Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Celje, 21. junija 1963 • Leto XV, 5t. 24 • Cena 20 din ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA: CELJE, TRG V. KONGRESA 5, POSTNI PREDAL 125. TELEFON 24-23. TEKOCi RACUN: 603-11-1-656. LETNA NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. fKOZEMSTVO 2400. Bravcem! z današnjo številko se spre- minja format in tisk »Celjske- ga tednika«. Format je sicer nekoliko manjši od prejšnjega, toda kljub temu se obseg ne bo zmanjšal. V bodoče bo list zaenkrat izhajal na 16 oziroma 8 straneh, in sicer en teden na 16 straneh in drugi teden na 8 straneh. Takoj, ko bo mogo- če, pa bo stalno izhajal na 16 straneh, oziroma dvakrat te- densko na 8 straneh. Z novim načinom izhajanja lista pa bravci ne bodo pri- krajšani. Nasprotno, s tem se je uredništvo približalo želji večine naših bravcev, ki pogre- šajo v našem listu več zani- mivega branja, črtic, reportaž itd. Torej list bo imel vsak te- den na 8 straneh predvsem in- formativno obeležje, medtem ko bo na 16 straneh nudil bravcem poleg informacij še več zanimivega branja iz živ- ljenja v naših občinah, o aktu- alnih problemih, ki v našem razvoju izbijajo na dan ter o važnih dogodkih pri nas in po svetu. ZaKaj so nastale spremem- be? Vsa povojna leta se je ti- kal »Celjski tednik« na zasta- relih strojih. Tiskanje je bilo zelo počasno in hkrati drago. Da je lahko list pravočasno izšel, je bilo treba že v torek oddati vse rokopise v tiskarno. S tem pa je list izgubljal na ak- tualnosti. Pri starem načinu tis- kanja so znašali stroški tiska- nja za izvod 40 din. Vse to je narekovalo nujno potrebo, da se tiskanje lista modernizira. Kolektiv »Celj- skega tiska« je vložil mnogo truda, prizadevanja in lastnih sredstev (10,000.000), da bi re- šil omenjene probleme. Z last- nimi sredstvi je kolektiv naba- vil za tiskanje lista rotacijski stroj, ga renoviral ter adapti- ral zanj primeren prostor. Po nekaj mesečnem prekournem delu in pripravah je rotacija stekla in dobili smo, kot je bi- lo že rečeno, naše glasilo v novi obliki. Za trud in prizade- vanje zasluži kolektiv Časopis- nega podjetja »Celjski tisk« po- sebno priznanje bravcev in družbe. Z novim načinom tiskanja se bo list znatno pocenil, in sicer bodo znašali tiskarski stroški za izvod 30 din. Tako se bo dotacija družbe občutno zmanjšala, naročnina pa bo ostala nespremenjena, saj bo obseg lista ostal praktično isti. Vse naše bravce prosimo, da nastale spremembe sprejemajo z razumevanjem, kot tudi mo- rebitne težave in pomanjkljivo- sti s tiskom, ki bi utegnile na- stati v prvem obdobju tiska- nja na novem stroju. Nadalje jsimo vse bravce, da svoje kritične pripombe pošljejo Iz- dajateljskemu svetu, ki jih bo skušal, v kolikor bodo iz.ved- liive, tudi realizirati. Trudimo in prizadevamo si vse, da bi »Celjski tednik« po- stal oblikovno čim lepši, a vse- binsko bogatejši. Prof. Viktor Čop predsednik Izdajatelj- skega sveta ČP »Celjski tisk« 942 odstotka volilnih upravičencev v okraju je v nedeljo volilo za mir in za socializem RAZPOLOŽENJE IN REZULTATI SO PREKOSILI VOLITVE V OE ČINSK:^ SKUPŠČINE — VSI PREDLAGANI KANDIDATI SO BILI Z VELIKO VECINO GLASOV IZVOL,iENI — NA NEDELJSKIH VOLIT- VAH V REPUBLIŠKI IN ZVEZNI ZBOR SO IZOSTALE ŠTEVILNE POMANJKLJIVOSTI, KI SO ZMANJŠALE USPEH PREJŠNJIH VOLI- TEV. y nedeljo so bile po vsej državi volitve poslancev za zbore republi- ških in zvezne skupščine. Po volitvah v občin&ke skupščine, po neposred- nih volitvah kandidatov v zbore de- lovnih skupnosti, smo v nedeljo v vsej državi do'bili polni sestav re- publiških stouipščin. Ko b'Odo nove republiške skupščine izvolile še po- slance za zvezno skupščino, to je za zbor narodov, poiteni bo do konca sestavljena tudi zvezna skupščina. Tretji volilni dan po našem volil- nem sistemu je potekal še bolj sve- čano kot prva dva. V vseh volilnih enotah za volitve v republiško skup- ščino je bila volilna udeležba nad 90 odstotkov, samo v dveh (Celje II 89,4 in Videm-Krško II 88,3) so do- segli udeležbo pod 90 odstotki. Volišča so bila izredno lepo okra- šena, tudi volilnih gesel je bilo več kot pri preijšnjih volitvah. Po zelo ugodnih rezultatih volitev v občin- ske skupščine smo pričakovala to- krat celo nižjo udeležbo. Prvič zato, ker smo menili, da so občinske vo- litve ljudem bliže, da bodo nekateri volivci mnenja, da so z enkratnim prihodom na volišče opravili svojo dolžnost (tako je bilo prejšnja leta), in zato, ker je že nastopil čas do- pustov. Toda presenetljivo — ude- ležba je bila tako v okraju kot tudi v vseh občinali višja od udeležbe pri volitvah v občinske skupščine. K te- . mu je seveda nekaj piipomoglo tudi to, da so bile odpravljene pomanj- kljivosti v volilnih imenikih in da so politične organizacije svojo dejav- nost še povečale. Brez dvoma je k uspešnemu izidu nedeljsikih volitev pripomoglo tudi to, da so bili številni poslanski kandidati v tesnih stikih z volivci na sestankih, zborovanjih in zboirih volivcev, ki sio potekali vse do zadnjega dne pred volitvami. Vzdušje, ki je prevladovalo na vo- liščih je ustrezalo pomenu tega zad- njega volilnega dne. Tckrart so bile volitve kot neka vrsta referenduma, ki je dokazal visoko socialistično za- vest naših delovnih ljudi, njihovo globoko pripravljenost za nadaljnje napore pri izgradnji socializma. Iz- redno jasne besede tovariša Kardelja na zborovanju v Ljubljani so ponov- no potrdile nadaljevanje naše miro- ljubne zunanje politike in naše vo- dilne vloge v boju za mir v svetu. Tudi za tako zunanjo politiko, za mir, so v nedeljo oddajali volivci svo- je volilne listke. Izredno toplo in svečano vzdušje so ob nedeljskih volitvah ustvarili na Kozjanskem, kjer so volitve poteka- le tako, kot so lahko v izrazito par- tizanskem področju (o tem berite več na 8. strani). Objavljamo imena poslancev v re- publiški zbor skupščine SR Slovenije v posameznih volilnih enotah, odsrto- tek udeležbe in odstotke oddanih glasov za posamezne kandidate: Neposredni organi PRED USTANOVITVIJO OBČINSKIH ODBOROV SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE DRUŽBENIH SLUZB IN STORITVENIH DEJAVNOSTI Po siklepu ipredsedstva občinskega sindikalnega sveta v Celju bodo na področju občine Celje izvolili tudi nekatere občinske odbore strokovnih sindikatov. Le-ti bodo sicer neposred- ni organi občinskega sveta, vendar pa bodo imeli prvenstveno nalogo, da na področju svoje dejavnosti fjrouču- jejo določene probleme, s katerimi se borijo posamezne gospodarske orga- nizacije ali zavodi. Z raznimi anali- zami bodo ugotavljali storilnost dela, ekonomičnost poslovanja, spremljali bodo sistem nagrajevanja.po delu ter delitve dohodka. Skratka, bodo v stal- nih kontaktih s sindikalnimi organi- zacijami določenih strok in jim nu- dili več konkretne pomoči tako pri idejno vzgojnem kakor tiidi družbeno ekonomskem delu. Na področju občine Celje bodo u- stanoviii tri take odbore, in sicer: občinski odibor sindikata industrij- skih delavcev, odibor sindikata delav- cev družbenih služib ter odbor sindi- kate delavcev storitvenih dejavnosti. Ustanovitev teh odborov sindikata narekujejo družbeno politični in eko- nomski ipogoji, ki nastopajo kot re- zultat dosežene stopnje proizvajallnih sil ter novih ekonomskih možnosti ter sprememb v strukturi zaposlenih. Ti odbori bodo lahko v svojem se- stavu imeli še nekatere sttalne ali pa občasne komisije, ki se bodo formi- rale po potrebi. Za občinski odbor sindikata delav- cev iz področja družbenih služb bo občni zbor 25. junija, za občni zbor sindikata delavcev storitvenih dejav- nosti pa so določili datiim 27. junija. ivn. Odvoz premoga - 5Xa,^i VELENJSKI RUDARJI SO SE V SVOJIH NAPORIH ZA STALNO ZVIŠANJE STORILNOSTI IN PROIZVODNJE ZNAŠLI V DOKAJ KOČ- LJIVEM P0L02AJU ZADOVOLJEVANJA RAŠTOCiH POTREB PO- TROŠNIKOV LIGNITA, KAJTI DOSEGLI IN PRESEGLI SO KRITIČ- NO MEJO ZMOGLJIVOSTI TRANSPORTNO ODVOZNIH SREDSTEV. PROGA: VELENJE—CELJE IN PO TEM RAZVEJIŠCU DALJE NE ZMORE VEC, DA BI LAHKO SPROTI ODVAŽALA INDUSTRIJI PO- TREBNI LIGNIT. Z 8.500 TONAMI DNEVNEGA ODVOZA NEKAKO KRIJEJO POTREBE GLAVNIH POTROŠNIKOV, NIKAKOR PA NE ZMOREJO, DA BI V CELOTI ZADOSTILI POTREBAM DROBNE PRO- DAJE, MEDTEM KO DNEVNO OSTAJA OD TISOC DO DVA TISOČ TON V DEPONIJI. Ta vzrok pa porojeva nešteto drob- nih in večjih problemov. Osnoarni je ta, da je postalo kritično preskrbo- vanje večjih industrijskih središč, kot so Zagreb, Kidričevo, Ravne, Je- senice, Store in Maribor, na drugi strani pa je razumljivo, da so na ta način prišli v popolnoma podrejen položaj droibni potrošniki, ki pa ima- jo prav v poletnih mesecih — v času regresa — največ potreb. Kot tretje in prav tako bistveno pa je, da je z dosego limitne -točke odvoza tudi nekje zavrt nadaljnji razvoj proiz- vodnje rudnika lignita, ki je prav v letošnjem letu z odlično organizacijo , dela in z uvajanjem nove mehaniza- cije nesluteno porasel. Letošnja dnevna proizvodnja stal- no niha nad 10 tisoč tonami, medtem ko so z velikim razumevanjem Že- lezniško transportnih podjetij z uved- bo novih direktnih maršruitnih vla- kov na progah: Velenje—Zagreb, Ve- lenje—Maribor, Velenje—Videm-kr- ško ter s starimi skupinskimi odvozi uspeli doseči največ do 8,5 tisoč ton dnevnega odvoza. Tako danes jpreva- . ža okrog 400 vagonov redno velenj- ski lignit, potrebe pa so po 500 vago- nih dnevno. - To je v veliki meri ublažilo neprijetne posledice deponi ranja premoga, kajti pred štirinaj- stimi dnevi je primanjkovalo dnevno do 180 vagonov. Svojstven problem pa je malopro- daja — ali zadovoljevanje gospodinj- stev. Da bi vsaj delno ustregli tem potrebam, so se dogovorili za avto- mobilski — cestni odvoz. Tako dnev- no oddajajo do 500 ton lienita za Sa- vinjsko dolino, kar pa je v času naj- večjega iskanja' premoga vsekakor premalo. To vprašanje je danes problem št. 1 velenjskih rudarjev, kajti njihova hotenja so naletela na izredno pro- blematično ozko grlo, kar pa za saibo nosi najbolj delikatne posledice, kot so vprašanje pravočasnega kritja po- treb potrošnikov, t. j. organizirane, nemotene prodaje. Z direktnimi maršrutnimi vla'ki pa je zvezana neka dobra stran, ki je doslej v nemali meri tudi predstav- ljala zavoro odvoza; to je vprašanje časovno omejenega razkladanja va- gonov dn redni odvoz. INDUSTRIJA — USPEŠNA Industrija je v prvih petih mese- cih letos v celjskem okraju zabele- žila izredno lepe uspehe. Saj je sku- paj dosežen indeks zastavljenih na- log. V tem času pa so tudi nekatere sezonsike panoge nadoknadile delni zastoj zaradi zime. Tako razen in- dustrije gradbenega materiala ni panoge, kjer ne bi dosegli ali celo presegli zastavljene naloge. OD 20. DO 30. JUNIJA Močnejši ali trajen dež z ohladit- vijo pričakujemo okrog 23., 27. in 29. junija. V ostalem deloma do pre- težno sončno s pogostimi krajevni- mi nevihtami. Dr. V. M. SERGEJ KRAIGHER IN ERNEST RAHTEN IZVOLJENA Na nedeljskih volitvah so volivci celjskega okraja volili tudi poslanca Za zvezni zbor, in sicer na otomočju ^'bčin Celje, 2alec, Velenje, Konjice 'n Mozirje ERNEST A RAHTEN A, na Področju občin Laško, Sevnica, Vi- oem-Krško, Brežice, Šentjur in Šmarje pa SERGEJ A KRAIGHERJA. Oba poi&lanca sta bila izvoljena ta- kole. Na področju, kjer je kandidiral tovariš Rahten, je bila volilna ude- ležba 94,4",,. Od oddanih glasovnic 36 bilo veljavnih 89,9*Vo- Na področju, kjer je kandidiral to- j'aj-iš Kraigher, je bila volilna ude- le^-ba 95,2 odstotka, neveljavnih gla- fovnic pa je od vseh oddanih glasov DUo 10,7 oy^. stran 2 CELJSKI TEDNIK Številka 24 — 21. junija 1963 TINE OREL Gotovo je ena najbolj glasnih no- vic zadnjega časa Kennedyjevo za- trdilo, da so se veliki trije sporazu- meli za odločilni sestanek o prepo- vedi atomskih poskusov, in ta naj bi bil čez nekaj tednov v Moskvi. ZDA da ne bodo prve obnovile po- skusov, da bi pri vzhodnem part- nerju vzbudile zaupanje. Proučile bodo svoj odnos do hladne vojne, svoje stališče do SZ, posvetile po- zornost skupnim interesom in sku- šale odpraviti nesoglasja. ZDA in SZ imata skupno govorico - obe državi sovražita vojno! Ves svet ve, da ZDA ne bodo začele z vojno, je dejal prvi mož Amerike, priprav- ljene so prizadevati si, da bi vojno preprečili, torej da bi prišlo do atomskega sporazuma in razoro- žitve. Kennedy je govoril vsemu svetu, a gotovo predvsem SZ. Njegov go- vor je podoben mitičnim sirenskim zapeljivkam, ki se iz Zapada niso prvič oglasile s svojimi mamili. Ta trenutek je mirovno brenkalo to- liko bolj zanimivo, ker obljube za sestanek v Moskvi sovpadajo s sovjetsko-kitajskimi razgovori v Pekingu, oboje naj bi se namreč vršilo okoli 7. julija. Kennedyjeve besede seveda zavračajo ameriške ekstremiste in tiste v Evropi, ki jim pomenijo skrajnosti hladne vojne edino primerna govorica s SZ. Tako so nedavno v Zapadni Nemčiji po- zivali K^nnedyja, da naj na Kubi naredi isto, kar je SZ naredila leta 1956 na Madžarskem in naj tam ne trpi 17.000 sovjetskih vojakov in 500 kratkometnih raketnih naprav. Na drugi strani pa Kennedy nič ne obljublja brez jasnega jamstva, zaradi katerega je v ženevskih raz- govorih vedno znova popolnoma presahnila raka, po kateri naj bi tekla voda na mlin - svetovnega miru. Po Kennedyjevem govoru se torej stvari niso bistveno spreme- nile, le možnosti za nadaljevanje razgovorov so bile podaljšane. Če je Kennedy storil to samo zato, da bi imela SZ v Pekingu močnejše stališče, namen ni popolnoma čist, vendar utegne kljub temu koristiti stvari svetovnega miru. Zmerno optimistični smo tudi mi, če presojamo obnašanje Zapadne Nemčije nasproti naši državi. Kljub naši dobri volji se normalni med- državni odnosi ne urede, upravi- čene odškodnine nam Nemci ne izplačajo, dovoljujejo ustašem, da vplivajo na nemško politiko in da se goji revanšizem, kjerkoli je zanj netiva. Da ta revanšizem ni samo stvar društva, ampak stoji za njim državna politika in vojska, je poka- zal nedavni zbor šlezijcev, ki se ga je udeležil sam Adenauer in z njim Brandt, izzvenel pa je iredentistič- no zoper meje na Odri in Niši. Ali je to samo kontrapunkt k Sirenam v ¦Kennedyjevem govoru, ki smo ga že navajeni? Sovpadel je še s pre- senetljivo kadenco avstrijsko-ogr- ske zgodovine: Obeta se, da se bo v Avstrijo legalno vrnil Otto Habs- burški, hočeš nočeš še vedno sim- bol reakcije v Podonavju in vseh tistih kompleksov nemško avstrij- skega pritiska na Jadran in Vzhod, ki so za mir v Evropi najbolj koč- ljivi. Kako malo pa so jih Nemci na vseh mejah preboleli, se vidi tudi iz znamke »Oradour« za nem- ške sandale. Oradour, požgana in pomorjena francoska vas leta 1944, je opomin zoper bratenje čez Ren, in vendarle se je našel nemški pod- jetnik, ki ni vedel ali ni hotel ve- deti, kaj Oradour Francozu pomeni. Tu se je - volk spokornik - nemška javnost vprašala, če se bo našel še kdo, ki bo novemu tipu plitjske- ga štedilnika nalepil znamko »Auschwitz«. To bi lahko zapisali na naslov de Gaullea, ki je zaradi občutka svoje zgodovinske vloge v Franciji tvegal svojo zvezo z Nemčijo. Zdaj ga mori skrb, komu bi izročil svojo moralno in politič- no dediščino in to tako, da bi bil »golizem« zajamčen, četudi de Gaulla ne bi bilo več. Oče domovi- ne iz Colombeva se je iz skrbi za intaktnost svojega prestiža baje od- ločil za zastopnika znamenite di- nstije Burbonov, ki je de Gaullu menda še storil marsikako di- plomatsko uslugo. Ali de Gaulle upa s tem posegom v zgodovinski mu- zej Francije utrditi svojo nedota- kljivost, ki naj bi postala in ostala nacionalni monument, trdnejši od brona? Vsekakor ljudje marsikaj prenesejo, če se boje vakuuma ob odhodu velikih osebnosti. Jutri y Obsotelje Prvič paxislavljajo v gornjem Ob- sotelju svoj praznik. Prebivalci Pod- četrtka, Imenega, Virštanja in Olim- ja so si izbrali 22. junij za skupen praznik, ki ga bodo vsako leto pro- slavljali v drugem kraju. Tokrat pri- čenjajo v Podčetrtku. 22. jtmij so si izbrali v spomin na padlega narodnega heroja Eda Leskovarja, člana CKKP Hrvatske, kd je bil pobudnik vstaje v Hrvat- Sikem Zagorju in Ker je padel prav na ta dan 1942. leta v Viršitanju. Edo Leskovar, doma iz Pregrade, je ti- stega nesrečnega dne odšel preko Sotle, da bi ujel stike s partizani na Kozjanskem. Javiti bi se mcral pri Baiiovih, kjer so se že večkrat sesta- jali prvi uporniki. Zvezo bi moral dobiti preko gostilničarkinega sina, ki je bil pismonoša, zato je čaikal v edini virštajnsld gostilni. Pripovedu- jejo, da je mirno sedel v gostilni, naročil četrtinko in pričakoval, kdaj' se vrne pismonoša. Nepričakovano pa se je pismonoša takrat zadržal v Imenem, da ga je Edo moral čakati še pozno v noč. V gostilno so priha- jali tudi nekateri virštajnsiki kmetje, ki so ipoznali tujega človeka, toda ni- so vedeli, da je partizan. Zaradi ne- zaupljivosti in čudnega sumničenja je nekdo obvestil nemško žendarme- rijo in s tem izvršil najgnusnejše izdajstvo. Edo je skočil preko hod- nika v kamrico, ker je menil, da bo lahko skozi okno skočil v sadovnjak, toda ni predvidel, da je v oknu že- lezna mreža. Potegnil je pištoilo ter se skušal braniti. Spet je imel smo- lo. Mislil je, da bo stena usitrezen zaklon, toda zid je bil navidezen. Kamrica je bila lesena in še v tej steni proti hodniku zelo tanka. Kro- gla ga je zadela skozi steno narav- nost v glavo. Tako je veliki borec, ki je prestal že celo vrsto nevar- nejših preizkušenj, tokrat po krutem naključju omahnil v smrt. Edijevi soborcd niso vedeli, kje je prekoračil Sotlo, zato je takrat izginila vsaika sled za njim. Sele pred leti so od- krili, da je bil Edo Leskovar tisti ne- znanec, ki so ga v noči 22. junija ubili na Vištanju. Polnih 17 let je preteklo po njegovi smrti, preden so ga lahko prekopali in zagrebli v za- gorsko zemljo. Spominu nanj je po- svečen praznik gornjega Obsotelja, ki naj vedno znova pripoveduje ro- dovom o velikem človeku, o enotno- sti jugoslovanskih narodov, o hote- nju za napredek in socialistični raz- voj naše dežele ter otoeh ljudstev ob Sotii. Organizacije SZDL v gornjem Ob- sotelju se vneto pripravljajo na praz- novanje. Z igro na prostem, če bo vreme naklonjeno, prjčnejo proslav- ljati v soboto zvečer, ko uprizarjajo domače delo >^Noči ob jezu«. V ne- deljo zjutraj prične z budnico godba na pihala iz steklarne v Rogaški Sla- tini, ob devetih je svečana seja kra- jevnih odborov Podčetrtek, Olimje, Imeno in Virštanj, kjer bodo nekate- rim borcem podelili tudi odlikova- nja. Na velikem zborovanju pred spomenikom NOB bo govoril član re- publiškega zbora SRS ing. Veljko Križnik. Dva posnetka iz studia celjskega radia. Na levi napovedovalec Miran He- ric, ki je tokrat govoril skoraj brez predaha; na desni tehnik Janez Klanšek, ki mu tisto dopoldne dela ni zmanjkalo, saj je moral na magne- tofonski trak posneti večino poročil, pa tudi tehnično voditi vse oddaje 52 MINUT poročil o volitvah — Radio Celje, se je oglasil napo- vedovalec in nadaljeval: Začenjamo posebno oddajo, ki jo ^posvečamo današnjim volitvam po- slancev v zvezni in republiški zbor... S temi besedami so se v nedeljo doopldne začele tri posebne oddaje celjskega radia (poleg redne seveda), tri oddaje, ki so spremljale in posre- dovale širši javnosti vso tisto praz- nično ra^oloženje, ki je bilo tako za nedeljsko dopoldne, ki so govorile o udeležbi na volitvah, o tihem in ne- napovedanem tekmovanju, kdo bo prej dosegel boljšo udeležbo, o uspe- hih, ki so jih delovni ljudje celjske- ga okraja zabeležili v minulih letih, pa tudi o vseh, tistih akcijah, ki so jih prav za volitve pripravili mla- dinci inv mnogih krajih celo pionirji. Po zaslugi precejšnjega števila so- delavcev, ki so se v dopoldanskih urah javljali osebno, večina pa kar ipo telefonu je na radiu sam od sebe nastajal nekak »operativni plan«, ki se je spreminjal vsak hip in dajal točno sliko razpoloženja, udeležbe in vseh drugih akcij, ki so se zvrstile ta dan. Telefon je brnel kar naprej. Zdaj so klicali- iz Planine, petem iz La- škega, pa Slovenskih Konjic, Šošta- nja in Velenja, Šentjurja... Kdo bi jih vse naštel. Posebna zveza je bila vzpostavljena tudi s celjskim politič- nim štabom, ki je prav tako sproti obveščal o lepi udeležbi na volitvah. — Volivci s Skalske in Mariborske ceste so skupno odšli na volišče; prav tako veči del konjiških mladih voliv- cev, je poročal že navsezgodaj zjutraj dopisnik iz Konjic; in kmalu za njim se je z enakim poročilom oglasil tu- di celjski radio. Nič čudnega, če je je tudi pg_roče- valca iz Planine prevzelo tisto nav- dušenje, ki je vladalo v nedeljo do- poldne med tamošnjim! ljudmi. Kakor pri volitvah v občinsko skupščino, tako so se tudi zdaj naj- bolj izkazali voUvci iz Orove vasi, je poročal sodelavec iz Žalca; istočasno pa še govoril o novi cesti proti Pol- zeli, o prostovoljneh delovnih akci- jah ... Na celjskih voliščih je prava gne- ča, se je glasilo poročilo iz mestnega štaba. Odstotek udeležbe hitro rase. Težko je reči, kdo prednjači, čeprav se zdi,' da vodijo na Otoku ... V Ljubečni so gasilci organizirali skupinski odhod na volišče. Četudi so mnoga volišča odprli že ob petih, šestih, so se ljudje že pred to uro zbirali pred njimi in čakali, da bodo lahko opravili svojo dolž- nost in voMli tiste, za katero so se odločili na kandidacijskih zborih. Kakor hitro se je umi kazalec po-r mikal preti deseti, že se je večalo število tistih volišč in krajev, kjer so zabeležili stoodstotno udeležbo. Tako so prihajala poročila o pote- teku volitev, o prazničnem razpolo- ženju. Večino teh vesti so na radiu posneli na magnetotonski trak in jih tako »živo« posredovali v eter... Za- to so oddaje vsaj v tehničnem pogle- du pridobile na veljavi. Nekaj minut za tem, ko so poročevalci oddali svo- je poročilo, so se že lahko sami sebe slišali v radijskih sprejemnikih. Za mnoge je bila to presenetljiva ugoto- vitev, zlasti še, ker tu ni bilo zasto- jev. Radio Celje je v nedeljo dopoldne oddajal 52 minut poročil o poteku volitev in tudi tako prispeval svoj delež k velikemu uspehu politične akcije. -m ŽE DOPOLDNE lepi rezultati Ce na splošno ocenimo potek voli- tev vrepubliišiki in izvezni zbor na območjiu konjiške občine, potem je treba povedati, da so bile uspešno nadaljevanje nedavnih občinskih vo- litev in zaključek večmesečne poli- tične akcije. V nedeljo zjutraj so na mnogih vo- liščih v konjiški občini začeli z de- lom že okoli šeste ure zjutraj, pone- kod pa tudi prej. Zakaj bi ljudi ovi- rali, če želijo čim prej opraviti svojo dolžnost, so povedali na marsikate- rem volišču. Za veselo razpoloženje v Sloven- skih Konjicah in nekaterih drugih krajih je poski-bela konjiška godba na pihala. Z marsikaterega volišča so že ob sedmih zjutraj poročali, da je glaso- valo že 30, pa tudi 40 odstotkov vo- livcev. Vse to govori, da smo ravnali prav, ko smo volišča odprli pred sed- mo uro, so še dodali. Zelo dobro udeležbo so že v zgod- njih jutranjih urah zabeležili v Ko- njicah, pa tudi na mnogih voliščih v okolici Zreč, dalje na področju Loč, medtem ko so iz okolice Vitanja kmalu začeli prihajati poročila o sto- odstotni udeležbi. Ta uspeh so že v dopoldanskih urah dosegli v Rakov- cu na Pohorju, pa na Hudinji in še na nekaterih drugih voliščih. V vzhodnem predelu občine so najprej zaključili v Kravjeku, na Koibljah in še ponekod. Spričo tega ni prav nič posebnega, če je volilna udeležba naglo narašča- la v dopoldanskem času. Odstotek se je dvigal od ure do ure. Okoli desete je glasovala več kot polovica vseh upravičencev. Nismo pričakovali ta- ko dobre udeležbe,' še manj pa, da bo dosežena že v dopoldanskih urah, so povedali na občinskem političnem štabu v Slovenskih Konjicah. Vse ka- žej da so se to pot nekoliko ušteli in da so volivci spremenili njihova predvidevanja. Zelo zadovoljni so toili člani volil- nega odbora na Prevratu, ki so pre- hiteli svoje sosede na Mariborski ce- sti in prej kot oni dosegli 100 odstot- no udeležbo. Volilni odbori v popoldanskih urah niso imeli veliko dela. Na razen red- ke posameznike-domačine so čakali le na morebitne volivce s potrdili. Skupni volilni rezultati v konjiški občin kažejo, da so večmesečne poli- tične akcije rodile zaželene uspehe. ,Ne bilo pa bi prav, če bi zdaj to raz- položenje pustili vnemar, je dejal eden izmed planov občinskega odbo- ra SZDL. Novi odborniki občinske skupščine, pa tudi zvezni in repub- liški poslanci bodo morali tudi v na- prej imeti takšne stike z volivci in jih sproti seznanjati z vsem dogaja- njem v občini, republiki in zvezi in jih tudi tako spodbujati k ostalim akcijam, k izpolnjevanju predvidenih nalog in podobno. V. L. V opoldanskih urah, ko je bU napravljen ta posnetek na enajstem voli- šču na Otoku v Celju, je glavni vrvež že zdavnaj minil. Večina volivcev tega območja je svojo državljansko pravico in dolžnost opravila že v ju- tranjih in dopoldanskih urah nov naCin obračunavanja turističnih premij v primerjavi z lanskim letom je bilo do-konca aprila letošnjega leta zabeleženih v Sloveniji za 5% manj turističnih nočitev. Sicer pa je padlo število prenočitev domačih gostov za ll*Vn, medtem ko se je število nočitev tujcev povečalo za 32'\\), je na pone- deljkovi tiskovni konferenci med drugim dejal sekretar za turizem pri republiškem izvršnem svetu tovariš Janko Potočnik. Zanimiv je še podatek, da je bilo v tem času skupno število gostov za 5*^0 višje od lanskega. Vtem ko se je število domačih gostov povečalo le za en odstotek, pa je število tujih gostov naraslo za 29"^ n. Vse to govo- ri, da kljub ipcvečanju števila gostov v turističnem prometu nismo doscigli zaželenega uspeha, saj je povprečna doba bivanja gostov pri nas za 0,30/0 nižja od lanske. Aktualna je bila vest, da se pri-, pravlja sprememba dosedanjega si- stema premiranja turističnih organi- zacij. Vtem ko je doslej za tovrs,tno premiranje veljalo kot merilo število tujih nočitev, pa naj bi bilo po no-_ vem premiranje odvisno od ustvar-' jenega prometa na račun tujih pla- čilnih sredstev. Poleg tega naj bi se razširil krog premirancev na poto- valne agencije, trgovino, servise, ma- li obmejni promet, turistične objekte itd. Po istem predlogu naj bi upra- vičenci dobili premije na osnovi ustvarjenih deviz in sicer po 300 di- narjev za dolar, razen za trgovino in maloobmejni premet, kjer bi se vi- šina premije določevala po 150 dinar- jev za dolar. In končno, ves ta pre- mijski priliv naj bi se obravnaval kot dohodek gospodarske organiza- cije. Menijo, da bi lahko s takšnim načinom obračunavanja premij v mnogočem rešili vprašanje osebnih dohodkov in skladov v gospodarskih organizacijah, pa tudi spodbudno vplivali ne samo na večji tuji turi- stični promet, marveč tudi navajali na večja investicijska vlaganja. Po tem predlogu naj bi po novem pre- mije za turistične devize obračuna- vali tromesečno in ne več ob za- ključku leta. -b Bilo je lepo Nedeljske volitve so bile tudi v šmarski občiiji pravi praznik. Volišča so tokrat okrasili še lepše, kakor ob občinskih volitvah. Cvetje, zastave, melodije in lepota pokrajine: vse to je dalo vtis prazničnosti, inehkobne polnosti in skupne radosti. Kdo ne bi občudoval mladino na Podplatu, ki je že dva dni pred volitvami pisala po asfaltu gesla o miru, so<'iaIi/mu. člo- veku in tovarišu Tito. Navseztjodnj so poskrbeli tudi za to, da so pripra- vili vozila in starejše, bolehuc voliv- ce pripeljali do volišča, da so tako lahko oprtfv ili svojo dolžnost in uve- ljavili svoje pravice. lu v Sodni vasi? To je majhno na- selje, ki nima pravega središča, toda zbori volivcev so bili nadvse lepo obiskani, volišče pa je bilo v nedeljo izredno ljubko urejeno. Dva dni so ga krasili, vse stene prevlekli z zasta- vami in cvetjem, pred voliščem" pa pcistavili slavoloka z napisi. Rogaška Slatina je bila v zastavah kot prvega maja. In Rogatec? Ves trg je bil v cvetju in občani so že v zgodnjih jutranjih urah množično po- hiteli na volišče, da so skoraj ves dan vodili v udeležbi. Na Osredku, najbolj (Hidaljenem šmarskem zaselku so vsi, ki so lahko volili, svojo ))r«vico v celoti uveljavili že do 10. ure. In v Polju, Podčetrtku, Virštnuju. Zadr- žah, |)ovsod poov gramoza, zemlje ali drugega gradiva. Ra- zumljivo pa je, da vsoga ni moč Pipraviti s temi sredstvi. Zaradi tega je dokaj razumlji- vo, da je izredno velikega po- mena pripravljenost stanoval- cev, da pomagajo pri ureditvi okolja sitanovanjskih poslopij. Vsekakor so v celjskem okra- ju ta problem najbolje rešili v Velenju, kjer so zelenice zares, zelenice in ne poteptana trava ali celo betonski okviiri za -ple- vel. Ponekod pa je tako! Zanimiv primer smo našli v Šempetru pred bloki ofo glavni cesti nasproti pošte. Tu je ob- činski ljudski odbor uredil pri- merne prostore za zelenice. Za to so porabili okoli milijon di- narjev. Zanimivo pa je, da do- slej še prebivalci iz teh blokov in hiš niso »uspeli« urediti zele- nico. Tako se je plevel nemoteno in ponosno bohoti tam okoli, Pravijo, da bodo nadoknadili zamujen čas. Podobno je tudi v nekaterih predelih v Celju. ' Na Dolgem polju so na primer delavci ce- lo zase j ali posebno drobno tra- vo, a .komaj je ta mglo zrasla, so jo/ že kolesarji, celo avto- moibilij^ti, pešci in otroci poho- dili. : iSTo, morda bo čez nekaj časa bolje. .I?očakajmo?:! Polzelani za praznik Zanimivo je, kako je ureditev as- faltnega cestišča od Šempetra do Pol- zele sunkovito spremenila smer vož- nje turistov, ki vo^zijo v Logarsko dolino. Se prej so vozniki z avto- mobili pazili na vozove in so zavili z glavne ceste šele izza Latkove vasi proti Mozirju. Sedaj se je promet preusmeril in vsi zavijajo že v Šem- petru. Novo cestišče je tako pribli- žalo Polzelo ostalim krajem. Isto-, časno pa je pred praiznikcm Polzela dobila drugo podobo. Vse domačije — in ne samo one ob cesti,, prebivakli; urejujejo. Prebelili so'fasade, popra- vili poislopje. uredili vrtičke in cvet- lične grede pred hišami, dcvcze do stanovanjskih pcslcipij in piodcbno. Veliko prizadevanja je pri tem delu pokazala mladina, toda značilno za Polzelo je, da so tudi vse ostale orga- nizacije in vsi posamezniki pohiteli z urejevanjem okolja. Zanimiva je tudi ugotovi.tev, da so uredili notranjost tudi gostinci za- sebniki. Gostišča so obnovili, poseb- no skrb pa je posvetila zunanjemu videzu ekonomske enote v Polzeli tu- di kmetijska zadruga. . Naj živahnoj še pa je vsekakor pri tovarni nogavic. ¦ Tu je v zadnjih dneh ' kot na mravljišču. Izmene še men ju-' jejo po normalnem menjalnem si-, stemu, toda člani kolektiva se vra- čajo in urejajo dvorišče tovarne, športni prostor zahodno od tovanie in odcepna cestišča do tovarne in po- dobno. ' Tudi ostali kolektivi niso zaostali. To velja predvsern za Garant, šole, pošto in vse trgovine. Skratka, ob- činski praznik je izredna pviložnost in tak način praznovanja občinskega praznika je tudi sp9dbuda za vsak kraj. Zato je za praznik vsako leto v občini veMko zanimanje. Vsak kraj se poteguje zanj, za drugo leto naj- bolj Preboldčani. Na Polzeli so nam povedali, da ta- ke enotnosti, kot pri delu za uredi- tev kraja doslej še niso zabeležili, čeraAmo so Polzelani že vsa 2iaJdnja leta reševali krajevne probleme slož- no. Pravijo pa, da bodo tisti lastniki hiš, ki so nekoliko zamudili z ure- janjem hiš in okolja zaradi del v hmeljiščih morali pohiteti. >...........'.....m. Pohitel sem zato, ker... Tudi nedeljske volitve, ko so ob- čani volili iposlance za zvezino in re- publiško skupščino, so v žalski ob- čini bile ponoven dokaz enotnosti in privrženosti prebivalcev naši druž- beni ureditvi. Volitve so dejansko postale le zunanja manifestacija iz- redno razgibanega predvolilnega ob- dobja, ki je v žalski komuni imelo predvsem delovni značaj in kjer so obravnavali razvojni program na vseh toriščih v Savinjski dolini. ¦ S tem, da so hkrati tudi popravili nekatere manjše napake v volilnih imenikih, je odpadla tudi tehnična ovira, kar je seveda precej dvignilo volilno udeležbo. Domala v vseh krajih in na vseh 72 voliščih je bilo preteklo nedeljo prazhiiono razpoloženje. Večina pre- bivalcev je volila že v zgodnjih ju- tranjih urah. Godbe na pihala so" zaigrale budnico, preboldska godba pa je priredila tudi koncert in obis- kala sosednja naselja. V Žalcu je mladina priredila športne priredit- ve, v Preboldu so mladinci šli sku- Raj na volišče, nato pa so se odpra- vili na prostovoljno delo pri gradnji ceste. V Libojah je bilo eno izmed najlepše urejenih volišč in tudi tu je bila mladina izredno delavna. V Drešinji vasi so volišče pripravili gasilci, ki so postavili tudi mlaje in skupaj že zgodaj zjutraj volili, nato Pa so se odpravili na tekmovanje. Podobno je bilo tudi v ostalih kra- l^h, prvi pa so končali volivci iz Orle vasi. Lepo so se na volitve pri- ^^avili tudi bolniki v zdravilišču ^ovo Celje, kjer so do osme ure zjutraj volili vsi navzoči volivci. V Kasazah smo zjutraj srečali na volišču osemdeset let starega Anto- na Hriberška, ki je preživel že štiri državne uredtve. Od 1930. leta je upokojenec in nam je dejal, da kljub 'starosti ne bo zamujal na volišču, kajti to mu je razen dolžnosti tudi moralna obveznost, je dejal, kajti 'za delovnega človeka ne cesar, ne kralj nista pokazala razumevanja. Zato sem tudi pohitel na volišče med prvimi. Kasaze pri Petrovčah: tov. Anton Hriberšek na volišču. Komentar k pojavu - osebni dohodki Gibanje osebnih dohodkov in Vzporedno s tem gibanje življenj- skih stroškov je vsekakor področje, je zanimivo za zaposlene in vse Prebivalce. Prav zaradi tega pa je *Vdi hvalevredna pobuda okrajnega sindikalnega sveta v Celju, ki je ^fav ta pojav za zadnje obdobje te- "neljito analiziral. ..Ugotovili so, da bodo morale ob- ^inske skupščine posvetiti več po- ornosti cenam kmetijskih proizvo- in ostalim življenjskim potreb- J^inam. Istočasno pa je prav gotovo ^^trebno, da s statuti delovnih or- l^mzacij (osnutek statuta ima do- dp? velenjski rudnik premoga) ^eiovni kolektivi prilagodijo delit- lonj* ""azmerja stimulativnim giba- nek^? za resen problem. Namreč v Pov - kolektivih so v težnji za ce^^^^^je osebnih dohodkov delav- hnnA ^^^Ji^ižjimi prejemki (takimi *^ 15.000 mnarjev) preprosto formalno dvignili njihove prejemke. To velja tudi za kategorije s pre- jemki do 20 tisoč. V istem času pa je močno upadlo število delavcev s prejemki med 20 in 30 tisoč dinar- jev. Absolutne številke nam še po- vedo, da je ta padec posledica preli- vanja sredstev za kritje povečanih osebnih dohodkov nižjim kategori- jam. Gre torej za pojav nezavestne tendence uravnavanja osebnih do- hodkov in izenačevanja prejemkov nekvalificiranih delavcev s prejem- ki kvalificiranih. Gotovo je prav, da so se osebni dohodki delavcem z najnižjimi oseb- nimi dohodki povečali. Vendar se vse bolj kaže, da so napak ravnali v kolektivih, kjer so to opravili me- hanično. Največkrat so, da bi rešili pereč problem, ustvarili mehanično še drugega. Kajti vsako prelivanje dela sredstev za stimulativno na- grajevanja v sredstva startnih os- nov ima za posledico zadrževanje proizvodnosti, kar pa v skupnem zbiru na koncu povzroči, da se v celoti zmanjšujejo sredstva za deli- tev osebnih dohodkov. Tako pride- mo do verižne reakcije, in zavoljo tega se pogosto že pojavljajo prime- ri in želje za prehod na trdne me- sečne plače. Taka usmeritev pa pora- ja tudi poskus izenačevanja osebnih dohodkov. Istočasno pa nam primeri, ko so kolektivi naslonili uresničenje pri- poročila za povečanje osebnih do- hodkov nižjim kategorijam na pro- izvodnost in storilnost posamezni- kov, kažejo, da je le tu možno naje- ti zadostne notranje rezerve. Kajti le tako je v bistvu tudi možno ustrezno povečanje osebnih dohod- kov v vsej skali razponov. Navadno so v teh kolektivih tudi korigirali razpone in jim dali realno osnovo na podlagi opravljenega dela. Po- sebno lep primer pri tem je v to- varni jutinih tkanin v Žalcu. ZAHVALA ob prezgodnji smrti naše predrage ANE ŠTRAVS se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskovali • med boleznijo in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji poklo- nili vence in cvetja, nam izrazili šožalja. Posebna zahvala dr. Ra- sievvicz Jožetu za dolgoletno zdravljenje. Nadalje predstojniku in zdravnikom ter sestram internega oddelka splošne bolnice v Celju za požrtvovalno zdravljenje in nego. Hvaležno se zahvaljujemo ženskemu in pevskemu zboru iz Žalca, ter pevskemu zboru iz Go- tovelj, duhovščini, kolektivu bolnice Celje in Novo'Celje za ipozomost, ter številno udeležbo pri pogrebu. Končno vsem, ki ste njej in nam na kakršenkoli način pomagati v teh težkih dneh. Vrbje, p. Žalec, dne 18. jiunija 1963. 2alujoči GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE RAZPISUJE prosto delovno mesto MEHANIKA (VK) Prijave pošljite Gozdnemu gospodarstvu Celje do 30. 6. 1963. stran 4; CELJSKI TEDNIK Številka 24 — 21. junija 3 beležke s treh volišč Rečica je eden izmed tistih red- kih krajev laške občine, ki ima s svojim občinskim središčem izred- no slabe prometne zveze — ali bo- lje, prometnih zvez med Laškim in Rečico sploh ni. Po tisti slabi, jamasti cesti se namreč zelo redko- kdaj priziblje kak avtomobil, avto- bus pa je v Rečici še redkejši gost. Prebivalci tega kraja, ki je stisnjen v ozko dolino, si te del j časa pri- zadevajo, da bi vzpostavili redno avtobusno zvezo na cesti Laško-Re- čiča, pa je bil doslej ves njihov trud zaman. Odgovorni zato nam- reč pravijo, da je viadukt pri Laš- khm za avtobus prenizek. Rečičani pa se .s tem ne morejo sprijazniti. Menijo, da je to sicer res, vendar bi ,}iak manjši avtobus skozi via- dukt prav lahko vozil. Domenili so se celo, da hi cesto sami popravili vs(2 za tO, da bi avtobus po njej varneje vozil. Toda zaenkrat še ne kaže, da bi se to kmalu zgodilo. Ta- ko zdaj prebivalci Rečice še vedno čakajo in upajo... .\'No, to je bilo tudi prvo, kar so nam v nedeljo, ko smo se oglasili na volišču v gostilni Terboc in v sindikalnem domu v Hudi jami, po- vedali. Jezili so se nad svojo cesto, ki je slaba zlasti v zgornjem koncu, predlagali so, naj bi se odgovorni ljudje v občini odločili in zgradili cesto, na Smohor do konca, pove- dali so zgodbo o avtobusu — vse to pa ni niti najmanj zatemnilo pri- jetnega razpoloženja, ki je na vo- liščih zavladalo že v zgodnjih jutra- njih urah. Ob pol osmih je pri Ter- bovcu in v sindikalnem domu v Hudi jami volilo že več kot 35 od- stotkov volivcev njihovega območ- ja. Volišče je bilo ves čas skoraj nabito in volilna komisija je imela polne roke dela. » Ne poznaš kandidata?« so se pogovarjali. »Kako pa to? To je že v redu mož. Ti ga kar voli!« je nek- do prepričeval soseda. In ta je upo- števal nasvet. V Hudi jami so nas prosili, naj zapišemo nekaj o njihovem kinu. Da jih pestijo prispevki so dejali in,da je njihov kino komaj životari. Ker pa je to edina kulturna ustano- va v tem kraju in je pravzaprav za prebivalce Hude jame tudi edi- no razvedrilo, mislijo, da bi bilo prav, če bi pristojni organi za nji- hovemu kinu bolj pomagali. Tako je bilo torej v Rečici. Čisto na drugem koncu — v Prožinski vasi pri Št orah — pa so na volišču že zgodaj doživeli prijetno presene- čenje. Že ob petih se je na volišču, ki so ga uredili v stanovanjski hiši Janka Mastnaka, oglasil 88 letni Leopold Doberšak, čeprav naj bi volišče odprli »šele« ob šestih zjut- raj. Bil je izredno dobro razpolo- žen in je komisiji na dolgo in širo- ko razlagal, kako so naše volitve boljše od tistih »v pri j šn ji Jugosla- viji«. Kaže, da so tudi v Prožinski vasi zgledi vlekli, zakaj ob pol de- setih je volila že skoraj polovica volivcev tega območja. Prav gotovo je to za področje, ki se razteza prav tja do Svetine, zelo lep uspeh. »Kako? Če imamo krajevni prob- lem, ste vprašali? Seveda jih ima- mo! Vsi naši mostovi so slabi, ga- silski dom je edini prostor za druž- bene organizacije, terenske ceste so zanič, v Ogorevcu sploh nimajo vode, kadar je suša in jo morajo z vozovi pripeljati v vas. V Prožinski vasi bi izsušili zamočvirjen teren itd. Vidite, krajevnih problemov pri nas res ni malo!« Vsa tri volišča — tako oni dve v Rečici, kot to v Prožinski vasi — so sicer daleč narazen pa so ven- darle imela veliko skupnega. Bilo je to veselo razpoloženje volivcev in njihova velika želja, da bi volit- ve v domačem kraju lepo uspele. -i) Že v soboto — dan pred volitvami — je volišče na Dolgem polju, pri Kla- divarju dobilo praznično podobo. »Fižolasta<{ konkurenca Konkurenca med prodajal^ stročjega fižola je povzročil — presenetljivo znižati je temu pridelku. Še preišnji den je bil namreč po 700 dinar jev. V torek pa je na trg p^j šlo več sto kilogramov /f^o/, po 150 .dinarjev iz Bosanski Gradiške. Ko so na stojnici Li ve opazili, da je ta fižol dost cenejši kot njihov, so svojem takoj znižali ceno na 140 d/ narjev kilogram. Prodajalec [ Bosne pa je bil še podjetnejs in se je odločil prodajali stroč ji fižol po 120 dinarjev! Tenii Zgledu so seveda sledili tu(i drugi in cena je kar _čez noi padla za osemdeset diriarjev Vsekakor razveseljiva konku renca! Cene pa so padle tudi neko 'terim drugim pridelkom. Sok ta je zdaj že po 30 do 80 dinar jev, grah za luščenje je po 8i do 110, paprika je sicer še vea no po 700, je pa to vendarle zt sto dinarjev ceneje kot prejšnj teden; kumare so zdaj že pt 120 do 200 dinarjev, medten ko je paradižnik še vedno pi 330 do 400 dinarjev kilogran Na tržnici je bilo tudi že veh ko sadja, predvsem pa jago, in borovnic, ki jih prodajajo — prve po 300 do 400 dinarje\ druge pa po 100 dinarjev. Cei nje so po 100 do 140 dinarje kilogram. Tudi lisičke na trgi so zgovoren dokaz da se / gobarska sezona že začela. Z jajci zadnje mesece nimc mo sreče. Cena jim je spet pc skočila in so zdaj že po 32 d narjev. Le kam to pelje? Spe na 50 dinarjev za en sam ja, ček?!"- POPRAVEK Pretekli teden smo v prometni kroniki napisali, da se je 10. junija na križišču Slandrovega trga in Ipavčeve ulice zale- tel v obcestni smevnik avtomobil avtošole društva »Šlander«. Tovariši iz društva so nam sporočili, da tisti, ki se je zaletel, ni bil njihov avtomobil. Ugotovili smo, da so imeli prav. Avtomobil, ki se je zaletel, je registriran na naslov Ljudske tehnike to- varne emajlirane posode Celje, Zahvala čuprijskih občanov celjskim darovalcem Pretekli teden so Celje obiskali predstavniki občinske skupščine iz Ćuprije, katere občanom so delovni kolektivi in občani celjske občine ob %'eliki elementarni nezgodi — ob po- plavah v mesecu februarju letos da- rovali 15 milijonov dinarjev pomoči. Predstavniki občine Ćuprije so na občinski sindikalni svet Celje naslo- vili zahvalno pismo, v katerem se delovnim kolektivom mesta ob Sa- vinji in prebivalcem Celja sploh za- hvaljujejo za nesebično pomoč. Ob- javljamo nekaj odlomkov iz pisma: .. Niti ene priložnosti — ko bi lahko naše delovne ljudi in poplav- ljene občane naše komune seznanili z vašo nesebično pomočjo ne bomo izpustili. Se posebej nam je draga zato, ker je izraz bratstva in solidar- nosti naših delovnih ljudi. Ne more- mo drugače kot da ob tej priložnosti znova izpovemo čustva veselja in ponosa zaradi vezi, ki združujejo na- rode naše lepe domovine: bratstvo in enotnost v vojni, bratstvo tn enot- nost v svobodi. V času, ko je vodna stihija Morave s svojo rušilno močjo grozila našemu mestu in našim va- sem, ko so naši ljudje odšli na ob- rambne nasipe, ste se javili vi iz dru- gega konca naše domovine. To se je hitro razvedelo in mi smo občutili vašo prisotnost; vedeli smo, da nismo sami, da so z nami delovni ljudje naše domovine .. .-<^ Ob kancu pisnia so še enkrat zapi- sali prisrčno zahvalo vsem daroval- cem in občanom celjske komune ter zaželeli mnogo uspehov pri nadaljnji izgradnji socialistične domovine. KRONIKA NESREČ Cestni promet je v preteklem tednu ter- jal izredno hud davek. Dogodilo se je to- liko prometnih nesreč, da je vse kar nemo- goče zabeležiti. Najbolj kritičen dan je bila sreda. 12. junija, ko so se nesreče vrsFile knr druga za drugo. S TOVORNJAKOM V JAREK V sredo, 12. junija je v Vinski gori pri Velenju z avtomobilom zdrsnil v jarek Franc Kotnik, ki je proti Velenju vozil tovorni avtomobil s prikolico. Pri tem je zapeljal na neutrjen del cestišča. Prikolica je zdrsnila v globok jarek in za seboj po- tegnila tudi zadnji del tovornjaka. Voznik ni bil poškodovan, škode pa je za okoli ."iJO tisoč dinarjev. KOLES:\R ZAKRIVIL NESREČO Isti dan se je pripetila prometna nesre- ča tudi v Levcu pri Celju. Kolesar Jakob Škorc je zavijal v leto, ne da bi prej naka- zal spremembo smeri. V tistem trenutku je za njim pripeljal tovorni avtomobil, ki ga |e vozil Jan Albert iz Velenja. Koledar se je znašel pred tovornjakom, ki ga je podrl. K sreči ni bilo težjih telesnih po- škodb. BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA V sredo se je pripetila še ena prometna nesreča. Zakrivil jo je motorLst Jože Ju- hart iz Polzele, ki se je iz neprevidnosti zaletel v osebni avtomobil, last Alojza Ra- kuna. Motorist se je laže poškodoval, na avtomobilu na je za okrog 60 tisoč dinar- jev škode. Povejmo še to, da je motorist vozil brez vozniškega dovoljenja. NESREČA V ROBANOVEM KOTU S tem pa prometnih nesreč, ki so se pri- petile v sredo, še ni bilo kouec. Tisti dan se je v Robanovem kotu zaradi prehitre vožnje in tehnične oomanjkljrvosti na vo- zilu prevrnil in zaletel v skalo Vinko Do- brišek iz Celja, ki je vozil avtomobil gor- ske reševalne službe. Poškodovan ni bil nihče, na vozilu pa je škode za okoli 200 tisoč dinarjev. 500 TlSOC ŠKODE Med Gorico pri Slivnici in Loko pri Žus- mu se je v petek, 14. junija dogodila pro- metna nesreča, ki se je sicer končala brez težjih posledic, škode na vozilu pa je bilo kar za 500 tisoč dinarjev. Nesreča se je pripetila, ko je voznik osebnega avtomo- bila Josip Ormož iz Zagreba zapeljal v oster dvojni ovinek. Zaradi velike brzine pa ovinka ni izpeljal. Zdrsnil je s cestišča in se valil približno 40 metrov globoko. Z AVTOMOBILOM V LOKOMOTIVO V petek pretekli teden se je na neza- varovanem železniškem prelazu v Pesju voznik tovornega avtomobila Stanko Kra- čun zaletel v lokomotivo. Trčenje se je srečno končalo saj ni bil nihče poškodo- van, le na vozilih je za okrog 100 tisoč di- narjev škode. TRIJE NA KUPU V soboto je iz celjske smeri proti No- vemu Celju vozil voznik osebnega avtomo- bila dr. Bojan Pohila. Pred odcepom ce- ste v Novo Celje, je pravilno zavijal v le- vo in odstopil prednost avtomobilu, ki ga je upravljal Jože Lesar, ki je prihajal iz nasprotne smeri. V tistem trenutku je za dr. Pobilo pripeljal še Jože Pernat iz Slov. Bistrice in se zaletel v avtomobil pred se- boj. Le-tega je nato zbilo še v vozilo Jo- žeta Lesarja in naenkrat so bili na kupu kar t»ije avtomobili. Nesreča se je končala brez telesnih poškodb, škode na vseh treh vozilih pa je za 200 tisoč dinarjev. PREVELIKA HITROST Dan nato, torej 16. junija je v Bre- žicah zaradi prevelike brzine odneslo s ceste osebni avtomobil, ki ga je vozil Pe- ter Langer. Avtomobil se je obrnil za 360 stopinj, nato pa ga je zaneslo v jarek, kjer je obstal. Škode je za 550 tisoč di- narjev! PODRL JE PEŠCA V nedeljo se je pripetila prometna ne- sreča tudi v Slivnici pri Šentjurju. Tam je Milan Jagodic, ki je brez vozniškega do- voljenja vozil osebni avtomobil, ki ni bil registriran za leto 1963, zapeljal na skraj- ni desni rob ceste. Tu je podrl 71-letnega Franca Raka iz Tratne, ki si je pri padcu zlomil roko. Voznik mu je takoj pomagal in ga tudi sam odpeljal k zdravniku. Bil pa je, kot smo že omenili, brez vozniškega dovoljenja. TRČILA DVA KOLESARJA V nedeljo sta v Brežicah trčila dva kole- sarja in se huje telesno poškodovala. Bila sta to Ivan Barabic in Ivan Riišnak, ki je vozil po levi strani ceste. Hudo poškodo- vana so ju odpeljali v brežiško bohrišuico. Z UKRADENIM AVTOMOBILOM V OBCESTNI KAMEN V ponedeljek, 17. junija so našli v Zi- danem mostu razbit avtomobil Tolje Orača iz Celja. Avtomobil je prejšnjo noč ukradel nek mladoletnik in se v Zidanem mostu zaletel. Takoj nato |e zbežal. Varnostni orgajii so mu na sledi. NESREČA NA POLULAH V ponedeljek se je nu Poliiluh — na ozkem odseku ceste med Celjem in Rim- skimi Toplicami — pripetila prometna ne- sreča. Trčila sta tovorni avtomobil, ki ga je vozil Ernest Lorenčak in osebni avto- mobil Maksa Potočnika. Voznik osebnega avtomobila in njegov sopotnik sta se te- lesno poškodovala, materialno škodo pa so ocenili na krog 700 tisoč dinarjev. Z OTROKOM V PROSEKTURO Pretekli četrtek je v prosekturo celjske bolnišnice prišla neznana ženska in tam pustila mrtvega, dva meseca starega otroka.- Takoj za tem je odšla brez vsakega po- iasnila. Kasneje so ugotovili, da je bila to Ma- rija Tramšak iz Kh>kočovnika pri Ločah, ki je 17. aprila rodila v celjski bolnišnici. Otrok je pred tednom dni zbolel in zdrav- nik, h kateremu ga je odnesla, ji je sve- toval, naj gre z njim v celjsko bolnišnico. Mati je to res storila, toda otrok ji je že na poti umrl. Odšla je v prosekturo in ga tam pustila, ne da bi kar koli povedala o smrti svojega malčka. Miha Strgar iz Prebolda je padel s ko- zolca in si poškodoval hrbtenico. Moped je podrl Mladena Rakovica iz Polzele. Pri padcu si je poškodoval glavo, roke in iio- ge. Milanu Podkrižniku in .Kamenega pri Šentjurju je padlo na nogo težko železo in mu jo poškodovalo. Z motorjem je padla Ivica JakoplnSek jz Rakovca. Poško- dovala si je glavo. Pri padcu na cesti si je poškodovala glavo tudi Kristina Ugov- šek iz Mozirja. Barbara Brezovšek iz Vran- skega si je pri padcu poškodovala nogo. Jožeta Rateja iz Hrušovja je konj brcnil v trebuh. S kolesom je padla in si poško- dovala roko Neža Vodnšek iz Jermovca pri Dramljah. Martin Kugler iz škofje vasi je padel s kozolca. Poškodoval si je prsni koš. Pri padcu z motorjem si je poškodoval nogo Martin Korošec iz Začreta. Ferdo Pogačar iz Šempetra je padel z motorjem. Poškodoval si je glavo in noge. Vincenc Preložnik iz Svetelke pri Dramljah si je pri delu od- 'sekal prst na roki. Progovni delavec Peter Barinčič iz Osedka pri Doboju je na že- lezniški postaji v Celju padel pod vlak, ki mu je odrezal nogo. Letni oder ŠLG Slovensko ljudsko f^ledališče v C« I.Tu bo ob koncu sezone uprizorilo n prostem Shakespearovo komedij »Kar hočete« v režiji Branka Gom bača. Premiera bo že 28. juniji predstave pa se bodo vrstile vsa dan ob 20,30 do 30. julija. Prizorišč za letošnjo uprizoritev na prostem b pred zgodovinskim Vodnim stolpci na Kocenovem trgu. To okolje s namreč lepo prilega vsebinskemu do gajanju v Shakespearovi komediji, t zahteva srednjeveški mestni ambi ent. Celje se bo tako obogatilo z n« vimi letnimi igrami, ki bodo z branim repertoarjem vsako leto poletnih mesecih dajale mestu Celj svojstven kulturni pečat. Sprejmemo BRIVSKEGA POMOČNIKA, dobro'moc—• KOMUNALNO OBRTNI CENTEB VELENJE Po 21. členu zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odtoorov ter njihovih organov (Uradni list SFRJ, št. 52/57), razipisuje komisija za .razipds mest direktorjev pri Občinski skupščini Mozirje mesto direktorja 2GORNJESAVINJSKE KMETIJSKE ZADRUGE MOZIRJE Pogoji: inženir agronom z diplomo in vsaj tri leta prakse na vodilnem mestu, ali kmetijski tehnik z deset let prakse na vodil- nem mestu. Prošnje kolkovane z din 250, spričevalom in življenjepisom je vložiti najkasneje do 1. 7. 1963 f>ri Občinski skupščini Mozirje. Novinarji iz Graza v Celju Pretekli teden je Celje obiskalo šest graških novinarjev — gostov Iz- vršnega sveta naše republike. Z bi- vanjem v Sloveniji so vrnili obisk slovenskim novinarjem, ki so lani obiskali Graz. Ob obisku nekaterih večjih krajev naše republike pa tudi sosednje Hrvatske, jih je v hotelu Celeia sprejel odgovorni urednik ^>Celjskega tednika<< Tone Maslo, na- to pa so si gostje ogledali rimske iz- kopanine V Šempetru in rudarsko mesto Velenje. Na sliki: Graški novinarji v Šempetru MALA KRONIKA • MALA KRONIKAi v času od 8. do 15. junija 1963 se je ro- dilo 36 deklic in 24 dečkov. Poročili so se: Božo Vuzniek, invalid, upokojenec iz Celja in Hermina Malic, delavka iz Celja. Silvo Božiček, klepar in Bernarda Haler, natakarica, oba iz Celja. Martin Simunič, želez, evidentičar in Hedvika Ozmec, oba iz Celja. Franc Respet, delavec iz Prekor- ja in Angela Kumer, delavka iz Košnice. Edvard Žnider, str. ključavničar in Tere- zija Tisej, šivilj, pomočnica, oba iz Celja. Anton Gerdina, delavec iz Trnovelj in Ju- lijana Zupane, delavka iz Celja. Milan Trbovc, mesar iz Celj« in Frida jančič, natakarica iiz Celja. Alojz Jug, pred. učitelj iz Šentjurja in Helga Wag- ner, profesor iz Celja. Edvard Trunkelj, str.- ključavničar in Viktorija Srebot, de- lavka, oba iz Celja. Ježovnik Vincenc, mesar iz Griž in Cokan Marija, uslužbenka iz Gotovelj. Jelen Franc delavec iz Šempetra v S. d. in Piavec Ljudmila, delavka iz Laškega. Velenšek Martin, delavec iz Celja in Brinovc Ka- rolina, uslužbenka iz Bukovžlaka. Umrli so: Martin Gabrovec, upokojenec iz Celja, star 54 let. Viktor Petaci, pečar iz Pod-' srede, star 43 let. Anton Hace, upokojenec iz Celja, star 80 let. Ana Štraus, gospo- dinja iz Vrbja, stara 68 let. Anton Guček, upokojenec iz Celja, star 74 let. Janez Križnik, delavec iz Celja, star 58 let. Jo- žefa Franetič, gospodinja jz. Celja, stara 8? let. Teržan Franc, upokojenec iz Celja, star 65 let. Pilko Dragica, otrok iz Loke pri Žusmu, stara 8 let. Zvonar Angela, otrok iz Leskovca Celje, stara 10 let. Preskar Va- nja, otrok iz Rečice pri Laškem, stara 5 mesecev. Strok Marija, gospodinja iz Bre- zovice p. Vojniku, stara 64 let. Turnšek Silvi, upokojenka iz Celja, stara 55 let. Lukas Franc, upokojenec iz Celja, star 67 let Ovčar Franc, otrok iz Primož Mozirje, star 2 dni. Farčnik Stanko, delavec iz Ce- lja, star 43 let. Sivka Amalija, gospodinja iz Laške vasi, stara 66 let. Cokl, Antonija, preužitkarica iz Tržiča — Rog. Slatina, stara 83 let. SteviMca 24 — 21. jvmija 1963 CELJSKI tednik Stran 5 VEIENJE - novo občinsko središče s tretjim julijem — rudarskim praznikom — bo Velenje tudi resnič- no postalo to, kar že tri mesece ome- njajo vsi uradni d:ipisi, ki nosijo g}-i- vo: Občinski ljudski odbor Velenje. Ta dan se bo občinska skupščina s svojim upravnim aparatom preselila iz Šoštanja v prostore sedanje rud- niške uprave v Velenju. Prav zsto te dni z največjo naglico in celo z nočnim delom dokončujejo nove upravne prostore rudnika lignita in energo-kemičnega kpmbinata v Ve- lenju. Pa ne le to: Velenje bo te dni znova spremenilo svojo podobo: na sam praznik, ki bo obeležen s tradi- cionalnim skckcm čez kožo. prosja- vo na prostem, prcmenadnim koncer- tom ter ljudskim rajanjem, bodo naj- mlajši dobili nov otroški park v sre- dišču Velenja, novo šolslco igrišče pri šoli »Gustava Siliha« ter dokončano kotalkališče s krožno stezo za tekmo- vanje vezanih maket. Nuja naglega gospodarskega raz- voja je narekovala prenos upravne^; aparata občinske Lku._.bćirij :z S. <; nja v Velenje. Velenje je :':-n3-''z ¦, kaj več k't sedem tiscč p'-ebivalci no le največje mesto v Sale;ški dclini, temveč je prav v Velenju in nje^'vi okolici skoncentrirana vsa največji industrija šaleškega bazena. Pcls^ tega pa tudi perspektivni gospe d? v- ski kot urbani&tični načrt urejata se- danjo gradnjo industrije v czkem pa- su od Velenja p;-cti S:,;3tanju ter ve- liko širjenje mesta Velenja sameg.i, ki bo na ta način redko mesto v SI - veni'ii, ki bo dovlj 'f.-m:.A.:K Zgoraj: novi upravni prostor direkcije rudnika lignita; spodaj: pros;ori poslovnega združenja energo-kemičnega kombinata v Veieiija vseh škodljivih vplivov strupenih dimov fndustrije. Poleg tega pa so avtobusne kot vlakovne zveze v Šaleški dolini tako številne, da to nikakor ne bo motilo oddaljenih kmetijskih prebivalcev. V Fidii nsLi nasi so končali io 11. ure V Planinski vasi so nedeljske vo- litve izpadle zelo dobro, saj so vsi'vo- lilni upravičenci vclili že do 11. ure. V jutru so najprej z detonacijami in z igranjem partizanskih pesmi slav- nostno civorili volišče, pred katerim je čakalo že precej volivcev, saj je :V- sedme ure volila že dobra polo- vica. Planinska vas je znana iz časov INOB in to svojo tradicijo ter veza- ncst na socialistično ureditev so vo- livci tega kraja najlepše dokazali s pravočasnimi volitvami. NAJSTAREJŠI VOLIVEC IZ PJŠEC Tovariiš Karel Ogorevc, star 8? el, pra- va pišeška korenina, je bil pred vojno žu- pan • v ;*iše(nh 18 let, pripadnik napredne socialistične slranke. Ker težko hodi. ga je njegov vnuk pri- peljal na volišče z motorjem. »Res sem že precej star. s\ojo državljansko dplžnost pa Ic moram i7.poln;ti!'< je dejal in se nas- mehnil. MALA KRONIKA • MALA KRONIICa" Poročilo o naravnem gibanju prebival- stva v času od 9. 6. do 15. 6. 1963 na območju občine Mozirje ROJSTVA; Rodile so: ŽAGAR Marija, gospodinja Iz Podvolovljeka št. 2, dečka — Antona, MOLJCNiii Ana, gospodinja iz Potoka št. 13, deklico — Ančko. POROKE: Poročili so se: PERSE Franc, kmečki delavec iz Pogorja In MIKEK Ana, kmeč- ka, d"I,ivka iz Smihela nad Mozirjem. NER^T Franc, mizar»ki pomoCnilc iz Radmirja in ZLATINŠEK Marija, delav- ka iz Mozirja, DIMEC Ciril delavec iz lene njive in OPRCAN Marija, kmečka delavka iz Dol Suhe, FIRST Franc, pis- ri'^noša iz Spodnjega Pobrežja in I^RO- POVŠEK Jožefa, posestpica iz Hnm'^'' Brdo 1, ing. BALAZ Rudolf, gradbeni inženir iz Srbobrana in OROZIM Terezi- ja medicinska sestra iz Srbobrana, HR'!- TKRNTK Franc, kmetovalec iz Lena»-''\ V^i jGornjem grnd-i in SUHOVRSNT'C Tvina. knef^""''^'' ^ enai-ta pri C^r- "'°-n sraiT< PR^SF^NTK ]'*!>rtin. km"*^- ,,.,1«^.,-- T^pj,..^^ riri r;orniem g'-r'd'i in LAMPRECNIK Terezija, kmetovalka iz r enarta pri Gornjem gradu, NADLUC- NIK'Albin- delavec iz Krnice in ZA^-^^ER- ^ - ' Angela, kmetovalka iz Konjskega vrha» SMRTI: Umrli so: BIDER Jožefa, prevžitkarica iz Lačje vasi 23, stara 83 let, CEPI.AK Ana. družinska upokojenka iz Gornjega grada 22, stara 76 let, PUSTOSLEM^iPK: Neža. družinska upokojenka iz Luč 32, stara 77 let. Malj kronika Na območju matičnega urada Brežice jf bil" V času '1 ' do II. junija r jenih 7 dečkov in 5 deklic. Porok ni bilo. L':;)H:1 je Du't:č Jože. oseb; oj. i: Malega Kamna 14. star 70 let. Li>TOS — EVUOPSKO PRVENSTVO VtZANIH MAKET V VELENJU V letošnjem letu je Jugoslavija prevze- la od FAI izvedbo evropskega prvenstva \e.3i.:ih modelov ali miniaturne avija- c.jo ter je to nalogo poverila modelar- ^1 d •'štvu v Velenju. Pogoji za to- vrstno tejkrnovanje v Velenju obstojajo, ...A.J najo lepo Krožno stezo s premerom ao metrov. _ , d.aciplina je ena najtežjih med mo- do'.irsi^imi. Makete morajo stoodstotno u'.„:7-a i protitipom raznovrstnih potni- ških ali vojnih letal. Pri tem je prav c".\io zanimivo to, da tekmovanje vseh -1 "J^!ov traja le dobri dve uri, medtem ko Jintanfni komisijski'; pregled in oce- na mcdelov traja približno okrog dva dni, saj posvetijo enemu samemu modelu več kot dve uri. Kot kaže bo Jugoslavija sodelovala s šestimi tekmovalci, pričakuje pa se ude- ležba Anglije, Francije, Vzhodne Nemči- je, Švice, Madžarske, Poljske, Ceškoslo- viške, Sovjetske Zveze, Belgije, Holand- ske. Švedske, NorveSke in Avstrije ter Italije. Kot gostje pa bodo po vsej ver- jetnosti sodelovali (ndj tekmovalci iz Egipta in Iraka. To tekmovanje bo ob- enem tudi tretje državno prvenstvo Ju- _ goslavije. Predvidoma bo tekmovanje sredi fseptembra. Izbira Velenja za tekarovanje pa je ne- dvomno tudi velika zasluga neumornih modelarskih del^.vcev tovariša Toneta Mirnika in tovariša Arpada Salamona, ki sta s svo.iimi modeli dosegla že nekaj so"'rtnih uvrstitev na zadnjih tekmova- njih, predvsem pa veliko množičnost te- ga športa v Velenju. -že KR.\mYyA SKUPNOST Vojnik — {:m -mestu- z desetimi piikami. V naslednjem kolu se bo Elektra doma spoprijela z moštvom mariborskega Brani- ka, ki je trenutno na sedmem mestu z osmimi točkami. FINALE V CELJU Jutri in v nedeljo, to je 22. in 23. junija, bo na pomožnem igrišču za Glaziijo finale republiškega prvenstva v hokeju na travi. Sodelovala bodo štiri moštva: Ekonomska srednja šola iz Mursjce SolK)te, Partizan iz Beltincev, nadalje Partizan Senovo ter HDK Celje. Tekmovanje se bo začelo v soboto po- poldne ter nadaljevalo v nedeljo dopoklnc in kiiiičalo isti dan popoldne. Udeležbo v finalu sta sii prilK>rili po prvi dve moštvi iz vsake skupine, to je pomur- ske ter zasavsko-celjske. Četudi je te/.ko govoriti o zmagovalcu i.u s tem o moštvu, ki bo sodelovalo na državnem prvenstvu, se zdi, da se bodo za najvišji naslot potego- vuM i)rcdvsem igralci iz Senovega in morda še Celjani. Presenečenja pa niso izključe- na; zato, rajši več i)rcvidnosti v naipovedo-' vanju o izidu tega turnirja. PRVO MESTO ZA ŠOŠTANJ \ Prejšnjo nedeljo, je bilo v Slovenskih Konjicah prvenstvo mladincev v košarki. Med šestimi ekipami so prvo mesto osvojili mladinci iz Šoštanja, ki so si s tem pribo- rili tudi pravico do ' sodelovanja na re- publiškem prvenstvu. J. B. V nedeljo je nekaj nad 15 tisoč vo- livcev velenjske dbčine volilo na 53 voliščih tovariša Franca Simoniča in tovariša Janika Ževarta za republiški zbor in tovariša Ernesta Rahtena za zvezni zbor. Tokrat so volišča zaradi izkušenj od zadnjih volitev odprli bolj zgodaj, iprav tako pa so dodali nekaj volišč v okolici, kjer se je po- kazalo, da so zaradi prevelike odda- ljenosti volivcev ipotrebna. In prav to je rodilo lepe uspehe na kmetijskem področju velenjske občine. Volilno razpoloženje je bilo zelo svečano, saj je vsa Šaleška dolina bila že dva dni poprej vsa v zasta- vah; podjetja in ustanove pa so de- lavci in uslužbenci posebej okrasili s trobojnicami in zelenjem ter oki- tili s transparenti, med katerimi sita najvidnejše mesto zavzeli gesli »Vo- limo za mir in socializem« ter »Naj- višji cilj socializma je človekova sreča«. Številne vr^te volivcev pa so v naj- zgodnejših urah pospremili na voli- šče zvoki godbe na pihala, ki je ta dan s promenadnimi koncerti prepo- tovala celo dolino. Slabo vreme je sprva navdalo mar- sikatero volilno komisijo z bojaznijo, da bo udeležba slabša, kot je bila pred tremi tedni. Toda kaj kmalu so izmenjali svoje mišljenje. Okrog pol osme ure so na občinsko volilno ko- misijo deževali čudoviti podatki: Sembric končal 100 odstotno, prav- tako dom počitka v Saleku. V sredi- ščih velenjske občine (v Velenju in Šoštanju) je volilo že nad tretjino vseh vpisanih volivcev, enako v Smartnem, v Šentilju, v Družmirju, v Skalah in drugod. V Topolšici in v Belih vodah pa je do 9. ure volilo že okrog 80 odstotkov vseh vpisanih vo- livcev. Se večje pa je bilo zadovoljstvo ob 12. uri, ko je zbirnik volilnih uipra- vičencev, ki so že opravili svojo dolžnost, pok.azal, da je od 15 tisoč volivcev volilo že nekaj nad 12 ti- soč. In kar ne brez utemeljitve je takrat predsednik občinske volilne komisije tovariš Miran Topolovec de- jal, da je prepričan, da bodo te vo- litve bolje izpadle, kot zadnje pred tremi tedni. In prav ipopoldanske ure so posta- jale vse bolj zanimive, kajti Šoštanj in Velenje sta tekmovala med seboj in s časa do časa menjavala mesta. Slednjič pa je pripadlo prvo mestu Šoštanju, ici je za nekaj desetin od- stotka bil boljši od Velenja. Popol- danski čas je pripadal v glavnem za- mudnikom. In tu so požrtvovalni ku- rirji opravičili svojo dolžnost. Obi- skali so slehernega, ki še ni prišel na volišče in v rrinogih primerih ugotovili upravičenost odsotnosti, marsikateri volivec pa je po prijet- nem razgovoru š kurirjem prišel na volišče. Nekateri med njimi so imeli tako čudne izgovore, češ, da jim to ali ono ni bilo izpolnjeno, Vendar pa so slednjič le dali 'prav kurirjem, da volitve same nimajo s takšnimi stvar- mi nič skupnega. Abstinence skoraj ni bilo, saj je le nekaj deset primerov volivcev, ki 'se hote niso udeležili volitev. Posebno navdušenje pa je zajelo ves občinski volilni štab ob zaključ- ku volitev, ko je izgledalo, da je ve- gledalo, da je velenjska občina po udeležbi prva v okraju. Tudi kasnej- ša korektura, ki jo stavlja na drugo mesto, ni tega razpoloženja skalila. KOMENTAR KONČAN JE BOJ. . . Nogometno prvenstvo Slovenije je končano. Po 26-ili kolih tekmovanja je znan ne Ic prvak, to je moštvo ljubljanskih železničarjev, ki se bo borili za vstop v drugo zvezno ligo. marveč tudi okipi, ki bosta mordli zapustiti družbo najboljših slovenskili enajstoric. Med njima je tudi moštvo velenjskih nogometašev, ki se nika- kor niso mogli otresti repa, pa če- prav so tu in tam dali zadovoljive partije. S plasmajem celjskih enajstoric ne moremo biti zadovoljni, zlasti Se zato ne, ker smo že na začetku teikmova- nja ugotovili, da v tej konkurenci štirinajstih ekip ni izrazhega favo- rita in da bo zmagal tisti, ki bo bolje vzdržal to maratonsko tekmo. kladivar je v končni oceni zasedel peto mesto s 29. točkami ter razliJco v golih 31:42, sicer pa je zmagsil v desetih dvobojih, devet jih je re-i miziral, sedem pa izgubil. Zanuniv je podatek, da je med vsemi udeleženci tekmovanja Kladivar dosegel največ remijev. Po tem bi sodili, da je bilo to moštvo prc'več ^miroljubno«-, oziro- ma da ni imelo napada, ki bi znaJ nerešen izid spremeniti v zmago. Ce bi Kl.adivar dosegel vsaj eno zmago več, bi zas'cdel tretje mesto. Celjski železničarji so obtičali na osm(>jn mestu s 27 pikami ter razliko v golili 43:42. Zmagali so v desetih tekiiiab, sedem so jih igrali neodloče- no, devet pa izgubili. ' Kot smo že zapisali, so velenjski nogometaši zasedli zadnje mesto s komaj osmimi točkami ter visoko ne- gativno razliko v goUh 34:82. Velenj- čani so zmagali le trikrat, sicer pa so dve tekmi igrali neodločeni, 21 pa jih izgubili. Bilanca torej ni zadovo- Ljva; siničo tega se bodo morali v naslednji tekmovalni sezoni vrniti v okrajno ligo in potem znova posku- šati srečo za povratek v slovensko ligo. V zadnjem k^du so celjska moštva dosegla nask-nuje rezultate: Kl.adi- var-Corica 3:0. llirija-Celje 1:1, Od- red-Krim: Velenje 7:0. -b TELOVADNA AKADEMIJA V RADEČAH Osnovna šola »Marjana Nemca« v Rade- čah je ob zaključku šolskega leta priredila uspelo telovadno akademijo v domu Svo- bode, Nastoipilo je sto učencev in učenk od četrtega do osmega razreda. Akademijo je vodil telovadni uoitelj .na osnovni Soli tov. Jože Sumrak; obsegala je dvanajst točk in je trajala skoraj dve uri. Akademijo so izvedli trikrat in sicer dva- krat za učence osnovne šole iz Radeč in okolice ter za ostale. Prikazala pa je re- zultat celoletnega dela. Akademija je bila letos prvič izvedena v taki obliki, za kar zaslužijo vse priznanje ne samo učenci ozi- roma nastopajoči, marveF'.jtpdi iijihoy- uči- telj za telovadbo. ' ' - - • S. S. Tako pisanje ne koristi nikomur V številki pred dvema tednoma je bil v športni rubriki objavljen sestivek ¦ pod na- slovonv »Prvi poraz Krmelja«. Na to vest nam je rokometna sekcija DPD Svoboda, Krinelj poslala dopis naslednje vsebine: Tekma, ki se je vršila z Leskovcem v Leskovcii, je bila na naš protest razveljav- ljena, ker so Leskovčani nastopili z iz- posojenim vratarjem, ki so ga za to priliko »uvozili« iz Brežic, nadalje tudi igrišče ni bilo v redu, goli so bili brez mrež, vsled česar smo rokometaši iz Krmelja protesti- rali, vendar zaman. Čudimo se nesramnosti pisca članka, ki namerno prikazuje krmeljske rokometaše kot nešportne, bodisi, ua: domačih in tujih tleh. Naprošamo pisca članka, da se nam javno opraviči, kajfi pisanje v takem tonu nika- kor ne sodi v našo javnost, še manj pa ko- risti medsebojnimi odnoitum v športu. PO IVU ZORMANU Spet so minevali dnevi in Jurček ni videl drugega kakor Miha nekoč v mraku, ko je zopet vihtel likalnik, da so se mu risali okoli glave veliki, svetlordeči krogi. — Cemu le vihti tisto žerjavico, ga je jezilo. Pa vse- lej o mraku; podnevi ga še ni videl stopiti na prag. Nekaj ima za bre- gom, je pomislil Jurček in že hotel oditi,> ko je opazil dve senci, ki sta se plazili proti hiši. Ostal je kakor prikovan in srce mu je nemirno raz- bijalo. Vendarle nekaj! Tisti krogi z žerjavico — gotovo so bili dogo- vorjeno znamenje — in pozni obi- skovalci. Kaj hoče še več. Čimprej do Grega. Naslednje! jutro je bil že zgodaj na cesti. Pocenil je za skedenj in skozi late gledal proti cerkovnikovi hiši. Ni čakal dolgo, ko je stopil na prag Miha, pogledal zaspano naokrog in odšepal okoli hiše. Ko se je vrnil, je nekaj rekel v vežo. — Ni sam, je prešinilo Jurčka. Oni drugi se je po- kazal na pragu. — Pa ne da bi bil---- Točno, to je vendar Hrast, tisti prihuljenec, ki je izdal Vrab- čeve in se pritihotapil v Barko. Kar požiral ga je z očmi, ko ga je videl odhajati čez most. Nobena kretnja mu ne sme uiti! Tedaj ga je nekdo prijel za ramo. Kaj ga motijo prav sedaj... To- da ovedel se je in se sunkovito ozrl. Glatko obrit obraz z izžetimi očmi se mu je škodeželjno smejal naspro- ti. »J-a-a-a-noš... je izjecljal Jur- ček in toliko da se je obdržal na nogah. »Jaz, prijateljček, jaz,« se je režal Janoš. — Bežati, je prešinilo Jurčka. Blisnil je s pogledom, pre- meril razdaljo in skočil. Pa je bil tudi Janoš pripravljen. Zgrabil ga je za roko še preden je utegnil napra- viti dva koraka. »Kar počasi!« se je zarezal. »Poznam take ptičke«. Sku- šal se je norčevati, pa se mu je po glasu poznalo, kako ga tare za- držana jeza. SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUSTEV OKRAJA CELJE razipisuje delovno mesto VODJE ADMINISTRACIJE IN FINANČNIH POSLOV Pogoji: srednješolska izobrazba z znanjem strojepisja, stenografije in finančnega poslovanja. Zaželena je nekajletna praksa na samosstajnem delcvnem mestu. Prošnje s kratkim življenjepiisom in vsemi• dokazili o strckovhcsti in dosedanjem isliižboaranju pošljite na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. TEHNIŠKA SOLA V CELJU — Kidričeva 3 razpisuje delovno mesto r a č,u n o v o d j e Pogoji za sprejem: 1. popolna srednja šola s 3-le(tno prakso na tem delovnem mestu; 2. nepopolna srednja šola s 15-letno prakso v knjigovodstvu. Pismene ponudbe je nasloviti na: Šolski odbor Tehniške šole, Celje, Kidričeva 3, najkasneje do 30. junija 1963. •Ika 24 — 21. junija 1963 celjski tednik Stran 7 OB3AVE IN OGLASI P B o D A M „A\{ motorno kosilnico >Gudbrodc. 9nvae Srečko, Strmec pri Vojniku. nDAM dobro ohranjen emajliran šte- in mehko mizo. Cokan Dobro- Št 73- '%T)AM biSEL motor 6—9 KS. Rožanc Inton, Ponikva. •pO POSESTVO 13 ha Z gospodarskim nslopjem, sadovnjakom, vinogradom, l°~dom prodam 15 min. iz mesta. Na- ,°i v upravi lista. ¦ ODAM NSU primo. Cena 250.000 din. ,dov v upravi lista. iODAM motorno kolo ARDIE — 175 tubikov, letnik izdelave 1954. Cena 80 000 dinarjev, vzamem tudi ček. De- avska 12 — Belina Rudi. 1100 starejši tip, dobro ohranjen TTodam. Cena 300.000 din. Vzamem tudi 'ek Herci, Latkova vas, Prebold. PPOSKO posteljico — roza, prodam, (jaslov v upravi lista. jBRO ohranjeno OLIMPIJO — 52 ugođ- aj, prodam. Naslov v upravi lista. ^20 — mlado, dobro molznico prodam, »jaslov v upravi lista. 3SNJO — sladko krmo proda: Potočnik Anton, Slatina 10, Šmartno v Rož. do- lini. yl{STEN jabolčnik proda skupaj: Ter- tjovc — Polule 64, Celje. RlMO 173 ccm letnik 1961, prodam. Na- gjov v upravi lista. ;^b0LCNIK prodam. Cesta na Laško 5, CelJe. STANOVANJA OOR mi posodi 200.000 din oddam sobo ; dvema posteljama in kuhinjo. Infor- nacije dobite od 9.—11. ure pri vratar- u na Pošti. CEM dvosobno stanovanje. Najemnino )lačam vnaprej ali kupim enodružin- sko hišico v Spodnji Savinjski dolini - Šempeter, Žalec, Petrovce. Ponudbe jošljite na naslov: Di-ofenik, »Gradiš« :elje. iBO odstopim dvema mirnima tovari- ema. Vprašati samo od 1. 7. do l. 9. v enkovi 5. )VO opremljeno stanovanje nudim rem mladim dijakinjam v Tržaški uli- i 9. .MENJAM enosobno stanovanje z vse- ai pritiklinami v II. nadstropju za stotako ali večje v I. nadstropju ali pritličju. Naslov v upravi lista. SLUŽBE ;em službo v Celju kjerkoli ali v lentjurju kot pisarniška moč. Sedaj em zaposlena v Lesni industriji v ;entjurju kot delavka. Službo želim premeniti, ker imam že triletno pisar- liško prakso, administrativni in začetni jijigovodski tečaj, ter zaradi težkega lela na sedanjem delovnem mestu. Sle- nenšek Rezika, Hruševec 39, Šentjur. CEM žensko za gospodinjstvo in var- ;tvo otroka. Naslov v upravi lista, '0KO.JENEC srednjih let z dolgoletno prakso v upravno administrativni služ- bi išče primerno honorarno zaposlitev v Celju ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. AJENCA ključavničarske stroke sprej- me: Viktor Skoflek, ključavničarstvo Celje, Kersnikova 39. 'REJMEMO več šiviljskih pomočnic! Ponudbe pošljite na oglasni oddelek 3od šifro »Vestna«. RAZNO tOSIM lastnika osebnega avtomobila TIAT 600, ki je bil navzoč pri nesreči 2. 6. na relaciji Petrovce—Velenje Vinska gora), da se zglasi na Zelezni- iki postaji v Celju — avto oddelek. INSKO torbico izgubljeno na Miklav- Jkem hribu, dobite pri: Srebotnjak, 'apljeva 7 — Celje. iEBA, ki je v četrtek 13. 6. malo pred iO. uro pred Pekarno pri Ljudskem »ma- !azinu zamenjala žensko kolo »Rog« 'rosim, da isto pripelje v trgovino Var- eks, kjer dobi svojega. 'OZARJAM, da nisem plačnica dolgov, " jih dela moj mož. ZNIDAR STE- ¦"ANKA. ZAHVALE ZAHVALA trud in človekoljubno skrb pri ravljenju moje bolezni, se toplo zahva- 'Jem dr. Ciku, dr. Kroflovi, dr. Peter- "J. dr. Bariču, sestram in strežnemu ^bju porodniško ginekološkega oddelka •Ijske bolnišnice. Hvaležna Pavla Pristovšek KINO tNO UNION ^23. 6. 1963 do 25. 6. 1963 — ruski barv- ?' »Nočni direktor« '.26. 6. 1963 dO 28. 6. 1963 — italijanski '^se v rok službe« 'No METROPOL L21. 6. 1963 dO 24. 6. 1963 — ameriški ;=»erif iz Nevade« L2a. 6. 1963 dO 27. 6. 1963 — švedski '2ene čakajo« JTNI KINO '23. 6. 1963 do 24. 6. 1963 — nemški Zvezda Ria« 25. 6. 1963 do 26. 6. 1903 — italijanski wvni Cs »Teror barbarov« 3 !!• 6- 1963 do 30. 6. 1963 — ameriški, »vni »Zena v preizkušnji« j i^^TlZAN« društvo za telesno vzgojoH 1 V, °DSEK — SEVNICA S do 23. 6. 1963 — ameriški film] 'karneval v New Orleansu« j 'hni "SVOBODA« Šempeter v Savinjski ^Dn^^' 23. 6. 1963 — francoski film le 2R^c^"J^g^ diha« le ®- 1963 — francoski Cs film »Lola« '^"lerika k^^^ ~ francoski film »Lepa /EtP ^A RAZVOJ KULTURE IN PRO- ^^^E BREZICE •Osli;,?" 6. 1963 ameriški film le js'^fieni so hrabri« »Pust«!"^ 24. 6. 1963 ameriški barvni film tie 26 ¦ ^^^ine mladega človeka« •Clov,:»t'^ I'- 6- 1963 — ruski barvni film "vek dvoživka« 1. TRST ¦— BENETKE — stalni dvodnevni izleti z avtobusi. Sprejemamo kol.ektivne in individualne prijave. ^. TRST ALI V GORICO — stalni eno- diu-Nui izleti z avtobusi. Sprojenianu) kolek- tivuc in iiuHvidualue prjave. 5. »PO'SVICIU šestdnevno ijotovanje v avgustu. 4. »AŽURNA ORALA!« šestdnevno poto- vanje v septembru. 5. KOLEKTIVU Prirejamo eno in več- dnevne izlete preko Plitvičkih jezer v jDpa- tijo, nadalje preko Aršiča — Mangarta ter ostale po Vaši želji izbrane turistične kraje naše domovine. Prijave sprejema Kompas — Celje telefon 25-5fl. 6. SREČANJE Z AFRIKO — v oktobru 15-dnevno potovanje z luksuzno ladjo »Jad- ran« po Sredozemlju od 20. oktrobra do ». novembra. 7. GASILCI! Gasilska zveza Slovenije pri- reja v organizaciji Kompas-a, 6-(lnevno po- tovanje z avtobusom N.\ GASILSKO OLIM- PIADO v MLLHOLSE (Francija). Prijave sprejema Kompas .Celje. 8. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za' Slovenijo prireja 7-dnevno potovanje z vlakom V PARIZ. Prijave sprejema Kom- pas Celje. Za vse objavljene izlete vam po želji brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim izletom obiščite turistično podjetje Kompas — Celje. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugosla- viji in v inozemstvo z modernimi turistič- nimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vla- ki, ladjami obalne in rečne plovbe in po- scbnifni letali. Kompas — Celje posreduje pr in (Gostinsko podjetje Braslovče obveščata: da bo s 1. julijem vsak dan odprt bife pri braslovškem jezeru ter vsa.ko nedeljo popoldne glasba za razvedrilo in ples. Speciulitete: domača salanta, čevapčiči in ražniči ter pristna štajerska vina. Za goste ugodiuo kopaJije in čolnarjenje. • OBVESTILA Celjane obveščamo, da bo v nedeljo 23. t. m. ob 10.30 koncert v mestnem parku. Igra godba Tovarne emajlirane posode. — Ljubitelji glasbe vljudno vabljeni! Olepševalno In turistično društvo Celje ^ OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem preselil čevljarsko delavnico iz Zidan- škove ulice 22, na Trg Svobode št. 7. (Vhod nasproti vojašnice. Se priporoča: Jože Podjaveršek — čevljar, Celje. »OBČINSKI sklad za negospodarske in- vesticije Celje proda različne železne ograje najpovolnejšemu ponudniku. Ograje se nahajajo na skladišču komu- nalnega podjetja Ceste-kanalizacija Celje, Ulica 29. novembra št. 2. Intere- senti naj vložijo ponudbe z navedbo cene pri zgoraj navedenemu skladu, Gregorčičeva ulica št. 5, soba št. 49 do vključno 28. 6. 1963.« ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 22. 6. do 29. 5. bo de- žurni veterinar PLETER- SKI Ivan, Celje — Trubar- jeva 93 (Otok) telef. 29-26 • KUPIM KUPIM rabljeno kuhinjsko pohištvo. Vo- dovnik, Celje Stanetova 15. • OBJAVE Podjetje »POSREDNIK^ CELJE, Tomšičev trg 16 Telefon 25-90 Za komisijsko prodajalno rabimo ženska in moška ter otroška dvokolesa, mopede, motorna kolesa, šivalne stroje, razni teh- nični material, pohištvo vseh vrst (spal.nice, kuhinjsko tjohištvo) itd. Dalje rabimo moške obleke, ženske in otroške obJoke ter obutev. V posredništvu nujno rabimo več vselji- vih hiš v Celju in bližnji okolici, stavbnih parcel, ter vseljivih stanovanj. Ugodno imamo na prodaj komfortno 4 sobno stanovanje za ceno 5,200.000 din, ta- koj vseLjivo hišo v Celju za ceno 5,200.000 din. Za prodajo imamo razna osebna in motorna vozila. Za socialistični sektor rabimo za prodajo osebne in tovorne avtomobile vseh vrst in znamk, ter stroje in naprave. Priporoča se k«lektiv »POSREDNIKc Celje. ZAHTEVAJTE PROGRAME V NASl POSLOVALNICI! Za vse INOZEMSKE IZLETE, ki jih organizira Putnik Beograd, sprejema- mo prijave v naši poslovalnici. 14-dnevno potovanje z avionom, vla- kom in V spalnem vagonu v ZSSR z ogledom BUDIMPEŠTE, KIJEVA, LE- NINGRADA in MOSKVE, v mesecu Juliju. Prijave snrejemamo do 23. Ju- nija 1963. 8-dnevno potovanje z vlakom na DANSKO in ŠVEDSKO Z Ogledom IVIUNCHENA, KOBENHAVNA in MALMOJA, V dneh od 12. do 19. ju- lija 1963. Prijave sprejemamo do za- sedbe. 2-dnevnl izlet z avtobusom v TRST in BENETKE meseca julija. Prijave do 15. junija. Za šolske ekskurzije In izlete nudi- mo prevoz s popustom. Za delovne kolektive prirejamo iz- lete DO vsej domovini. IZLETNIK, turistična agencija, do- slovalnica CELJE, Titov trg 3. telefon številka 29-41. PRVA STOPNICA V četverokotniku med Ljubljan- sko cesto, Savinjo, iprečno cesto, ki veže novi most z Ljubljansko cesto in kopališčem so ingradovi delavci uredili novo gradbišče. Tu bodo gra- dili montažno stanovanjsko poslop- je. Gre torej zares; tudi v Celju bo tako uresničena zamisel o montaž- nih gradnjah. Čeravno se zazdi, da je talka gradnja preprosta, je to k varljivi zunanji videz. Precej stop- nic je vmes, predno delavci lahko za&iejo z montiranjem elementov in talko na industrij siki način, ceneje in hitreje postavijo stanovanjsko stavbo. Za začetek smo si ogledali prvo stopnico gradnje — gramoznico. Na lesenem jezu pod Petričkom so rtibiči mirno lovili, kot da se streljaj ob strugi ničesar ne dogaja. In vendar se; celo buldožer se pre- mika po suhem delu korita in pori- va pred seboj velike količine rečne- ga gramoza. »Vesrte«, je dejal tov. Naraks, ki mi je pokazal gramoznico, »letošnje polletje je muhasto. 2e dalj časa ni bilo večje vode, ki bi nanosila v osrednjo jamo zadostne količine gramoza. Pomagamo si zaenkrat z buldožerjem. Za tri mesece bo tako šlo, ta čas pa bo že voda bržčas nehala nagajati. Ko je govoril, je jeklena »žMca« rila po koritu in spravljala gramoz v poseben bunker. Okoli 150 ton ga spravijo dnevno iz struge. Iz bun- kerja se potem po posebnih teko- čih trakovih rečni gramoz prepelje v posebne drobilce, od tod naprej dc sortirnice in naprej v štiri velike si- lose za različne velikosti gramoza. KONJIŠKI OTROCI NA LETOVANJU Iz konjiške občine ^bo letošnje po- letje odšlo na Jetovanje v Rovinj, kjer ima občina že nekaj let svoje letovišče okoli 250 šolsikih otrok. Za kritje stroškov so precej pr'^ripovale delovne organizacije, v ka'^rih so zaposleni njihovi roditelji L. VSA PRVA MESTA ZA VELENJCANE V nedeljo je bilo na Velenjskem jezeru okrajno prvenstvo brodarskih luodelov. Tekmovanja sta se udeležila le dv^ kluba Velenje in Šmartno cb Paki z vsega skupaj 23 tekmovalci, »a tekmovanju so se pose- bej izkazali člani velenjskega modelarske- ga kluba, ki so zasedli vsa prva mesta, S tem so si pridobili tudi pravico do sodelo- vanja na republiškem prvenstvu. v posameznih skupinah so zmagali: MO- TORNI (OLM »E-1« — pionirji: Zvonko Mihelič: mladinci: Jože Polh: starejši čla- ni: Arpad šalamon. HIDROGLISERJI »B-l;<: .Arpad Šalamon. Kljub nezalinteresiranosli okrajnega ter občinskega odbora Ljudske tehnike, ki nista zagotovila sodniškega zbora niti opra- vila ostalih priprav za tekmovanje, so ve- lenjski modelarji sami izvedli priredtev. Zaradi nepripravljenosti ni bilo tekmovanja ' radi|sko vodenimi čolni. Gramoznica in betonarna Ingrada v Medlogu Komisija za 'sprejem in odpust delavcev pri GOZDNEM GO- SPODARSTVU NAZARJE razpisuje delovno mesto: vodje gospodarsko računskega sektorja Pogoji: Višja strokovna izobraziba s ipetletno prakso. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. — Nastop službe takoj. RAZPISNA KOMISIJA SDK UPRAVE OBČINSKE SKUPŠČINE CELJE RAZPISUJE 1. delovno mesto referenta za šolstvo 2. delovno mesto referenta za civilno zaščito Pogoji: pod 1. višja strokovna izobrazba, prednosti imajo pro- svetni delavci z izkušnjami na tem področju dela: pod 2. višja strokovna izobrazba' ali srednja — gredbenc smeri. Razpis je odprt do 30. 6. 1963. Upravni odbor Kovinskega podjetja KO-VO Vransko želi pri- dobiti nove sodelavce za naslednja delovna mesta: tehnični vodja podjetja Pogoji: ing. z najmanj 3-letno prakso ali tehnik z lO-letno prakso ter več strojnih tehnikov z najmanj 3-Mno prakso. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. — Razpis vedja do zasedbe delovndih mest. "Zaradi polletnega popisa blaga bodo zaprte naše poslovalnice: 1. Labod. Žalec. Vransko od 21. 6, do 23. 6. 1963 2. Merkur od 28. 6, do 30. 6. 1963 3. Engro-Čret od 29. 6. do 30. 6. 1963 4. Matična, Stanetova 4 od 4. 7. do 8. 7. 1963 Vse cenjene stranke vljudno prosimo, da se pravočasno oskribijio s potrebniju blagom, ker zaradi kratko postav'ljenega roka med inventuro ne bomo izdajali blaga. ' Po inventuri 'bodo vse poslovalnice izpopolnile svoje zaloge. Priporoča se Železninar.« ZAHVALA Ol) bridki izj^iibi najine zlate hčerkice Meško Damjance se prisrčno zalivaljiijeva vsem. ki ste jo v tako lepem številu spremljiaii na zadnji poti. darovali vence, ter s cvetjem zasuli njen mnogo prerani grob. Posebno zahvalo izrekava del. kolektivu Kovinotehne« ter vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Globoko žalujoča atek in mamica stran 8 CELJSKI TEDNIK Številka 24 — 21. junija i Korenine so globoke Volivni vtisi s partizanskega Kozjanskega Dolina ob Gračnici je bila praz- nično mirna. Na grobu junaka Ilije Badovinca so otroške roke položik šopek poljiskega cvetja. Pred devet- najstimi leti so tu drhteča otroški telesa služila za ščit nemški koloni, ki je napadla štirinajisto divizijo. Pri Blatniku onstran mostu so se pred skrinjicami vrstili lokavslki vo- liVOl. Jurklošter... Po hišah zastave in lepaki. Kandidat za zvezni zbor Ser- gej Kraiger je tu znanec. Starejšim iz dni NOV, mlajšim tudi, saj je prav .tu pred leti govoril ob 20. ob- letnici vstaje. Po Lahovem grabnu srečujemo praznična oblečene volivce. Tiha hribovska pokrajina pod Lisco je polna spominov na partizanske dni. V Poljani je domačija, kjer je bil ustcjnovljen prvi Norodno osvobo- dilni odbor na Štajerskem, v Heni- ni-šola, kjer je bila tudi prva parti- zansika šola. Tu je volišče. Ob osmih zjutraj je četrtina volivcev že volila. Do opoldanskih ur bodo prišli vsi, nam je zagotavljal član komisije Ivan Palčnik, ki je leta 1944 hodil v partizansko šolo. Tudi na drugih voliščih jurkloš- terskega območja je bilo podobno. Komisije so optimistične. Ljudje imajo daleč do volišč, iprišli pa bo- do vsi, ki zmorejo pot. Za Marofom zapuščamo laško o > ^ino. Bližamo se Planini. Spcit lila- roloki. Živelo partizansko Kozjan- ,ko! Prvi v bodbi — prvi na vol:'-?,;! "aka, z roko pisana gesla, so razpe- ta med mlaje čez cesto. Zastave pt pola j o s hiš. Pod klancem, kjer se cesta strmo vzpne na Planino, js na volišču za Brdo vse živo. Živela partizanska Planina! Planina. Ruševine gradu so ozalj- šane, vse hiše so okrašene in na njih plapolajo zastave v vetru, ki tu čez neprestano vleče. Na graj- skem hribu treska možnar, iz go- stilne nasproti volišča pa prihajajo zvoki kmečike godbe. Vsa Planina je na nogah. Že cel sinoči, ko so na gradu gorele bakle, ko je po itrgu odmevalo od dobre vo- lje, glasbe in petja. Doropoljski mu- zikant je so bili vso noč na nogah. Na volišču se je trlo ljudi. V gneči sem stisnil roko šentjurškerni: Petru Hlastejcu. Dobre volje je. Če- mu ne? Podatki za osmo uro so ugodni. V Praprotnem so tedaj Ž3 zaključili, na Planini sami so imeli 65, v Tajhah 62, v Šentvidu 58 in v Visočah 45 odstotoo udeležbo. Toda kurirji hitro spreminjajo od.stotke. V Planino sem prišel nekaj čez deveto. In ko sem želel zapisati od- stotek,, sem v zaporedju petih mi- nut trikrat .popravljal številko v be- ležnici. Odstotek je rastel kot živo srebro na soncu. Eden od meLvo^nih in seveda tudi _jL.ajih ak.i.A.stov Ivan Zdolšsk -Ilracit mi je pravil o svojih spo- .r.iiniii na Sergeja Kraigherja, ki je .iB Planino prišel leta 1942 kot se- ..o.ai okrožnega komiteja Partije. rLandidat Kraigher je znanec sle- .ierne hiše daleč naokoli... Ko sem odhajal, sem stopil na I jrobno zastavico. Pogledal sem bo- l ije. V§s trg jih je bil poln. Pobral ^ cm eno. Med prsti sem držal nekaj, :ar me je presunilo. Otroške roke ;o z vodenimi barvami narisale tro- tojnice in ipetokrakg, čez belo rjlje pa s pisalnim strojem natisni- 0 gosla.. Kct v prvili dneh vstaje. Mali, preprosti, a s tolikim trudom m ljubeznijo izdelani letaki... Šentvid, Lesično, Kozje, Podi;.ro- da, Veliki Kamen — ... e tja do ..j.- novega, povsod enaki vtisi. Sest se- danjih občin zdru/uje part^zai-_ , Kozjansko, kjer so korenine sipomi- na na leta osvobodilnega boja tako globoKe in žive. J. Kr. Pred voliščem na Planini so za dobro voljo skrbeli »Fantje iz Dobropolja« Ivan Palčnik pred heninsko šolo, ki jo je obiskoval leta 1944 MITOLOŠKE RAZGLEDNICE IZ ŠEMPETRA Grifoni-euvaji zakladov Razigran prizor s satirom in nimfo, ki smo ga obravnavali \ zadnji številki, ni za rimske nagrobnike nič nenavadnega kakoi bi se morda danes komu zdelo. Ima določen pomen: pokojnih prehaja v drugo življenje- in kakor bo satir strgal oblačilo raz plešoče nimfe, tako naj se njegov duh očisti vsega zemeljskega.. Današnji relief pa najverjetneje izraža hotenje, naj pokojnih ohrani nedotaknjeno tudi vse tisto, kar so mu preživeli dali \ grob. V ta namen je umetnik izklesal števibte figure, ki skrbe za nedotakljivost dragocenosti. Že v 6. stoletju pred našim štetjem so na Grškem pripove dovali o grifonih (lat. grvphus), ki na skrajnem severovzhoda starega sveta, v Skitiji, čuvajo zlato. To so pravljične živali, ne kasni zmaji, po moči in velikosti podobne levom, sicer pa i kremplji na šapah, perutmi in s slokim kljunom roparic. Zelc verjetno so te mitološke živali prešle v zahodno umetnost iz ori enta, saj so podobne znane iz asirskih in babilonskih umetnost nih spomenikov. Grifoni so imeli stalne boje z enookimi Arimaspi, bitji, ki Si hočejo polastiti zlata, kar pa jim preprečujejo prav grifoni. Pc drugih pripovedovanjih je bila domovina grifonov Indija, kjei so povezani s sončnim kultom, vendar prav tako varuhi zlata. Bržčas je to izročilo nastalo med ljudstvi ob Uralu in Altaju kier je pridobivanje zlata imelo že staro tradicijo. Človek je zna vse težave, ki jih je imel v zvezi s tem prenesti v svet domišljiji in pravljične tajinstvenosti. Besedilo k sliki: grifoni na arkadnih lokih največje, a h delno odkopane grobnice. Podobni so še na baldahinu Prisciano ve grobnice in dve plastiki, ki sta stali na slemenih Enijeve ir I tis . C ¦ jbnice. ŽENA V VESOLJI Za petim sovjetskim kozmonavtom je v nedeljo poletela v vesolje do- slej že šesta kozmična ladja s člo- veško posadko. Tokrat je pilot ladje ženska — Valentina Terješkova. To 26-letno dekle je pred leti bil; preprosta tekstilna delavka. K< opravila šolo za tekstilnega tehi se je v domačem kraju začela uk jati s padalstvom. Po več kot & rih skokih so jo siprejeM v ko2 navtsko šolo. Njene umske in tel sposobnosti so ji omogočile, da j< šesti sovjetski kozmonavt in d človek, ki je poletel v vesolje, ( ženska, ki se je podala na t< tvegano, zahtevno, a hkrati ča potovanje. Valentina Terješkova v svoji soljski ladji, ki kljub imenu še no in razkošno potovalno sred temveč do skrajnosti izrabljena bina, opravlja vse naloge izredne tančn'0 in z mnogo dcbre volje, jetski televizijski gledalci so jo gesto videli veliko bolj razigram je njen vsemirski brat Bikovski, Uspeh sovjetske ženske žanjt vsem svetu veliko občudovanje, čudnega, če je sprejemala vsak v svojo ladjo sporočila o toplih Ijah za dobro opravljeno nalog srečno vrnitev. Črno žolti Ot( želi domov v Avstriji že nekaj tednov bur Ijiudem prepir okoli tega, ali nL bivši prestioionaslednik Oto H bung vrne v domovino? Monanl tisti, ki se javno kažejo, in oni, 1 skrivajo za druge stranke in ji mniogo več, z vrniitvijo Ota vidijo di vrnitev »-blestečih« časov č žolte monarhije. Ne verjamemo bo Otu uspelo priti nazaj na Avs sko, ker je med levim krilom s< listov, med kcmunistii in med dobnc' usmerjenimi ljudmi le pr odpora. Sicer pa je to stvar Avs in Avstrijcev. Glede starega s,: »ječe narodov«, kot je bila AV! ogrska pa se bodo Oto in monar morali bržčas meniti še z naix)di so Cehi, Madžari, Slovenci, Hr Bosanci, Srbi, Romuni, Italijan Poljaki. Iz te moke pa bržčas n< kruha. ZAKLJUČEK III. SLOVENSKEGA PRVENSTVA V JADRALNEM LETENJU Brez finiša V prejšnji številki našega tednika smo na tej strani objavili reportažo o poteku slovenskega jadralnega pr- venstva, ki je bilo tokrat organizirano v Celju. Takrat smo napovedali, da bo tekmovanje imelo vsaj še en, če ne tri tekmovalne dni. Toda zgodilo se je drugače. Vreme in nekateri drugi objektivni vzroki so preprečili nadaljnje tekmovanje, tako da je ostal vrstni red plas- mana tak, kot smo ga že objavili. Tako se je slovensko jadralno prvenstvo, ki je tretje po vrsti, končalo brez finiša, ki bi verjetno celjskemu tekmovalcu inženirju Sreču Puklu omogočil do boljšega mesta. Tako pa je dosegel za Križnarjem in Zakljem, oba AK Ljubljana, tretje mesto. • Tekmovanje je bilo v nedeljo zaključeno z nastopom vseh tekmovalcev in motornih-pilotov akrobatov. Eni in drugi so pred nepričakovano velikim številom gle- dalcev tako na letališču, kot ob cesti Celje—Ljubljana, pokazali svoje sposobnosti. Akrobacije z jadralnim le- talom tipa »Vaja« je izvedel prvak Ciril Križnar. Poleg akrobacij s posebnim akrobatskim letalom »Trener- master« je še nastopil trener akrobatov tovariš Jelak iz Zagreba s šaljivo točko. Izredno zanimivo je bilo gledati modele jadralnega in motornega letala, ki so ju z zemlje radijsko usmerjali. Modeli so v zraku otprav- ljali najbolj vratolomne akrobacije in pristajali natanko tam, kjer je usmerjevalec hotel. Zvečer je bila v »Celei« zaključena svečanost s po- delitvijo prehodnih pokalov, praktičnih nagrad vsem tekmovalcem in ostalim sodelujočim. Pokale je razdelil predsednik letalske zveze Slovenije tovariš Venčeslav JERAS, nagrade pa pokrovitelj prireditve tovariš Stane DIVJAK, sekretar občinskega komiteja ZKS. Kot lani, tako je tudi letos bil zadnji v plasmanu deležen posebne nagrade novinarjev iz Celja in sicer z »aparatom za iskanje termike ter kumulusov« — na- vadnimi sončnimi očali v veliki škatlji. V nedeljo bo v Portorožu slovensko prvenstvo v mo- tornem letenju, ki je vsako leto v drugem kraju — lani je bil aerorelly v Celju. Pravtako bo naslednje dni v Vršcu evrofosko jadral- no prvenstvo, katerega se bo od Celjanov udeležil ing. Srečo Pukl. Trije prizori s prvenstvo: Na levi Ciril Križnar (z očali) letošnji prvak, v sredini Jelak med zabavno točko (s klobukom), na desni ing. Srečo Pukl. ki se je uvrstil ua tretje mesto. »Imam šele 91 let...« Na 14. volišču v Topolšici smo kot nalašč naleteli na dva najstarejša vo- livca, in sicer Gašperja Kotnika, ki bo v jeseni dopolnil 91 leit ter Jakoba Napotnika, ki mu sledi s sedemlet- no zamudo. Svojstvena zanimivost je, da sta iprav ta dva bila vrsto let žu- pana v Topolšici. — To je že davno, nam je veselo dejal Gašper, ki je še čil in zdrav in še sleherni dan prebere cel časopis. — Sedem let sem županil, se je spomnil, in verjemite mi, da se je v vseh teh letih mojega življenja to- liko vse spremenilo, da se mi včasih dozdeva, da živim v čisto drugačnem svetu. Največ pa se je spremenilo sedaj, ko doživljam večer življenja. — Zanima nas, ali ste prebrali na- šo novo ustavo in kaj menite o njej? — Prebral, prebral, je pokimai. Včasih smo govorili o vsem čem dru- gem, tu pa je toliko lepega povedano in namenjeno človeku, nam. Včasih mi je žal, da nisem mlad, toda saj imam šele 91 let, se je hudomušno ' namuzal. Jakob Napotnik pa nam je zaupal, da še kar pomaga kmetovati na do- miu, čeprav si že deveti križ nalaga na hrbet. — Seveda nisem več za kakšno po- sebno rabo, tudi kmetovati najbrž ne bi znal več, kajti danes moraš iz zemlje iztisniti vse več, in kdor nočt? moderno kmetovati, se mu najbrž zelo opetuje. — Vidite, še ito bi rad povedal, da sem srečen danes. Prišel sem na vo- litve in ljudje od odbora te sprejme- jo, kot bi bil nekaj posebnega. Veste, to človeku godi, da ga spoštujejo. VELENJSKO JEZERO TERJALO DVE ŽRTVI v zapored.iu dveh dni je prejšnji leden vplenjsk« je/.eio znova terjalo dve žrtvi. Tokrat sta to bila dva mlada fanta — Le- diiiek in Galof. ki se tako nehote uvrščata v že kar tradicionalni »lirvni davek« ve- lenjskega jezera. Po pričevanju očividcev Rie v obeh primerih za prerano kopanje, kajti velenjsko jezero je izredno hladno, poleg tega še letos ni bilo toliko toplo, da bi se voda lahko primerno ogrela. V obeh primerih je torej prišlo do usodnih srčniii krčev. Posebej zadnjo žrtev so več dni iskali potapljači iz Celja in specialna eki- pa iz Kopra. Spored prireditev praznovanja 7. julija - praznilca občine Žalec SOBOTA, DNE 29. 6. 1963 ob 16.00 otvoritev ceste Dobrteša vas — Polzela ob 18.00 otvoritev ceste in Planinskega doma na Oljki ob 20.30 uprizoritev spevoigre »Planinska roža« na Gori Oljki v organizaciji DPD »Svobode« Žalec — med odmorom ognjemet NEDELJA, DNE 30. 6. 1963 ob 11.00 piknik s kulturno zabavnim programom na Gori Oljki — sodelujejo: oktet Svobode Šempeter, folklorna skupina in zabavni ansambel Svobode Šem- peter PONEDELJEK, DNE 1. 7. 1963 ob 16.00 moštveni šahovski turnir v domu »Partizan« na Polzeli TOREK, DNE 2. 7. 1963 ob 16.00 ekipno tekmovanje v odbojki na stadionu Polzela ob 20.00 taborniški večer na Polzeli — taborni ogenj in razvitje prapora SREDA, DNE 3. 7. 1963 ob 18.00 javna mladinska oddaja »Nimaš prednosti« v domu DPD »Svoboda« na Polzeli — prireja AMD Žalec ob 20.00 tovariško srečanje članov Zveze borcev na Gori Oljki ČETRTEK, DNE 4. 7. 1963 ob 8.00 tekmovanje v streljanju in razvitje prapora občinskega strelskega odbora občine Žalec na stadionu Polzela ob 8.30 nogometna tekma na stadionu Polzela ob 11.00 izročitev novega gasilskega avtomobila PGD na stadionu Polzela ob 14.00 meddružinsko lovsko strelsko tekmovanje na Šeneku ob 16.00 okrajna revija godb na pihala v parku Šeiiek na Polzeli ob 20.00 brigadirski večer v domu »Partizan« na Polzeli ob 22.00 nočna vaja gasilcev na Polzeli PETEK, DNE 5. 7. 1963 ob 16.00 tekmovanje v namiznem tenisu v domu »Partizan« Polzela SOBOTA, DNE 6. 7. 1963 ob 15.30 tekmovanje v malem rokometu na igrišču pri šoli na Polzeli ob 20.00 irevija zabavnih ansamblov DPD »SvoIkkI« občine Žalec v domu »Svobode« Polzela — sodelujejo: kvintet »Rom« Petrovce, »Škrjančki« Prebold, »Lastov- ka« Polzela in zabavni ansambel »Svobode« Šempeter NEDELJA, DNE 7. 7. 1963 db 6.00 budnica po občini Žalec ob 10.00 svečana s'kaipna seja občinske skupščine, pred- sedstva združenja borcev NOV in občinskega odbora SZDL občine Žalec v Žalcu ob 11.00 otvoritev razstav.e o urbanistični perspektivi razvoja kraja Polzela in gos|)odarskega razvoja To- varne nogavic Polzela. Otvoritev proizvodnih obratov, objektov družbene prehrane in centra za strokovno izobraževanje kadroA v Tovarni nogavic Polzela od 11.00 do 15.00 ogled Tovarne nogavic Polzela za vse obiskovalce ob 15.00 VELIKO POLITIČNO ZBOROVANJE IN NA- STOP ZDRUŽENIH PEVSKIH ZBOROV DPD »SVO- BOD« OBČINE ŽALEC v Tovarni nogavic na Polzeli od 16.00 zabavini del na športnem igrišču pri Tovarni nogavic Sodelujejo člani Mariborske opere: sopran — Barač Zorica, tenor — Lukež Boško, bas — Kovač Aleksander Humoristi: Štef, Tina, Prleški Franček in Parodist Janez. Glasbeni ansambel — »Vitek« — Maribor OP »celjski tisk« Celje