-ša K 1-20.
Lysoform s poprovo meto
jo močim protiseptična ustna voda, ki odstraii<a slah duh in beli »obe »n ih varuje. Vporablja so tudi lahko pri ku-tnnh vratu, kaftlju in nahodu za grgranje po zdravniškem n.vodilu, Zadošča par kapi ic. na kupico vode. Izvirna etoklenica stane 1 krono 60 vin., na prodaj v vsaki lekarni in drožeriji. — Zanimivo kn,igo pod naslovom „Zdrav-e in razkuževan e" pošlje zastonj in poštnine prosto
Kemik Hubmann,
*» clereni Lysoiormwerke, Dunaj XX., Petraschgasse 4.
Za domačo
n
je najboljši kupec Franc Pogačnik, trgovina s semeni in deželnimi pridelki v Ljubljani, Dunajska cesta 3(>, nasproti mitnice.	2780
Kmečka družina
s 3 ali 4 osebami so sprejme. Nastop takoj. Da se hrana in plača po dogovoru. — Naslove na upravo lista pod štev. 2806.
Razširjaite »DOMOLJUBA"!
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je:	1440
VZAdZAVAROVALNICA
proti požarnim škodam in poškodbi eerkvenih zvonov
Lijubljana, Dunajska eesta 17, Lijubljana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam : \. raznovrstne izdelano stavbe, kakor tudi stavbe mod časom zgradbe, 2. vso premično blago, mobilije, pol sko orodjo, stroje, živino zvonovo in enako, 3. vso poljsko pridelke, žita in krmo. 4. zvonovo proti prelomu, 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno
nižjoavstriiBko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale 1. 1012 K 073.36L-17, so poskočile koncem 1. 1913 na K 736.147*17.
Tedaj, čim večje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjenifctvo v Celju ln na Froseku, kakor tudi po vseli farah nastavljeni poverjeniki.	Ceno primerne, hitra cenitev in takojšnjo izplačilo.
oo i
CAJ r
r
Priporočamo
dolinsko kav in o primes v korist o6mejnim Slovencem!

r
Stanje vlog čez 23 milijonov kpon.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
Ljubljana, fidklcslctva cesta štev. 6. pritličje, v las.ri hlsi nasproti hotela ..Unlon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne ===== samo njeni zadružniki, temveč =
tudi ccla dežela Kranjska
in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož~: nik od vsakih vloženih 100 kron čistih, obresti 4'75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
liki
•2 2
1.IU9 HERBA8NV tflt
Razpošilja se vaak dan.
Herbabnij-jev podfosfornato-kisli
Apneno-železni sirup g
Ta je že 46 let uveden, zdravniško preiskušen in priporočen K prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiljuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev in je izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti, posebno pri slabotnih otrocih. Cena steklenlol K 2*60, po poŠti 40 vin. več zn zavite!;
Edino Izdelovanje	m' mednarot:ni *armacevtiški razstavi odlikovano z
m giavn/razpoliijatev: Dr. Hellmannova iefrsma ..čurEarn herzlgkeii"
V zalogi |e Se pri gg. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki,
ItMliA^V'^Smem
•ploh I« vsakega kol najboljie
bol oblažajoče mazanje
pri pretilajenja, renmatlzma, gihtu, lnfiaencl, prsni, vratni in bolesti T hrbtu
aromatična esenca
že 48 let preizkušena, lajša bolečino in krepi mišice. — Lajša in odpravlja bolestno stanje v členkih in mišicah kakor tudi nervozne bolečine. Nadalje je preizkušena kot oživljajoče in okrepčujočo sredstvo pri velikih naporih. Cena steklenici K 2' — , po pošti 40 vin. več za zavitek-
veliko zlato svetinjo.
#■>«.«. •	i %	DUNAJ, vil./i,
(Herbabny-iev naši.) Kaiserstrasse Nr.73-75
Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšperku.
Dr. Rlchter-Ja
Sidro-Liniment.
eapsici
oompos.
Nadomestilo
Sidro-Pain-Expeller.
Steklenica kron. — 80, 1*40,
Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Rickter-ia lekarni „Pri zlalem levo", Praga, I., Elizabetna cesta 6.
Dnevno ras pošiljanje.
V a m I plačum I ako V a- j šib kurjih očes, brada- j vlo in trde kože tekom f 3 dni h korenino, brez bolečin ne odpravi RIA-BALSAM. Cona lončku z lamstve-nim pismom k 1* , 3 i lončki K 2*60, (i lonč-1 kov K 4*60.
Kemeny, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12 12. Ogrsko
Proti
protinu, revmi, isGhias, potlaori,
ži čnim boli fiinam, tudi po vojnih štra-__ prclh je Se vsa-kemu pomagal
iSeuradšii
Pišite takoj ponj na
Baren Apofheke
Dunaj. II. Taborstr. 26 K. Cela doza K 3 — polov. „ K 160.
Čez 100 zahval ni c.
jmmmmmmsmsm
draginja jo vedno vevja, zaslužek pil majhen Ako hočete /. malim trudom doma v svojom kraju gotovo 10 K na dan zaslužiti, pošljite z u pojasnilo v pismu znamko za 10 vin m svoj natančen naslov na
JOSIP BHTIČ |
Opravilo je pripravno za moško in ženske.
7» cedeče!
Ameriška Štedilna kava, lepo dišoča, izdatna a stedl jiva 6 kg vreča za po-skušnjo K 12'-post pi-.s-o po povzetju. Pol kilo^rii: ;a prvovrstnega tine^a Čajri a K 2'40 tudi SO kom. r.-./l. lepih razglednic pošlje za 1 K A. Sohapira st. 473, izvoz kavo in črna.
TISZABOGDANY,
aB^JTngarn. ^
Ustanovljeno leta 1893
Ustanovljeno :oia 1803.
registrovana zadruga z orne cn.m jamslvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentnl davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Anton Žavbl, Vrhnika 385
sprejme
uulento zn Kovaško obrt.
Edino dobri ln solidni stroji so samo
„Gritzner" in „.Hfrana"
Prednosti: krogljiCen tek, biserni ubod (Perlstlch). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hiši. Edina tovar. zaloga šivalnih strojev
Josip Peteline
LJubljana
blizu franč. mostu, 3. hiša za vodo.
10 letna garancija.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekili na 7 V2, 15 ali 22 Vi let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila iroti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razjoago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Ralan, prelat in stolni kanonik v l.jubljani. I. podpredsedniki	II. podpredsednik:
Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani.	Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani
Člani: Fran BorStnlk, c. kr. profesor v p. v Ljubljani: Ig-naciJ Zaplotnlk, kateoot v Ljnbljani ; Ivan Doleno, o. kr protCBor v Ljubljani; dr. Jožef Gruden. stolni kanonik v Liubliani: Anton Koblar dekan v Kranju: dr. Jakob Mohori8, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr.Fran Papež, odvetnik v l.iubliani B Romeo ravnatelj trg šole v Ljubljani • Anton Sušnik, c. kr. ?imn. profesor v l.jul,liani; dr. Viljem Sohweltzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Ales Uaenlčntk, prot. bogoslovja v l.iubliani; FranVerbio, c. kr. gimn prof. v Ljubljani
Predsednik
Nadzorstvo:
Anton Kržlč, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani.
. ,. . T -„,-:------—» ...—...... ... ,.,,,,„...„ y ..j u i. .j m i., _ Člani: Anton Cadež. katohet v Ljubljani ; Ivan Mlakar, profesor v Ljubljani: K. Gruber, o kr lin. rač. oflcijal v Ljubljani: Avunitto HI. o ir
rač rovidont in posestnik v Ljubljani.
uojna jed
ea otroke in odrasle se napravi iz doktor Oetker-jevega praška za puding po 20 v, 1/2 litra mleka ln 5 dkg sladkorja, k čemur se lahko doda še 1—2
jajca. Ti pudingi tvorijo radi svoje sestave ravnotako slastno, kakor redilno — zlasti kosti tvoreCo — močnato jed in jo zlasti otroci vedno radi jedo. — Z različnimi, okusnimi stvarmi, kot va-niljo, mandlji, čokolado, se tem pudingom lahko da različen okus, ali pa se zraven servira raznovrstno sadje ali sadne soke. Otrokom naj se daje puding opoldan pri kosilu in zvečer, predno gredo spat. Če se mesto 1/2 litra mleka
vzame 1 >/2 litra, se more s praškom pripraviti jako izdatno in okusno mleTnato juho, ki diši po sadju. — Dr. Oetker-jevi praški so jako po ceni in se z njimi lahko in hitro prireja jedi. Navodilo za vporabo je na vsakem zavojčku, — Na prodaj po vseh prodajalnah, kjer imajo v zalogi Dr. Oetker-jeve pecilne praške.
2442-16
12
Izdaja konzorcij „Domoljuba".
Odgovorni urednik Jožef Gostlnčar, državni poslanec.
Tiskala Katoliška tiskarna.