77. štCTilta. t imim • um, i. ipriia mi. XLIX. 1610. .Slovenski Narod* velja ▼ LJubljani na dom dostavljen: celo leto naprej • • • • K 24 — pol leta . • • • • . 12-— četrt leta m • • • • . 6 — aa mesec m • • • • • 2*— v upravništvu pfejemaa: celo Teto oaprej • B • • K pol leta m • • • • » četrt leta m • • . • # na mesec - • • ■ • . 5-50 1-90 DopW naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Crednlatvos KnaDnva ulica st 5 (v pritličju lcvoj teieron it 34. Izhafa vsak mmm svocor limaaall Bedeli« Is lnserati veljajo: peterostcpna petit vrsti za enkrat po 16 vi«., za dvakrat po U vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije; iaseratJ L t d, to je administrativne stvari Posameua Številka velja 10 vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna« telefon mL S9. »Slovenski Narod* velja po poitt: za Avstro-Ogrsko: . xa Nemčljot celo leto skupaj naprej • K 25-— I celo leto naprej • « • K 33r— na mesec m m m • m 230 ce]o naprej » « • , rje. Iz tega ali iz katerega drugega zrakoplova so zmetali eno strojno puško, eno posodo za petrolej, ki je bila zadeta od šrapnela. in nekaj delov strojev. Zaradi motenih brzojavnih zvez vsled zadnjega viharja še ni bilo mogoče natančno določiti števila žrtev in škode; do sedaj so poročali v 28 mrtvih in 44 ranjenih. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 1. aprila, popoldne. Severno od Aisne precej veliko delovanje obojestranskih artiljerij v okolici Moulaine - sous - Touvent in Fonte-mava. V Argonih smo namerili uničevalen ogenj na sovražne ceste in železnice severno od liaute Che-vaucheeja. Zapadno od Mase obstreljevanje s presledki v okolici Malancourta brez infanterijskega podvzetja. Vzhodno od Mase je prihajalo obstreljevanje včeraj pozno zvečer in po noči v odseku med gozdom južno od Haudremonta in okolico Vauxa zelo silno. Na Vaux so naperili Nemci dva napada z velikimi četami. Prvi napad, namerjen s severa proti jugu. smo ustavili z zapornim in infanterijskim ognjem, predno je mogel doseči naše črte. Tekom drugega napada se je sovražniku po zelo živahnem boju posrečilo se zopet ustaliti v zapadnem delu vasi, ki smo jo imeli zasedeno. V Woevru nekaj ognjenih napadov naše artiljerije na vasi ob vznožju višin ob Masi. Z ostalih front ni ničesar poročati. 1. aprila zvečer. V Belgiji je obstreljevala naša artiljerija sovražne zakope pri Langemarku se-verozapadno od Ypresa. V Argonih delovanje naših baterij proti nemškim pozicijam severno od La Har-razeeia in Fille Morta in proti sovražnemu taborišču v pokrajini se-verozapadno od Cheppvja. Zapadno od Mase silno obstreljevanje naših pozicij med Avocourtom in Malan-courtom. Vzhodno od tam je sledilo precej živahno obstreljevanje ter tekom noči nemški napad na pozicija med fortom Douaumont in vasjo Vaux. Napad smo s svojim zapornim ognjem popolnoma ustavili. V Wo-evru delovanje artiljerije. Z ostalih front ni poročati ničesar. Belgijsko poročilo. 1. aprila. Obojestransko artiljerijsko delovanje v odsekih Pervi-se. Ostkerke in Dixmuiuen. ANGLEŠKO URADNO POROClLOt 31. marca. Včeraj živahno delovanje letalskih sil. Naši letalci so izvršili ze'o uspešno delo. Tri naše | letalce pogrešamo. Sovražnik je za-žgal včeraj ponoči mino v bližini St. Neuvilla-St. Vaasta ter poskusil in-fanterijski napad, ki so ga naša metala bomb z lahkoto odbila. Zažgali smo neko majhno mino v bližini liohenzollernskega okopa, ki je uničila sovražne postojanke v dveh starih vdrtinah. Artiljerija je delovala severno in južno od Angresa, južno od Houlucha, severno od Ploigstree-ta in pri Pilkenu. Sovražni napad južno od St. Eloija se je zlomil v našem ognju. Obstreljevanje Reimsa. Pariz, 3. aprila. (Kor. urad.) Kakor poroča »Terrrps« je povzročilo obstreljevanje Reimsa dne 27. marca znatne škode. Izstreljenih je bilo 300 granat, ki so ranile 27 oseb, med njimi 10 smrtno. Nevarni Irci. Haag, 1. aprila. (Kor. urad.) Kakor izve »Nieuwe Courant«, je angleški generalni poštar določil, da se morajo paketi namenjeni za Irsko, ki vsebujejo orožje ali pa o katerih se domneva, da je vsebujejo, zaseči ter izročiti vojaškim uradom. Vojna z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 3. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fini. * ITALLIANSKO URADNO POROČILO. 31. marca. (Kor. urad.) V dolini Daone boji med malimi oddelki na severnih pobočjih iMaline. Sovražnik je bil vržen nazaj, pognan v beg in je pustil za seboj orožja in municije. V Suganski dolini je pregnala naša artiljerija jedno trensko kolono, ki je korakala iz Calceranice proti Caldo-nazzu. Uspešne akcije naše artiljerije so se vršile v gorenjem Cordevole proti taborom barak na glavni točki Rio Selvaca in v gorenji dolini Boite, proti sovražnim četam pri Son Pau-ses severnozapadno Podestagna, Na soški fronti včeraj časoma artiljerijski ogenj oviran vsled trajajočega dežja. Podrobnejši podatki o našem orožnem uspehu vzhodno Selc osvetljujejo lepo držanje brigade Acqui. Dne 27. je osvojila s krepkim sunkom kos 150 m dolgosti približno razsež-ne in močno izdelane sovražne vtrd-be. Ponovni močni protinapadi sovražnika so bili zavrnjeni. Našim hrabrim četam, ki so bile odločene, da vzamejo za vsako ceno vso vtrd-bo, se je posrečilo to popoldne 29. marca po tridnevnih trdih in nepre- stanih bojih. Dobili smo poleg tega obilo vjetnikov in bogat plen orožja. Italijansko bojišče. V preteklem tednu se je posre^ čilo našim četam sijajno nekaj podjetij, tako so pregnale sovražnika \z jedne njegovih črt jarkov pred Pev> mo, ki leži južno Oslavja in osvojile so vso italijansko pozicijo pred se-, vernim delom podgorske višine. Ta višina je bila kakor znano v vseh dosedanjih bojih glavni cilj italijanskih naporov, tako da je odvzetje omenjenih pozicij za sovražnika posebno mučna Italijani so se ohrabrili za nove sunke proti severnemu deto hriba sv. Mihaela, pri Sv. Martinu in Selcah, ali povsodi so bih odbiti. Trudili so se jako na koroški fronti, da bi zavojevali zopet jarke, katere! so jim vzele naše čete, kar pa se jim ni posrečilo. Obstreljevali so Gorico, Rovereto, Caldonazzo in v Suganski dolini. Nastopilo je bMo slabo vreme in vsled tega odmor, pa le kratek, kajti zopet je bilo pričelo obojestransko bojno delovanje. Vsi italijanski napadi so bili odbiti. — Pomembna je okolnost, da je dalo zvišano bojno delovanje naših čet po peti soški bnS ki povod za živahno razpravljanje, kaj se pravzaprav namerava. »Cor-riere della sera« je tolažil javnost da pripravijo italijanske čete sovražniku dober sprejem in da so poleg zve* ste straže Francozov pri Verdunu sijajni ruski napadi odločilni. Iz tega bi se dalo sklepati, da se najnovejšim vojaškim neuspehom ob Soči ne prn pisuje nikake važnosti; ali nasprotno dokazuje izrek italijanskega LISTEK. Zaročenca. Novo - islandsko spisal Gestur Palson. Nekega večera, pozno v septembru, je priredil Magnus Bjarna-son, mizar v Revkjaviku, malo pivsko slavje. Povod temu slavju je bilo to, da je mladi mož, Sveinn Arnason, ki se je pri Magnasu izučil mizarstva, po stal pomočnik. Pojedini je prisostovalo le malo ljudi in izvzemši oba mizarska mojstra, ki sta ocenila pomočnikovo delo, zelo lepo komodo iz mahagonija, ni bilo nobenih drugih gostov. Trije mizarski mojstri so sedeli, obrnjeni proti oknu, na veliki, stari, usnjeni zofi, se udobno naslanjali, kadili cigare in pomenkujoč se med seboj o vseh mogočih rečeh prav pridno segali po kozarcih. Njim nasproti je sedel pri mizi Jon, fant, ki se je šele pred kratkim prišel k Magnusu učit mizarstva. Se- del je kot nevesta na svojem stolu in vselej zardel preko ušes. če je mojster le pogledal nanj; pravzaprav pa se mu je hotelo, da bi, kot onile stari možje, izpraznil kozarec v enem dušku in se napol upijanil. Kadar pa je prišlo do tega, se je upal komaj dotakniti se z ustnami vina, kajti bal se je, da bi njegov mojster mislil, da ima nagnjenje do popivanja. Sveinn je sedel v kotu poleg svoje nove komode. Zgornje telo nagnjeno nekoliko naprej je z eno roko rahlo drsal po komodi in strmel v zrak, prav kot bi bile njegove misli daleč od grogovega kozarca, ki je stal pred njim. in od pomenkov starih mož. In vendar jih je bilo zanimivo poslušati. Razgovarjali so se o starih časih, tistih časih, ko so bili še mladi; kako da je bilo tistih dob lahko zaslužiti in kako pač vse naglo in otožno mine. Tudi tozadevno so si bili edini med seboj, da so^ bili tedaj ljudje v mestu premožnejši in mnogo pošte-nejši. Takrat da so se vsa mizarska dela sproti plačevala, zdaj pa ne plača živa duša več. Ko se je jelo nagibati na večer, je postal Sveinn na prav poseben način nestrpen. Venomer je vstajal in pogledoval, kako pozno jc že na veliki, stari uri in ko so se gostje napravili k odhodu, se mu je odvalilo kot skala s prsi. Noč je postala, ko so se ločili, in ljudje v hiši so se napotili takoj v gorenje nadstropje, v svoje postelje. Ko pa je v hiši postalo vse mirno, je Sveinn vstal in se splazil v golih nogavicah po stopnicah, si obul čevlje in stopil skozi vrata, ki jih je za seboj tiho zaprl. Čeprav je bil Sveinn šele petindvajset let star, vendar ni izgledal mlad in tudi lep ni biL Bil je krepke, a neokretne rasti. Pred več leti se je poškodoval na nogi, ki se je šele pozno in slabo zacelila, tako da jo je le stežka upogibal v kolenu; in zato se je zdelo, kadar je hodil, kot bi vlačil desno nogo za seboj. Njegov obraz je bil precej širok, s krepkimi, naprej stoječimi kostmi; usta je imel široka, vendar pa njegov obraz pravzaprav ni bil odbijajoč. % Ni dolgo trajalo, pa je poulična dečad v Revkjaviku opazila Svein-novo telesno hibo, in prav takisto, da se on sam izredno boji zasmeha. Sveinn je vse svoje življenje prebil na deželi, razen let, ko se je učil mizarstva, tako da so otrocLna ulici, kadar je šel skozi mesto, imeli glede njegove hoje in vse njegove postave marsikaj pripomniti. Komaj se je prikazal Sveinn iz dalje, že so jeli kričati: »Krevljač! Krevljač! Ubogi krevljač! Krevlja-ček!« in tako so postale kretnje njegovih nog in njegova hoja še nerod-nejša; kajti Sveinn je vedel prav dobro, koga mislijo, Potem je pričel nr-neje hoditi, tako da je bilo možno njegovo hromo nogo le še bolj opaziti in ako je nato začul za seboj gromek smeh, se je jel ozirati krog sebe napol plašno in napol hudo, a to na tak smešno poseben način, da so mu oči kakor poševno stale v glavi. S tem, kot si je lahko misliti, je le še bolj rastlo veselje otrok, posebno ko so radi njegovih pogledov iznašli za Sveinna nov priimek in ga krstili za »mongolca«. Ni se čuditi, ako ni občutil Sveinn posebne radosti promenirati po cesti: kajti kamor je šel, povsod mu je odmeval v ušesa zasmeh m prav tako menjaje se imeni »krevljač« in »mongolec«. — Tokrat pa ni bilo nikogar pokonci; vreme je bilo precej toplo in mesec je svetil jasno. Sveinn je korakal tedaj vesel svoio pot in ni mu prišlo na um, da bi se okrenil in pogledal, ako se mu kdo smehlja. Ko je prišel v ozko ulico v zahodnem delu mesta, je tiho potrkal na vrata hišice ob cesti. Takoj so se duri odprle, in dvoje belih, mladostnih rok se je razprostrlo in ga objelo krog vratu; in potem so se čuli poljubi — eden — dva — tri. Potem so se duri zaprle in Sveinn in Sigrida Olina sta po prstih šla v izbo in sedla na zofo, ki je stala tam. Luči nista prižgala in je tudi ni bilo potreba; zakaj mesec je svetil skozi okno in slikal po tleh in po steni velike, rumenkaste, svetle madeže. Sigrtda Olina. ki se ji sicer vedno imenovala Sigga Olina. je bila hči župnika in je stanovala sama s svojo materjo, revno vdovo župnika, ki se je po smrti svojega moža že pred več leti nastanila v Revkjaviku. Zdaj pa je bila stara žena že davno v postelji in Sveinn in Sigga sta se lahko nemoteno pomenkovala med seboj. Imela pa sta si tudi marsikaj povedati. Sigga Olina je zrla, desno roko ljubeznivo na njegovi rami. Sveinnu zadovoljno in smehljaje v obraz. (Dalje prihodnjič.) dnevnega poročila z dne 27. marca. Naši letalci so namreč obmetali nekaj kolodvorskih objektov na Beneškem z bombami v svrho. da se moti živahen železniški promet proti soški fronti. Italijansko poročilo sklepa, da je to podjetje avstrijskih letalcev hotelo zadeti iitalijanske umika 1 n e črte«. Sicer pa je naše vojno poročilo 29. marca povedalo, da sovražnik deluje na več frontnih odsekih na svojih pozicijah za fronto. — V nedeljo so poskusili italijanski letalci svojo srečo nad Postojno, ali kakor niso imeli ždjenega uspeha z Ljubljano, tako tudi ne s Postojno. Boji na italijanskem bojišču poteka- f) tako, kakor že navadno, brez spehov za Italijane. Tako bo tudi v bodoče. Edina Csdornova zmaga. O dogodkih na pariški konferenci piše radikalno francosko časopisje z velikim razočaranjem. »Bonnct Rouge« pravi, da je do sedaj dognano samo to. da Italija ostane pri svoji dosedanji taktiki in ne bo pomagala ne na zapadani fronti, ne v Solunu. Socijalrstični listi prinašajo iz Rima brzojavko, da sta Cadorna fn Salandra svoje stališče obvarovala in da bo Italija tudi v bodoče vo-jevala samo svojo narodno vojno. Listi dostavljajo porogljivo, da je pariška zmaga Cadome zajedno njegova edina zmaga. Asquiih odpotoval iz Rima. Lugano, 3. aprila. (Kor. urad.) V čast angleškega premierministra Asquitha je dal ministrski predsednik Salandra velik diner v nekem hotelu, katerega so se udeležili nekateri merodajnl italijanski narlamen-tarci. Salandra je imel ob tej priliki daljšo napitnico. Asouith je govoril v svojem odgovoru o starem prijateljstvu Anglije za Italijo, ki daje tudi danes najboljše sadove. Zvečer ;.c odpotoval Asouith v italijanski glavni stan. Na potu na kolodvor ga je pozdravljalo občinstvo. V slovo so se zbrala na kolodvoru odpos;?r»stva z zastavami Trsta, Tridenta. Rove-reta. Rive in Dalmacije. S potovanja je poslal Asouith Salandri poslovilno brzojavko, ki se je omejila na zahvalo za gostoljubnost vladi, senatu in zbornici poslancev. Angliia in Italija. Milan, 1. aprila. (Kor. urad.) Prejšnji minister Luzzatti izvaja v »Corriere della sera«, da je Anglija Italiji v Jadranskem morju sicer znatno pomagala in dala tudi trgovskih ladij v izdatnejši meri na razpolago, kakor je bilo naznanjeno z ozi-rom na domače trgovske kroge, ali radi velikih ladijskih izgub in vedno še naraščajočih vojaških zahtev glede pomorskih voznih sredstev ne more zadoščati potrebi niti z daleka množina na razpolago danih angleških trgovskih ladij. Tudi v vprašanju premoga ne manjka dobre volje, marveč zmožnost Anglije za zadostno pošiljanje premoga. — Financijelno bi mogla Anglija še vedno izdatno pomagati, s tem da bi zboljsala menjalni kurz italijanskega denarja in sicer iz ljubezni do zaveznikov. Črnogorski princ Peter v Rimu? Lugano, 3. aprila. (Kor. urad.) Crnogorski princ Peter se je baje mudil te dni v Rimu. DROBNE VESTI IZ ITALIJE, Kakor poročajo »Baseler Nach-richten«, naznanja uradni list italijanske vlade skorajšnje imenovanje 10 novih generallajtnantov in 50 polkovnikov. Imenovanje odgovarjajo že naznanienim novim formacijam 180.000 mož. Iz Lugana poroča kor. urad- Italijanska vlada je sklenila zaposliti vojne vjetnike v skupinah po 100 mož pri kopanju zemlje v Campagni m tudi drugje ter jim dajati za to 50 centesimov dnevnine. »Corriere della sera« poroča, da so turške čete v Jeruzalemu zasedle italijansko bolnišnico s šolo in drugimi poslopji, za katero so bih Italijani izdali 2 milijona lir. V mesil na :M fronti. Lenard Adelt, znani vojni poročevalec, se je udeležil nedavno jako nevarnega izvidnega poleta na soški fronti. Pripoveduje, da je spremil nekega stotnika na zračni polet, pa je aeroplan v veliki megli padel, letalca pa sta se rešila. Adelt opisuje dogodek tako - le: Došel je ukaz, da se ima izvršiti izvidni polet. Sovražnik je postavil nove topove. Avijatiki so gledali na nebo, čisto je bilo, samo na jugu so se zbirali oblaki. Stotnik, ki je vedno jako oprezen, je ukazal, da se vpraša po telefonu, kako je na oni strani Soče. Dobili smo odgovor, da pokrivajo oblaki velik del neba. Nasproti pa, onstran Podgore, proti severu, ie vse čisto. Stotnik je odločil, da se polet izvrši. Vzdignila sva se in krenila proti hribu Sv. Mihaela. Videla sva pod seboj goriško ravan, daleko pred nama se ie vrstilo gorovje, katerega sva se držala, kakor bi se naslanjala na isto. Naenkrat sva opazila, kako padajo zvezde. To je bilo znamenje za naju. Z raketami so nama dajali znamenja, da nama preti nevarnost. Ravno sva se trudila, da se izogneva megle, ki se nama je vedno bolj približevala. Videla sva še vrhove gora. Vse drugo je bilo v debeli megli. Ni bilo drugače, morala sva v meglo, prebiti se skozi njo in potem se izkrcati. Zavita sva bila v sivo in mokro meglo in nisva ničesar videla oko>li sebe. Ropot motorja se je čudno razlegal v tej neprijetni megli. Izgubila sva vsako informacijo na vse strani. Pod nama in nad nama je bila puščava. Samo ena želja in misel naju je mučila, da zagledava zemljo. N-tpel sem svoje moči in jih vprl v neprodirno meglo. Pojava mojega stotnika ie bila fantastično velika in nekako vsa izble-dela. Zdelo se mi je, da drži krmilo žival, ki je vsak tr^notek pripravljena na skok. Kar naenkrat opazni zemljo. Pod nama je preletela slika kakor v Rimi. Opazim silhueto ene lrše. preletela sva nad nio, kakor oblak. Ali ko sva tako letela, začutim kar naekru trdo zemljo. Čula sva strašen tresk. Stala sva. Sedaj šele sem čutil udarec. Začel sem okoli sebe tipati in začutil sem, da ležim na mokrem ncliu. Kako sem mogel t. a nepričakovano priti na : i kro polje, ko sem bil prei v aeroplanu. Snomin me je zapustil. Dvig-nfl sem o!avo m pogledal okoli sebe. Cisto blizu mre plave leži motor in zvit zračni stroj, polerr mene pa avi-iatičua očala razbita. Bole me ledja. Sedii se spotnnfni vsega. Padla sva in pri padanja sem bil '7Sussex- torpediran. Berolin, 3. aprila. (Kor. urad.) Zastopnik VVolfiovega urada v New Yorku poroča brezžično dne 28. marca: Člani kabineta so izjavili po seji. da dokazilni materijal, ki se nahaja v posesti Zedinjenih držav, glede slučaja »Sussex« ni dosti prepričevalen, da bi upravičil trenutno kak odločilen korak. Zato se je sklenilo dobiti od Nemčije pojasnila, ali je kak nemški podmorski čoln ladjo »Sussex« torpediral. »Evening Posu pravi v brzojavki iz \Vashingtona, da je bilo previadajoče razpoloženje v seji kabineta za prekinjenje diploma-tičnih zvez z Nemčijo, če se sedanja afera ne pojasni zadovoljivo in če Nemčija ne more dati trdnih in nedvoumnih zatrdil glede bodočega postopanja nemških podmorskih čolnov. Splošni občutek je bil, da mora priti sedaj do določnega in jasnega sporazuma z Nemčijo. Predsednik VVilson in državni tajnik Lansing sta za to. da se ne store prehitri koraki, marveč da se počaka izid preiskav veleposlanika Gerarda. Spoznati pa je bilo, da je vlada odločena brez dolgega odlašanja doseči odločitev v vprašanju podmorskih čolnov. Trenutno zaostaja celo kočljivi mehi-kanski položaj za nujnostjo sporazuma z Nemčijo. Vladni krogi so odločeni napram Nemčiji glede vojne podmorskih čolnov nastopati z vso obzirnostjo, napad na neoboroženo prevozno ladjo pa je, tako pravijo, neopravičljiv ter stori vsa zagotovila, ki so se bila dala prej v obsežnih pogajanjih z nemškim veleposlanikom grofom Bernstorffora, teoretično brezpomembna. Razne politične vetfi. = Kanadska vojska in izdatki za njo. Doslej je bilo v Kanadi v Anglijo nabranih 290.000 mož, izgube znašajo 43.700 mož, vojni izdatki do konca februarja 187 milijonov dolarjev. Sedaj zahteva kanadski ministrski predsednik nov kredit 250 milijonov dolarjev. 77. štev. .SLOVENSKI NAROD", dne 4. aprila in it. Stran 3 •Nemški program.} Nemški poslanec dr. Angerer priobčuje v »Grazer Tagblattu« čla* flek. v katerem navaja spomenico vsenemškega društva v Celovcu, v kolikor je bila odobrena od cenzure, poudarjajoč, da se vsebina te spomenice docela krije z zahtevami, ki so jih sklenili nemški narodni sveti in nemški klub na Dunaju v zadevi preureditve države po vojni. Te za* hteve javnosti niso znane, tem bolj zanimiva pa postaja radi tega celovška spomenica, ki vsebuje po Angerer jevih besedah glavne principe programa avstrijskih Nemcev, v kolikor se jih je smelo z ozirom na obstoječo cenzuro sploh objaviti. Celovška spomenica poudarja, da so postale gotove ideje o preureditvi obstoječih razmer splošna zahteva vseh narodov od Severnega morja do Perzijskega zaliva. Vsi na rodi zahtevajo ustvarjenje e d n o t -nega srednjeevro pej s ke-ga gospodarskega ozemlja zlasti na ta način, da se predvsem utrdi zveza med Avstrijo in Nemčijo 1. s tem, da se nadomesti dosedanja vojaška defenzivna pogodba s pogodbo za obrambo in napad, 2. da se sklene med obema državama bramb-Bj dogovor, ki naj fiksira v koliki meri je dolžna Avstrija prispevati v vojaškem oziru; 3. da se osnuje carinska in gospodarska unija med obema državama in da se 4. sklene -kupna trgovska in prekomorska politika. Tej bodoči gospodarski ednoti naj se pritegneta rudi Bolgarija In Turčija. Nova Srednja Evropa pa se mo-re ustvariti le tedaj, če se Avstrija rudi na znotraj preuredi. Notranje rična vprašanja pa se vojaško ne dajo razrešiti. Neobhodni predpogoj snega in nemotenega kulturnega aja, usodno vprašanje države je razrešitev narodnostnega, jezikovna problema. Tu je treba popolne spremembe sistema. Nobenega naroda države ni treba zatirati ali oropati pravice, da bi ne smel gojiti svoje narodnosti ali svojega jezika, toda ^-?hteva da naj se uvede nemški je-£gotj kot prometni jezik nikakor a d o s t u j e. Znanje nemščine je za posameznika največje koristi za -*oj države pa je nemški jezik neroden. Zato ne zadostuje, da se cmščine poslužujejo le uradi v svo-notranji službi, armada in morda prometni zavodi, treba je marveč za-KQnito določiti, da je nemščina jezik cržavnega zbora in centralnih uranov, da se pri najvišjih sodiščih raz-I ravlja izkliučno le nemško, da mori jo rabiti vsi državni uradi, sodi-_a. državni zavodi v notranji službi v medsebojnem občevanju izključ-*n le nemščino, da se morajo vse javne kniige in razpravni spisi voditi le nemško, da morajo vsi uradi v seh deželah sprejemati nemške vloge ter jih nemško reševati in da je torej popolno znanje nemščine v govoru in pisavi neobhodni predpogoj za vsakega, ki hoče biti nastavljen v državni službi ali pa pri državnih in nedržavnih prometnih zavodih. Nemški narodni sveti so že sestavili podrobni osnutek bodočega iezikovnega zakona, ki zasluži vse upoštevanje. Poleg zakonitega uveljavljenja nemškega jezika v zmislu gorenjih zahtev mora država tudi izdatno r odpirati nemško šolstvo. Vse ljudsko šolstvo se mora preurediti tako. da se bodo otroci tekom zakonite šolske dobe mogli priučiti nemškemu ieziku. Potrebno je nadalje, da se zasi-saira v državnem zboru trdna nem-ka večina. V tem oziru so tudi že zdelani primerni predlogi. Največjo pažnjo se mora posvečati utrditvi Nemštva ob Adriji. kakor je to podrobno razloženo v "sklepih nemških ^ olksratov. Treba bo tudi skleniti z Ogrsko nagodbo na dolgo vrsto let. Avl »nonistične zahteve je odklanjati. Nemci ne marajo kakega slovanskega ali kršč. - soc. federalizma remveč notranje ojačenje države potom ojačenja državne oblasti in poglobitve državne misli«, kar se da doseči le z uresničenjem " nemških zahtev. Vse te reforme naj se izvedejo že tekem vojne, da ne bode potem nero pokvarilo tega, kar je dosegel me\ Nemški poslanci se zato poživljajo, da predložijo narodu svoje načrte in namene ter da se podajo nemudoma na delo za bodočnost. ____f__ . r teli iz mm im. Gospodarske posledice obstre-Bevanja goriškega mesta. Trgovec s kolesi Fran Batjd je bil dobil od Jke »Puchwerke_A. G.« v Gradcu koles za 3riS4 K 53 v: razven teh je imel že poprej v komisiji 41 koles v vrednosti 3281 K. Dogovor je bil, da ako tvrdka zahteva kolesa nazaj, se mora to nemudoma zgoditi ali pa poslati ves denar. Zgodilo se nI ne eno ne drugo, ko je tvrdka zahtevala v novembru lani kolesa nazai Prišlo je do tožbe. Pri razpravi v Gradcu 31. marca je pravni zastopnik toženega Batjela izjavil, da toženec ne more plačati, ker je imel velike izgube vsled obstreljevanja goriškega mesta, ker je bilo zadeto tudi njegovo skladfšče v Tržaški ulici, uničenih je 38 koles; Izterjati ne more vsega, kar so mu dolžni odjemalci. Dalje je zastopnik poudarjal, da ko so Italijani proti Gorici prodirali, je vojaška oblast prepovedala vsako odpošiljanje stvari iz Gorice. Obstreljevanje Gorice !e smatrati za »vls major«. Razprava ]e preložena, da se dožene, kedaj je pričelo obstreljevanje Gorice in katera poslopja so bila poškodovana. V ulici Orzoni v Gorici (»za za-žonarji«) so italijanske granate ranile več oseb, baje okoli 20. m nekaj je mrtvih. Ulica Orzoni vodi z Go-riščeka na Placuto. Vrt Ritterjeve palače meji na to ulico. V to palačo so tudi že padale granate in napravile veliko škodo. Spravili so bili razne reči v eno veliko sobo, katero so smatrali za varno, ali ravno tja je bila treščila granato. Nov inženir. Na zemljedelski visoki šoli na Dunaju je napravil inženirski izpit dne 1. aprila gosp. inženir Bogdan Pahor, goriški Slovenec. — Čestitamo! Dr. Emil pl. Grešić v Gorici nam piše 29. marca: Čast mi je, izreči Vam svojo najsrčnejšo in najuslužnejšo zahvalo za lep nekrolog v Vašem vi-sokočislanem listu in Vam sporočiti, da še živim in se veselim prav dobrega zdravja, kljub temu, da sem bil v izvrševanju svojega poklica že jako pogostoma v smrtni nevarnosti. Moja žena in jaz Gorice nisva zapustila, ker zaupava božji previdnosti, ki naju gotovo pusti živeti v tolažbo in rešitev ubogih soljudi. Z odličnim spoštovanjem. Iz B Ij nam poročajo, da v javnost zanesena vest, da je granata ubila krčmarico Vovkovo, ne odgovarja resnici. Trst, 2. aprila. (Kor. urad.) Pod pokroviteljstvom njene ekscelence gospe baronice Lucy Fries-Skene se nahajajočih slavnostnih prireditev, katerih Čisti dobiček se porabi v prid tržaških vojnih sirot, so pričele včeraj zvečer z obhodom godbe. Gosta svečana množica je prihitela iz vseh mestnih okrajev v središče, da se udeleži starodavnega, ob takih prilikah razvijajočega se živahnega korza. Patri joti čne koračnice in na-pevi. ki jih je igrala vojaška godba na pehodu skozi glavne ulice, pred namestništveno palačo in pred pomorskim okrajnim poveljstvom, so bile akiamlrane najživahneiše. Včeraj in danes zvečer je koncentirala vojaška godba v hotelu »Evropa« in v »Excelsior Palast Hotel«. Prireditvi, katerih čisti dobiček je tudi določen v prid tržaških vojnih sirot, sta bili jako obilno obiskan*. Na Krfu je umrl o Božiču, kakor se je izvedelo Šele sedaj, Niko Cibilić iz Dalmacije, k* je vse svoje življenje preživel v Aleksandriji v Egiptu. Pokojnik "e bil sin pomorske kapitanske obitelji iz Trpnja. Nikr> Cibilić je imel veletrgovino z lesorr po vsem Egiptu razširjeno. Oženje ni bil. Dosegel je starost 65 let. K je izbruhnila svetovna vojna, so g2 Angleži kot avstro-ogTskega podanika internirali na Krfu jeseni 1915. Za: isti 1 je veliko premoženje. „Evitando ie contese linguisti-che" . . . Razdejana Goriška bo po vojni res potrebna dobrega skupnega delovanja, da se dvigne iz razvalin; posobno pozornost bo treba posvetiti goriškemu mestu. „L* Eco del Litorale" meni, da bo treba programa, ki združi vse sile dežele, pri čemer se mora opustiti vse jezikovne praske, ki ne povzročajo drugega nego da razprše energije, določene za koristnejše tekmovanje. Prav tako! Ali doslei so bili vedno Slovenci oni, od krterih se je pri razpravljanju kake skupne akcije opetovano zahtevalo, da naj se izognejo jezikovni strani ter posvetijo vse svoje moči stvari sami. Godilo se je potem tako, da smo bili vedno opeharjeni pa če se je jezikovna stran kaj upoštevala ali pa nič. Mi sodimo tako, da se mora odstraniti jezikovni spor, ali odstrani se le na ta način, da se da ob takem delovanju polno veljavo vsem jezikom, ki prihajajo v poštev. Potem je tu potrebna združitev. Čigar jezik pa se zameta pri kaki akciji skupnega značaja, tega se tudi v stvari sami ne upošteva tako, kakor mu pritiče. To nam potrjujejo izkušnje. Je2ikovne spore treba odstraniti na gori navedeni način, potem se je mogoče vsesti za posvetovalno mizo in pričeti delati. Goriška bo potrebovala velike pomoči od strani države, Gorici je obljubljena posebna podpora, od prebivalstva se bo zahtevalo obilnega truda in požrtvovalnosti. Umevno, da želimo koristnega, dobrega, uspešnega dela, slonečega na trudu vseh poklicanih faktorjev, da si more dežela pomagati v kolikor mogoče kratkem času in vzcvete nova Goriška še lepša kakor je bila doslej. Mi nismo proti složnemu delovanju po vojni v prid dežele, marveč želimo tako delovanje, toda te stvari se morajo lotiti možje, ki bodo imeli pred očmi res le stavljeno nalogo in splošno potrebo, izvestni jeguljasti politiki, ki tudi sedaj delujejo enostransko, pa morajo biti izključeni iz takega delovanja, kajti od njih ni pričakovati skupnega haska. Tudi to nam potrjujejo izkušnje. Za lepšo bodočnost Goriške dežele in Gorice pa bo treba postaviti trdne temelje v dež. zboru, v goriškem mestnem svetu, v trgovski obrtni zbornici, sploh povsodi, kjer so zastopniki manjšine v deželi gospodovali nad večino ali kjer veČina sploh ni bila zastopana. Vsakemu, kar mu gre, pravica in jednakopravnost naj obsijeta Goriško pa bo mir v njej in procvi-tala bo. Slovensko in furlansko ljudstvo se ne sovražita. Gorica mora biti čista hujskaških elementov, v Gorici treba napraviti red, tam naj bo zasajen temelj za vsestranski procvit prej tako krasne sedaj tako hudo zadete dežele, v Gorici naj vlada državna misel, strinjajoč slovensko in furlansko ljudstvo v vsestransko dobro delo za deželo in domovino. Dnevne vesti. — Četrto vojno posojilo. Agitacija za četrto vojnoposojilo se jt. začela in prvi odzivi pričajo, da so v kapitalističnih krogih dispozicije za podpisovanje tega posojila ugodne. To je vsekako ugodno znamenje ter kaže, da je en del kapitala pripravljen, dati državi potrebna sredstva za nadaljevanje vojne ne glede na pogoje, pod katerimi bo oddano novo posojilo. Drugi, zlasti tisti, ki oskrbujejo tuja premoženja, seveda čakajo, da bodo pogoji posojila razglašeni. Glede pogojev se namreč še nič ne ve, a brez dvoma se bodo kmalu razglasili že iz ozirov na raznovrstne govorice, ki o njih krožijo. — IV. avstr. vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani so Že sedaj prijavili svojo udeležbo pri IV. vojnem posojilu sledeči zavodi: Mestna hranilnica v Radovljici 150.000 K, Posojilnica v Ribnici 100.000 K ter Posojilnica v Cerknici 10.00(3 K. — Odlikovanje. Oficijal artilerijskega skladišča v Pulju, Maks Kovač, doma iz Loža, je dobil zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje. — Mnogo pozdravov pošiljajo vsem rojakom Matija Pelan iz Stu-denega pri Postojni. Ivan Premru iz Dupel pri Vipavi, Alfonz Kodelja iz Budanj pri Vipavi, Ivan Požar iz Belskega pri Postojni. Andrej Ličar iz Cerkna. — Rdeči križ. Ces. svetnik gospod dr. Aleksander Zencovich, vitez Fran Josipovega reda. c. kr. višji okrožni zdravnik v pokoju, je izročil predsedniku Rdečega križa znesek 10 K za Rdeči križ. Gospodu darovalcu prisrčna zahvala! — Rdeči križ. Gospod cesarski svetnik dr. Aleksander Zencovich, okrajni nadzdravnik v p. je daroval 10 kron. Rdeči križ. Ker se bližajo toplejši časi in se je bati raznih epidc-mijskih bolezni, narašča vedno večja potreba mineralnih voda v sanitetnih zavodih (bolnicah) posebno v etapnem okrožju in zaledju. Z ozirom na to se obrača deželno in gospejno pomočno društvo Rdečega križa do slav. občinstva z nujno prošnjo, naj bi prazne steklenice mineralnih voda skladišču Rdečega križa v ces. Franc Jožefa azilu v Ljubljani (Sta-ra pot) doposlati blagovolilo. — Obisk dobrodelnega koncerta »Glasbene Matice« v soboto 8. t. m. priporočamo občinstvu kaj naj-topljene. Nastop štirih tako priljubljenih umetnikov, kakoršni so L o v-šetova, Koblerjeva, R i j a -v e c in S i m o n i c h bo nekaj izredno lepega, ubranega. In pa — ^ kaj moremo storiti danes v tem času lepšega, kot našim ranjenim, bolnim vojakom otirati solze. Vzvišeno, plemenito delo izvrši, kdor daruje z obiskom koncerta v tak namen! Slovenci! segajte pridno po vstopnicah! Kdor le more, naj žrtvuje v prospeh mile svrhe. • — »Glasbena Matica«. Pri prihodnjem dobrodelnem koncertu v soboto 8. t. m. nastopi po daljšem odmoru zopet naša izredno simpatična, odlična slovenska koncertna pevka, gospa Pavla Lovšctova, rojena B o 1 e t o v a. Gotovo bo razveselila vse občinstvo. Kadar je nastopila pred par leti v koncertih in produkcijah »Glasbene Matice«, je vselej razvnela vse poslušalce. Njen krasen, srebrno čist glas, njeno ljubko prisrčno, naravno, zdravo predavanje, odsev velikega talenta in izraz pristnega nmrlkalnega čustvovanja. le očaralo občinstvo. Tako bo tudi v soboto. Vsem šesttisočerim poslušalcem štirikrat izvedenega Sattnerje-vega oratorija »Assumptio« je ostala v neizbrisnem spominu tako prisrčno, idealno lepo je pela vlogo Marije. V sobotnem koncertu bo izvajala dve krasni ariji; svetovne literature, veliko koloraturno arijo Filine iz opere »Mignon« in razposajeno šega-vo arijo gospe Fluthove iz opere »Vesele žene VVindsorske«. dve umetnosti deli, ki zahtevate dovršeno izobrazbo, inteligenco in glas. Taubertova prisrčna pesmica »Ptiček v gozdu« nam bo gotovo ugajala vsem. — Posebne vrednosti za uspeh naše slovenskeizvirneglas-b e pa bo gospe Lovšetove in g. R i j a v c a izvajanje šest krasnih domačih skladb iz naše najboljše literature. To so dela našega mojstra-skladatelja A. L a i o v i c a in priljubljene, prisrčne skladbe Jos. Pav- čiča. O teh in o nadaljnjem programu jutri več. — »Glasbeni Matici« so naklonili podpore: gospod M a t e i i č . plakater 5 K 95 v; »Kmetska posojilnica« na Vrhniki 30 K; »Hranilno in posojilno društvo učiteljskega konvik-t a« 20 K; gospod V i z j a k Milko, c. kr. praporščak 50 K; »O b r t n o p o-možno društvo« 40 K. — Hvala, iskrena hvala požrtvovalnim dobrotnikom! — V pokoj je stopil g. Viljem B i s c h o f, pisarniški višji oficijant pri deželni vladi. Deželni predsednik mu je tem povodom izrekel polno priznanje za njegovo dolgoletno zvesto in marljivo službovanje. — Lfudskošofska vest. Učiteljska kandidatinja Justina Kmet je nameščena za suplentinjo v Šturi-jah. — Osebna vest. »Grazer Tag-blatt« poroča: Gospod gimnazijski ravnatelj je, kakor smo že na kratko poročali, žal iz rodbinskih ozirov zaprosil za trajno vpokojitev. Gospod ravnatelj Pucsko. o katerem, je znano, da je v marsikaterem' oziru v zgleden vzgojitelj, pa bo vsaj za enkrat ostal šolstvu še ohranjen, ker je bil namesto dež. šol. nadzornika Belarja. ki je prostovoljno šel v vojake, poklican v službovanje pri kranjskem deželnem šolskem svetu. — Kdo kaj ve? 2e leto dni. kar je obmolknil — na ruskem bojišču Ivan PanČur, korporal 27. domobranskega pešpolka, 3. stotnije. Je mogoče komu kaj znano, kje se nahaja? 24. marca 1915 nam je zadnjič pisal, poizvedujemo že leto dni, a brez pravega sledu. Kdor ga je poznal, ali sploh kaj vć, naj sporoči takoj na naslov njegove žene: Franja Pančur. Trojane 9. — Stroške mu povrnem v veliki hvaležnosti za njegovo plemenitost. — Smrt v tujini. Edini sin uglednega našega someščana gosp. Adolfa Hauptmanna, tovarnar in posestnik na Viču, g. Jos. Hauptmann, ki je bil šel kot ognjičar v vojno in prišel v rusko vjetništvo. je umrl dne 20. januarja v Troiički v Turke-stanu. Čislani družini naše sožalje! — Umrla je po dolgi bolezni gospa Pavlina R e s m a n. roj. V a -I e n č i Č, vdova nadrevidenta južne železnice, pesnika in podpornika slovenske literature g. J. Re^mana. Blag ji spomin! — Oddaja moke pri mestni aprovizaclji. Za dobavo moke naj se zglase: trgovci iz Ljubljane v četrtek, dne 6. t. m. peki in mokarji v petek dne 7. t. m., okoliški trgovci pa v soboto, dne S. t. m. vselej ob 8. zjutraj na mestnem magistratu, prejšnja Galletova hiša. I. nadstropje, mestna posvetovalnica. — Pozor! Trgovci in obrtniki se ponovno opozarjajo, da se prejemnice za sladkor izključno izdajajo le ob sredah od 9.—12. ure dopoldne in sicer tam, kakor prvotno; nakaznice se pa izdajajo v lokalu, koder se izdajajo tad; krušne nakaznice. — Obrtniki se opozarjajo, da morajo imeti knjige za sladkor vidl-rane od mestnega magistrata. V zalogi jih ima »Katoliška tiskarna«, kjer si jih mora vsak sam nabaviti. Hkrati se opozarjajo, da morajo od-rezke sladkornih nakaznic prinesti na mestni magistrat jutri in sicer tja, kjer se tudi izdajajo krušne nakaznice. — Koprive. Ker so koprive zasežene, opozarjamo občinstvo, da jih ne sme prinašati prodajat na trg. — Tiskovine za naznanilo vreč so pravkar dospele in se dobe ob navadnih uradnih urah na mestnem magistratu v obrtnem oddelku. — Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v petek, dne 14. aprila 1916 v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestni trg št. 27, 3. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okraja (Poljanski okraj) in v II. mestnem okraju (Mestni trg, Stari trg. Karlovska in Dolenjska cesta) v petek dne 14. aprila; za III. mestni okraj (Trnovo in Gradišče do Franca Jožefa ceste) v s o b o t o, dne 15. aprila; v ponedeljek, dne 17. aprila ulice med Prešernovo ulico, Franca Jožefa cesto, Bleiwei-sovo cesto. Cesto na južni kolodvor in Miklošičevo cesto; za IV. mestni okraj (šentpeterski okraj in Vodmat, vzhodno Miklošičeve ceste) v torek, dne 18. aprila in v sredo, dne 19. aprila. — Od 20. aprila 1916 naprej za Spodnjo Šiško in za vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh. Uradne ure izplačevanja so od 3. do 6. popoldne. — Stranke se prosijo, da se natančno drže teh določb. — Morilska in roparska družba pred sodiščem. Marsikdo se še spominja velikega vznemirjenja, ki je zavladalo lansko jesen vsled početja roparske družbe Zupet in tovariši, zlasti vsled umora orožnika Puglja. Ta družba bo stala dne 17. t. m. pred deželnim kot izjemnim sodiščem v Ljubljani. Obtoženi bodo Martin Zupet iz Bučke, Ivan Štrukelj iz Št. Ru-perta, Josip štrukelj iz Št. Ruperta, Anton Godec iz Št. Jurja ob južni železnici, Franc Slugovec iz Predvora, Janez Zupet, kočar v Gor. Rodoljah, Gašpar Strniša, posestnik iz Studenca, Alojzij Strniša, posestnika sin iz Studenca, Lorenc Strniša, posestnika sin iz Studenca in Frančiška Strniša, posestnika žena iz Studenca. Ta družba je izvršila vse polno tatvin in vlomov, zlasti v župniščih, storila roparski napad na župnika v Zg. Bes-nici Franca Pokorno, kateremu je napadalec grozil, da ga ustreli, če mu ne da denar in storila roparski napad na mlinarja Spreitzerja. Eden teh roparjev je 3. septembra pri Gradacu streljal na orožnika Matijo Gučko, dne 9. septembra pa sta v Studencu jdva ustrelila orožnika Pugelja, orožnika Intiharia pa ustrelila v prsa. ter pobrala njiju puške in torbe. Tudi troje posilstev nedoletnih deklic ima eden teh roparjev na vesti. — Nevaren vlomilec. Kakor smo na kratko že omenili, je bil v Ljubljani aretiran 3SJetni Gvidon Hajne iz Zužemperka. Hajne je dezertira! pred meseci ter je deloma v uniformi, deloma v civilni obleki izvršil več vlomov. V Nunski ulici je odnesel krčmarici 900 kron. na Martinovi cesti 40 K. okoli 300 cigaret je odvzel nekemu tobačnemu uradniku, potem je vlomil v neke gostilne v Spodnji Šiški, na Marije Terezije cesti in na Večni poti ter odnesel nad 500 kron vrednosti. Potem je izvabljal od žen vojakov denar in živila, da so mu tovariši, njihovi možje. narorHi. naj jim prinese denarja in živil. Hajneja izročijo vojaškemu sodišču. — Koze. Od 19. do 25. marca je zbolelo v Galiciji 1079 in v Bukovini 16 oseb za kozami. Drugod je zbolelo 76 oseb. med njimi na Dunaju 9. v Gradcu 7 ter po 1 oseba v Lebrin-gu, Liubmi. St Mihaelu. Aretacija roparskega morilca. Kak^r smo poročali, je bil posestnik Jakob Repina, ko se je vračal domov s trga iz Rodohove vasi, ubit in oropan. Sedaj so orožniki dobili roparja. Ta je leta 1898. v Šmartnem pri Litiji rojeni strojarski vajenec Anton Dragar rz Gornjega Kašlja. Izročen je deželnemu sodišču. Iz poetične službe na Štajerskem. Za namestniskerca koncipista je imenovan namestniki praktikant g. Karol Trstenjak. Več sladkorja za mestno prebivalstvo na Štajerskem. Štajerska namestniia namerava zvišati množino sladkorja za prebivalstvo mest in industrijskih krajev. Od 15. aprila naprej bode dovoljeno vsaki osebi v teh kraiih po 1 in en četrt kilograma sladkorja za štiri tedne, torej četrt kilograma več ko doslej. Deset vojakov v eni rodbini. »Sloven. Gospodar« poroča, da ima posestnik Alojzij Rozman v Dobravi na Murskem polju na vojni vseh šest svojih sinov, moža obeh hčerk in še dva vnuka. Razun enega vnuka, ki se na jugozapadni fronti pogreša, so še vsi zdravi. Najdba starega denarja v Vir-štanju. Iz letnega poročila štajerskega muzealnega društva »Joanneum« v Gradcu posnemamo, da si je društvo pridobilo za svojo numizmatično zbirko 1200 srebrnih pfenigov iz 13. in 14. stoletja, ki so bili zakopani v Virštaniu pri Podčetrtku okrog leta 1330. in tam sedaj najdeni. Ta lepa zbirka bi se tudi prilegla domačemu muzeju Zgodovinskega društva v Mariboru. Ceno za ječmenovo moko, katere bodo došle prihodnje tedne manjše množine v promet, ie določila štajerska namestnija po 42 v od mlinarjeve postaje. V prodaji na drobno se bo pjodaiab Id s$ft$ £P Siran 4. ,aLuvuM5M iNAKUu-, unč 4, aprila i»ib. 77. stev. isti ceni kakor krušna In koruzna. Drobne novice s Štajerskega. Umrla je v Št. Vidu pri Qrobel-nem žena znanega gostilničarja in posestnika Neža Gale ž. — Vožnja s splavi preko zatvornic v Fali nad Mariborom je ustavljena zopet do vštevšega 21. aprila 1916. Dražba vile v Begunjah pri Lescah. Dne 18. aprila t. 1. se bo vršila pri okrajni sodniji v Radovljici ob 9. uri dopoldne dražba posestva gosp. Jurija Auer v Begunjah pri Lescah. Cenilna vrednost je 23.578 k 60 v, najmanjši poniidek pa 11,790 kron. Natančno se poizve pri Mestni hranilnici ljubljanski • Zgubljeni so bili ključi na kolobarju z belim nožem vred. Najditelj naj jih izvoli oddati v našem uprav-ništvu. Bazne stvari. * Ladja polarne ekspedicije. Iz Port Chaimersa na Novi Zelandiji poročajo, da je ladja »Aurora« Shak-letonove južnopolske ekspedicije. Vsi člani ekspedicije so zdravi. * Konfiscirana knjiga. Praško državno pravdništvo je konfisciralo v založbi Vilimek v Pragi I. 1906. izdano knjigo »Malv Ctenaf« radi povesti: Junak iz Port Arturja. * Samomor v šoli. Učiteljica na češki obrtni šoli Jaroslava Stepanek se je 31. marca v šoli pričo vseh svojih učenk ustrelila. Prepeljali so jo težko ranjeno v bolnico, kjer je pa še pred operacijo umrla. Kaj je vzrok samomoru, še ni bilo mogoče dognati. * Umor v Benetkah. V blagajniških prostorih na kolodvoru v Benetkah je blagajnik umoril svojega tovariša, da bi izpranil blagajno, v kateri je bilo nad četrt milijona lir. Morilca fn dva uradnika, ki sta mu pomagala, so zaprli, predno so se mogli denarja polastiti. * Čudakov zaklad. V Waren-tropu pri Hanovru je te dni umrl čudak, ki je vedno jako beraško živel in bil vedno skrajno slabo oblečen. Sekal je drva ali tolkel kamenje in stanoval v brlogu, kjer bi še pes po zimi ne vzdržal. Ko so očedili njegov brlog, so našli cel zaklad, namreč 21.000 mark v zlatu, v cekinih po 10 in 20 mark. Ta zaklad so izročili nemški državni banki. * Ogrski vojaški liferantje. Sodišče v Temešvaru je lansko jesen obsodilo veletržca Davida Kleina in bančnega prokurista Ludvika Stein felda zaradi goljufije pri dajatvah za vojno In zaradi podkupovanja in sicer prvoimenovanega na pet mesecev, drugoimenovanega pa na osem mesecev. Višje sodišče je zdaj ti kazni zvišalo in je prisodilo Kleinu eno leto in tri mesece, Steinfeldu pa dve leti ječe. * Blazen pastor. Pred kratkim je bil odstavljen pastor Nitschmann v Halleju v Sali in sicer zaradi ne-nravnega življenja. To življenje njegovo je bilo tudi povod, da ga je zapustila njegova žena m vložila proti njemu tožbo na ločitev zakona. Te dni je pastir skrivaj odpeljal svoja dva, pri materi živeča otroka, in ju spravil v Merseburg in ju tam zaklal, potem pa še samega sebe ustrelil. Pravijo, da je bil mož blazen. * častnik z »Gneisenaua« obsojen. »Berliner Ztg. am Mittag« poroča iz Amsterdama: Nemški pomorski poročnik baron Thomas Grote, ki se je nahajal v angleškem taborišču za vojne vjetnike v Holvpart Tampu ter je nedavno tega skušal uiti po tunelu, ki si ga je bil sam izkopal, je bil obsojen na devet mesecev v Telmsfordu. Bil je eden izmed rešenih častnikov oklopne križarke »Gneisenau«, ki se je potopila v bitki pri Falklandskih otokla. * Aretovan goljuf. Na Dunaju so aretovali ravnatelja velikega podjetja Žigo Trebitscha zaradi goljufije. Z velikansko reklamo se mu je bilo posrečilo neko malovredno milo prodati za izredno visoko ceno. Kakor da je blago prve vrste. Podjetje, kateremu je bil Trebitsch ravnatelj, ima 16 uradnikov in še polno drugih uslužbencev ter je kupčevalo samo na debelo. Trebitsch je prodal blizu 70 vagonov omenjenega slabega mila. Zaprli so ga, ker je 16 trgovcev vložilo proti njemu ovadbo, da jih je z milom ogoljufal. * Vlomilec — gentleman. V Parizu so zaprli atašeja pri belgijskem poslaništvu, Henrija van der Bulch. Ta šele 28 let stari diplomat in aristokrat je obdolžen poneverjenja, goljufije in vloma. Obrnil je nase pozornost s tem, da je v Monte Cariu zaigral in z lahkomiselnimi ženšči-nami zapravi pol milijona frankov. Policija je začela na vse strani poizvedovati, kje da je mladi gentleman dobil toliko denarja, ter je dognala, da jc na belgijskem poslaništvu poneveril razne svote za dobrodelne namene tec vJomii k bla- gajno, iz katere je ukradel 150 frankov. Bulek se je več dni skrival pod pred policijo, naposled so ga pa vendar iztaknili v stanovanju njegove metrese. * Zlati časi za banke. Dunajska »N. fr. Presse« je vsa navdušena, ker izkazujejo dunajske velike banke tako sijajne bilance. »Mamsnut-bilanzen« kliče raJastno, kakor da je blagostanje velikih bank izraz ljudskega blagostanja. O bilanci avstrijskega kreditnega zavoda pravi, da se iz nje najbolje vidi »das stiir-niische VVaehstum des Bankgeschaf-tes«. Leta 1900. je ta zavod zaslužil na obrestih 109 milijona kron, leta 1915. pa 267 milijona; na provizijah je leta 1900. zaslužil 4 milijone, leta 1915. pa 8*9 mffijmia/To je res jako »sturmisch«. Trdovratno se vzdržuje govorica, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši Čas ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca marca 1916. 1447 strank je vložilo 1,459.019 k 06 v. 1106 strank je dvignilo 523.453 krone 76 v, torej več vložilo 935.565 kron 30^v. Stanje vlog 50.864.593 k 93 vin. Število vložnih knjižic 31.670. Hipotečnih in občinskih posojil se je izplačalo 49.000 k, vrnilo 356.743 k 99 v. Stanje posojil 32.224.374 k 09 vinarjev. — Češka industrijalna banka. Stanje denarnih vlog je znašalo koncem meseca marca 106,017.740 k 62 vin. — C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt. Upravni svet naše družbe je v svoji današnji seji na naš predlog sklenil, dne 12. maja t. I. vršečemu se rednemu občnemu zboru predlagati, da se razdeli za leto 1915 dividenda po 32 k na vsako delnico, znesek 1,000.000 k vloži v izredni rezervni zaklad, 1.000.000 k v penzijski zaklad, 1,000.000 k v rezervni stavbni zaklad in znesek 1.278,000 K prenese na konto zgube in dobička tekočega leta. Uspehi konsorcijalnih opravil, v kolikor so bila ta opravila, dne 31. decembra 1915 popolnoma dognana, so zaračunjeni v tem letnem zaključku. — Na Dunaju. 30. marca 1916. — Ravnateljstvo kreditnega zavoda. Darila. XXV. zaznamek prispevkov, ki so jih vposlali c. kr. deželnemu pred-sedništvu naslednji darovalci: A. V prid društva »Rdeči križ«: Hranilnica in posojilnica za Višnjo goro in okolico 100 K; g. Ivan Gro-belnik, trgovec v Ljubljani, po c. kr. policijskem ravnateljstvu, 10 K; Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani 100 K; xMestna hranilnica ljubljanska 1000 K; uradniki c. kr. deželne vlade mesto nagrobnega v nca za umrlega c. kr. namestniškt _a podpredsednika v p. Markwarr baron Schonberger v Mariboru, 3 K; okr. glavarstvo v Logatcu, XIX. skupni zaznamek, 349 K 40 v; okrajno glavarstvo v Kočevju, darila glasom izkaza, 670 K; državna višja realka v Ljubljani \ Jo popusta plač učiteljskega osobja, 71 K 11 v; gospa Ana Goldstein, povodom nekega veselega obvestila, 10 K; okrajno glavarstvo v Krškem, darila glasom zaznamka, 321 K 35; g. Robert Smie-lowski, arhitekt in mestni stavbenik v Ljubljani, povodom imendana svoje umrle soproge Jozefine in zeta Josip Poka, mesto okrašenja grobov, 25 K; ga. Pavlina Žizkovskv za spomin imendana umrlega očeta, 5 K; knezoškofijski ordinarijat, zbirka župnijskih uradov glasom zaznamka, 2074 K 12 v; g. nadporočnik dr. Ingruber 40 K; dr. E. Šlajmer, prepustitev najemnine, 34 K 09 vin.; mesto nagrobnega venca za umrlega deželnega predsednika baron Winklerja: g. Albert Samassa 50 K, g. Maks Samassa 50 K, g. in ga. Franc Galle 50 K; uradniki c. kr. deželne vlade mesto nagrobnega venca za umrlega deželnega predsednika v p., barona Andreja pl. Winkler-ja, 50 K; g. J. Štrukelj v Zgornjem Tuhinu, darilo rev. Vitusa Hribar v Barbertonu, Ohio. v Ameriki, 20 K. Znesek 5060 K 93 v. Zraven znesek prejšnjih seznamov 136.789 K 34 v. Skupaj 141.850 K 27 v. V korist vojnooskrbnBkeca zaklada: Ga. Ida Mally v Tržiču 25 K; vojnooskrbniški urad na Dunaju 2606 K; okrajno glavarstvo v Radovljici 1% popusta plač uradnikov, 38 K 18 v; okrajno glavarstva v Postojni l% popusta plač 9flKlpftfeO£ 21 62 v; okrajno glavarstvo v Logatcu 1% popusta plač uradnikov 13 K 10 v; vojnooskrbniški urad. podružnica v Gradcu, 55 K -»0 v; okr. glavarstvo v Kočevju, darilo »Slov. izobraževalnega društva«, 10 kron; Franc Zbašnik. Hrastje pri Kranju, 10 K; okr. glavarstvo v Ljubljani, 1% popusta plač uradnikov, 39 K; okr. glavarstvo v Kamniku, 1% popusta plač uradnikov, 15 K 45 vin.; okr. glavarstvo v Kranju, 1% popusta plač uradnikov, 19 K 68 v; c. kr. deželna vlada v Ljubljani, 1% popusta plač uradnikov. 200 K 74 vin.; mestni magistrat v Ljubljani, darilo g. Jos. Zidarja, 26 K 83 v in .53 kron 82 v; okr. glavarstvo v Radovljici, zbirka občine Kranjska gora, 13 K 60 v; okr. glavarstvo v Litiji, l%po-pusta plač uradnikov, 24 K 98 vin.; okr. glavarstvo v Kočevju, 1% popusta plač uradnikov, 20 K 44 vin.; okr. glavarstvo v Črnomlju, 1% popusta plač uradnikov, 16 K 68 vin.; c. kr. deželno vladni svetnik Frnest dr. Schonberger, prepustitev potovalne pristoibine, 25 k 13 v; Ljubljansko nemško telovadsko društvo, Čisti donesek prireditve pustnega večera, v prid 3. kom, 113 k 08 v; okr. glavarstvo v Krškem, 1% popusta plač uradnikov za februar, 20 K 38 v; okr. glavarstvo v Krškem, \cir popusta plač uradnikov za marec 17 K 10 v; policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, 1 % popusta plač uradnikov za marec, 28 k; dr. Josip Joh. NejedH, mesto nagrobnega venca za umrlega g. generalštabnega zdravnika dr. Antona Stareta, 20 k; g. M. F. VVielt^chnigg. oskrbnik grada Sv. Križ pri Kamniku, 10 k; okr. glavarstvo v Radovljici, božično darilo šolskega vodstva v Lešah, 5 K; g. prof. dr. Frnest G^isperger 20 K; policijsko ravnatelistvo v Ljubljani od g. prof. Aloiziia Tavčarja in gospe Fernande Majaron. 20 k: deželni odbor v Lnibliani. v spomin na umrlega dež. predsednika v p. baron An-dreia VVinkierja, 1000 k. Znesek 44*9 k 41 v. Zraven znesek prejšnjih seznamov 105.802 k 87 v. Skupal 110.382 K 28 v. Za vdove in sirote padlih vo-fakov na Krarnskem: Davčni urad Brdo. zbirka g. Alojzija Stermole, 100 K: g. Teodor Korn v Ljubljani, 20 K. Znesek 120 k. Zraven znesek pre'Šniih seznamov 1476 K. Skupaj \m% k. (Konec prihodnjič.) Umrli so v UubHani: Dne 2. aprila: Silva Sternad, hči trgovskega zastopnika, 4 mesece. Kolodvorska ulica 22. Dne 3. aprila: Mihael Vončina, bivši mojster v predilnici. 72 let Sv. Petra cesta 52. — Magda Pavčič, hči mestnega višjega monterja, 1 mesec. Kapiteljska ulica 11. — Josip Herzeg, pešec, v rezervni vojaški bolnici v Marijanišču. V deželni bolnici. Dne 1. apriia: Pavel Gaber, bivši tovarniški delavec, 32 let. — Anton Keršman, bajtar, 52 let. — Peter Kogovšek. kajžarjev sin, 7 let. Današn? list obsega 6 str?nf. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Pri glavobolu zapisujejo zdravniki ponajveč zdravila, ki pomirjajo živce. Kot tako uživa Fellerjev lepo dišeči rastlinski esenčni fluid z znamko Elsafluid že dolgo vrsto let po pravici dober sloves. Njegove bolečine tolažeče lastnosti hvalijo številni zdravniki. Tudi njegov osvežujoči dobri vonj in prijeten njegov hlad imata pri glavobolu in migreni najprijetnejši učinek. 12 steklenic tega, tudi pri drugih bolečinah preizkušenega, mišice krepečega, živce pomirjujočega domačega sredstva pošlje kamorkoli za 6 K franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 238, Hrvatsko. Če je glavobol posledica slabe prebave, zapeke in drugih prebavljalnih ovir, tedaj zelo hitro pomagajo Fellerjeve, milo odvajajoče, prebavo urejajoče rabar-barske krogljice z znamko »Elza kroglice. 6 škatljic stane franko le 4 K 40 v in priporočamo našim bralcem, da bi imeli to dvoje pre^kuše-nih domačih zdravil vedno pri rokah. Zlasti kdor trpi pogosto na glavobolu, naj bi jih imel vedno v hiši, da porajajočo se migreno takoj odpravi in se z obrambnim sredstvom proti njenemu povratku zavarme. Komodno se lahko v žepu nosi Fel-lerjeva migrenska stogla za 1 K; učinkuje hitro in prijetno. Poskus se izplača. (vt) Ako naročite in to nemudoma storite, _ 1 srečko avstPrtpg? nMere križa 1 srefro Enoten nfffap Imži 1 STgftn bndiinTCštensftg taziMre 1 dobitai list 3° o ženili, srečk iz leta 1BB0 1 tfo&rtnf list 40/0 curek. tio. srefk iz!. T S84 rtrt za «e!i pet srečk bi. fatotnife listo? um S kroB. "™ 12 IrthiD' vraka late. glavni dobitki 630'OMIL "~ dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku 9o 4.000 frankov popolnoma zastonj. Po'aaciia In Igralni n*5rt poIUJa brezpl&tao Srečkovno zastopstvo L, Ljubljana. Izborno me Je obneslo ta to* jnko f vojski in sploh za vmav-r kes*n kot najbolji« bol oblažajoče mazanje pri prohlajenjn, reumatizma, grihta influenci, prsni, vratni in bolest) ▼ hrbta Dr Rit h ter-J a cajulet ccsniiot Sidro -Liniment. «no» Sidrc-Pain-Ezpiller. Steklenic* kron - 80. 1 40, 1.—. Dobira ae v lak »mak mH direktno ▼ Dr Ricbterja lekarni JM zlatem lavu4*. Prag*, L. Elizabet na ceata 5. Dnevno razpošiljam Je. iibera rokavic in raznovrstnih par/emov O. OKO — ije*- •. ] Posebna naznanila se ne bodo razpošiljala. f r. te Nefztnemc žalost! naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretežno vest da je ntla iskrenoljubljena sestra, oziroma teta in svakinja, gospa Htmwm Mtflf*fM«te [mšmm iolouileo t* dne 7 aprila preminula po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne m dobre pokojnice se je vriil v ponedeljek, dne 3. aprile, ob 5. uri popoldne, is hiše žalosti ne mirodvoi $t. Petre in Pavla v večni pokoj. TRNOVO NA NOTRANJSKEM, dne 3. aprila 1910. 1116 ftalajodl ostali. Gospod išče s klavirjem ali pianinom. . m$ Pismene ponudbe na uprav. »Slov, Naroda« pod „GfOSpođ/1113". trgovskega tečaja z odliko in z malo] prakso išče službe v kaki pisarni Kdo, pove uprav. »Slovensk. Naroda*. 984 Prodajalka dobro izurjena v Špecerijski stroki in nekoliko v manufakturni, Želi S 1, JuDijem 1926 spremeniti mesto. Kdo, pove upravn. »Slov. Naroda«. 1119 iz boljše hiše, z primerno šolsko izobrazbo, za fmo modno trgovino, SO takoj sprejme. liia Ponudbe na poštni predal 92, Ljubljana. Želi se čedno 2—3 sob, mogoče ne daleč od kavarne Evropa, za takoj ali maj letos, za 3 odrasle mirne osebe. — Ponudbe se prosi pod „stanovanje 3/1115" na upravn. »Slov. Naroda«. 1115 Solicitafori išče pisarna 1096 dr. Toneta Gosaka odvetnika v Ptu|rji. Nastop takoj. Kugi se vsaka množina la. zdravili stihih (Pliće 1112 po najvišji dnevni ceni Ponudbe je poslati na naslovi pošfrl predal št. 143, Ljubljana. 500 kroni Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obtfšcanci v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Rla balzamom. Stotine zahvalnih in pripoznalnih pisem. Lonček z garancijskim pismom t K, 3 lončki K 2'50, 6 lončkov K 4.50. — Kemeny, — oslce (Sassa) I Postfaeh 12 274, Ogrsko. skupim peč vo kateri so prioravni za okrogel les vo» žiti za težo 2000 - 3000 kg kakor tudi več fte v dobrem stanju konjskih oprem. 1120 Ponudbe: Ljubljana, postal predal 151. Aa^nani/o. Ker sem bil vpoklican t* voja&ko Hlu&bova-nfe, naznanjam, da sem svojo krojaško obrt začasno zaprl. Svojim cenjenim naročnikom se zahvaljujem aa dosedanje zaupanje Ur jih prosim, da mi isto ob srečnem povratku s opet naklonijo. Z velespoštovanjem udam Ivan Magdič, krojač 1 vrst* Ljubijatia, v hoUlu ,tFri Malic-č'. aa REMOG 618 i najbolj*« kakovosti ■ na vagone ali vozove Ljubljana, Selenburgova ulica Stev. 4. Danes v torek 4., sredo 5.. četrtek 6. aprila: fv Sijajna aktualnost tega leta!: ^upčevalci z dušami (»Boj proti mednarodni kupčiji z dekleti") Igrokaz ¥ 5 dejanjih Iz doživljajev policijsko aslstentinfo L z. sestre Henriotto Arendt (Dolgost filma 1900 metrov.) (4 T kino. ! Trgovci — Pozor I , ' Rudolf Kidali, Piran, Istra, pa mezgo (liioa) i fisrr^"j7,I jOOCO krr se še dobi od 10 kg naprej | ipo ^ 2-20 kg K. Brandt v Ljub- ; lani. CelOVŠ^a COSla 82» 108S | sprejema naročila po zmernih cenah. PRTI 111IIS011 DROGERIJA * I parfumerija, fotografična manufaktura itd. I Oblastvene konresijonirana prodaia stroDov. Ustanovljena leta 1897. Jlnton r\eme Ljubljana, Židovska ali ca 1. Ceniki na lazpoiago. Ceniki na razpolago. Lepo posestvo je naprodaj v okolici Trsta, kjer se nahaja ie več let dobro idoča gostilna. Prodam pod ugodnimi pogoji ; zaradi odhoda k vojakom. Naslov pove j uprav. »Slov. Naroda«. 1100 Kupim po visoki ceni kostanjev orehov jesenov Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki : J. Pogačnik. Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej). z Na ponudbe brez cene se ne ozira. :: i s priporoča Narodna tiskarna. -<§ }/[odni salon f*~ PTltaka SHoroat, Sjabljana, Stari trg S/. Velika zaloga dunajskih damskih in dekliških slamnikov. ^Popravila točno in najceneje. Žalni klobuki v veliki izberi. m u Tihe, pritajene slutnje so marale na našo neizmerno žalost postati resnica. Po zanesljivih vesteh avstrijskih vojnih vjetnikov na Ruskem smo doznali, da je naš iskrenoljubijeni soprog, skrbni oče, nepozabni, edini sin in zet, gospod Hauptmann tovarnar la posestnik na Vida pri LJubljani, seda] ogn]lčar pri nekem topničarskem polka dne 20 januarja 1916 v Trojički (Turkestan — Taškent) na Ruskem po kratki, mukepolni bolezni v rnskem vojnem vjetniStvn preminul. Od prvega dne svetovne vojne mobil ziran, je bil pozneje med hrabrimi branilci przemyselske trdnjave, a katerimi je bil po junaškem, večmesečnem odporu odpeljan v rusko vojno vjetništvo, kjer je sedaj podlegel zavratni bolezni. Po neizprosne usode kruti volji mu ni bilo dano še enkrat videti svojo domovino, videti svoje drage, ki jih je tako vroče ljubil. Daleč od svojcev, v mrzli ruski zemlji je moral leči k zadnjemu počitka« Kot junak si odšel, zavedajoč se svoje dolžnosti, na branik domovine, kot junak si podlegel in to nam je v naši nepopisni togi edina tolažba. Nepozabni! Ni ti več vrnitve, v srcih naših pa boš živel vsekdar. Sv. maše se bodo darovale v zupni cerkvi na Viču in Ljubljani pri sv. Petru. 4% V LJubljani, dne 3. aprila 1916 FančI Hauptmann roj. Kavčič, Mraka tat DoHka BaaptaMum, Adolf Haaptmann, Kavčič, Baaaaaaasaaaaa saaa Filijala i BACK & FEHL LJUBLJANA Stari trg 4te*. 8. Splošni zavod za uniformiranje, Ljubljana. 3=3= 3zklwaje uijora, nijoraski. •pranih reči in civilnih oblek. = 707 Centrala ■ BACK & FEHL DUNAJ IX/. ElUabethnrontenade Nr. 23. Jrfesfru trg št tO. I! II priporoča tvrdka Gričar & Me jat Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo za gospode in dečke ter mične novosti 309 Ceniki zastonj in franko Vsako množino dobavila točno na vagone proti takojšnjemu plačilu in zastavicu za sode veletrgovina piva Alojzij Ambrojch Celovec, Salmstrasse štev. 7. 1 kg praške gnjati......K 7n. (gajat) kos 4lh do 7 kg. „ prekajen kare la » . * m - 7*20 M praške salami......., 6*50 „ potiske salami.....t. 7*20 „ krakovskih gnjataih salami „ 7*60 mortadela salami . . . . „ 7*50 pariških salami......, 7*50 M debrečinskih salami..... 7 30 m tirolskih salami..... 7*20 M brunSviskih salami . . . „ 5-50 razpošilja po povzetju v pošt. zavojih a 5 kg Pri naročilih md 25 kg cene močno reducirane. Izvoz praških gnjati, M* Kohnf io59 Praga - Žižkov, Havličkova ulica št. 16. I. ZDRAVA KRI! Kri je sploSna hranilna tekočina, iz katere zajema telo hranilne snovi. Ce nima kri dovolj hranilnih snovi, oslabe vsi udje, in tako se potem poraja cela veriga različnih bolezni, ki nam ogrene življenje. To zlo verigo je treba predreti in to je mogoče doseči le na eni točki: v hranjenju krvi in njenem izboljšanju. Jaz sem po dolgoletnem preiskavanju spisal knjigo, v kateri kažem, kako in na kak način se kri in solci izbo jša»o, kako se povzdigne prehra-njenje in kako se obvarujemo bolezni ali jih odpravimo. 529 Popolnoma zastonj pošt em vsakemu ta dragoceni spis. kdor le piše ronj. Tudi nudim vsakomur priložnost, da se prepriča, na kak način ie to možno, ne da bi le vinarja izdal. A pišite takoj! Eksped. lekarne pri operi. Budimpešta VI, odd. 456. C lir. pri«, avstrijsbi kreditni zavod zo trgovino in onr Razglas, se vrši 60. redni občni zbor delničarjev c kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v petek 12. maja 1916, ob 5. nrt zvečer, v veliki slavnostni dvorani avstrijskega društva inženirjev in arhitektov (Eschenbacbgasse 9) Predmeti zborovanja sos 1. Letno poročilo upravnega sveta 2 Poročilo revizijskega odbora o računskem zaključku leta 1915 in sklepanje o njem. 3 Sklepanje o porabi Čistega dohodka 1 1915. 4. Scrememba §§ 3, 4, 21, 22, 29, 32, 38, 42, 59, 61, €2, 68, 69, 75, 96 in 97 pravil. 5 Sklepanje o volitvah v upravni svet. 6. Volitev revizijskega odbora za L 1916. ▼ v Gospodje delničarji, ki so opravičeni glasovati in se Želijo občnega zbora udeležiti, se s tem vabijo, da svoj? deln«ce s kuponi vred alt le-te nadomestil j oče vložne liste zavoda najpozneje do 14. aprila t. L kot v pravilih določenem roku ulož** in sicer : na Dunaju pri likvidaturi zavoda (I. A m Hof 6) ob delavnikih od 9—12 ure, v Bolcanu, Brecrencu, Brnu, Feldkirchu, Gabloncl, Gorici, Inomostu. Karlovih varlh, Celovcu, LJubljani, Lvovu, Moravski Ostra vi, Olomucu, Polju, Pragi! Reichenbergu, Toplicah, Trota, Opavi la Warnsdorfa pri podružnicah zavoda, Budimpeftti pri Ogrski splošni kreditni banki, Berolinu pri ravnateljstvu diskontne druibe ali pri banki za trgovino la Industrijo ali pri S, Bletchroder ali pri Mendelssohn ln drug, v Breslavi pri ilezkem bančnem društvu ali pri banki za trgovino lu industrijo, podružnica Bre slava, prei Breslavska diskontna banka ali pri E. Beimann, ▼ Brazdanih pri splošnem nemškem kreditnem zavodu, oddelek Brazdani, ▼ Frankobrodo ua Menu pri ravnat- diskontne družbe ali pri podruž. banke za trgovino ln Industrijo, v Hamburgu pri severo-nemški banki v Hamburgu ali pri podružnici banke za trgovino ln Industrijo ali pri L. Behrens ln sinovi aH pri M. M. Warburg & drug., v Rolinu pri Bal. Oppenhetm Jr, k drug., v Lipsljl pri splošnem nemškem kreditnom zavodu ali pri podruž. banko za trgovino in industrijo, ▼ Bfonakovem pri bavarski hi potočni In menični banki ali pri podružnici banko za trgovino in Industrijo ali pri Merk, Flnok * drug. Delnice ali uložni listi podati se morajo aritmetično urejeno pri podpisanem zavodu z jedno, pri zunanjih uložiŠčih pa z dvojno konsignacijo. Ulagalcu se o tem izroči prejemno potrdilo, proti katerem se dobe po završene občnem zboru delnice ali uložni listi zopet nazaj. Vsakih 25 delnic ima pravico enega glasu. Več posestnikov od manj kot petindvajset delnic, imenuje lahke izmed svoje srede skupnega upravičenca, ki se zamore udeležiti občnega zbora, ako število po njem zastopanih delnic obsega vsaj petindvajset. Ako želi kak delničar izvrševati svojo glasovalno pravico po drugem glasovalno upravičenem delničarju, mora tako na ime izvoljenega zastopnika glaseče pooblastilo napisati na drugo stran legi ti maci j ske karte in lastnoročno podpisati; dotični gospodje delničarji, ki pridejo v posest s pooblastilom danih glasov, morajo te nanje izpostavljene legiti-macijske karte (pooblastila) najpozneje en dan pred občnim zborom izročiti ravnateljstvu. Vabi se torej te gospode, da lastne in nanje izpostavljene legitimacijske karte oddajo od 5. maja do vključno 11. maja t L v likvidaturi zavoda med goraj omenjenimi uradnimi urami, na kar dobe legitimactjsko karto, obsegajočo skupno število od njih zastopanih glasov. DUNAJ, 30. marca 1916. C. kr. prlv. ovstmsfii Mtni zavod za trgovino ln obrt. mi (Ponatis so no plača.) aJ □ m □ i1 III Mod/d salotf^ £ J is -T : Sttarija Šdt%l — £jnbljaqa, Židovska ulica št 8 H i: : i i* odprto skla&i&če nasproti štev. 7 priporoča cenjenim damam m gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakštemh svilenih klobukov in slamnikov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovr stnihtovarn in najmodernejšega nakita. Popravila po zelju Žalni klobuki vedno v zalogi. Zunanja naročila obratom pošte. ^ ^ fgj 3 i: i: ■♦z#z4z«z«z*Z4Z«Z4z«z*_*i>_« 2749755^62 22