24, štev._V Kranju, dne 17, junija 1905. VI. leto.
GORENJEC
= Političen in gospodarski lisi =====
Izhaja vsako soboto zvečer. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta I K,-za četrt Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši št 105 nasproti župni
leta 1 K. Za druge države stane K 560. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve.  — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Kaj je greh?
Žalostno smešno je poslušati naše sveto-hlinske klerikalce, ki so pred Bogom in vsemi poštenimi ljudmi zelo veliki in težki grešniki, kako v zadnjem času v svojem nečednem papirnatem trobilu »Slovencu* svojim tumpastim backom in bacam javno določajo, kaj je greh.
Največji smrtni greh je seveda branje naprednih ali liberalnih listov, posebno pa še branje in podpiranje «Slov. Naroda» in »Gorenjca«. In zakaj je branje teh listov tak velik greh? Zato, ker ti listi ljudstvu pripovedujejo resnico o sleparskih klerikalcih ter ga svare pred njimi. Ako bode ljudstvo bralo take liste, se mu bodo nazadnje odprle z blagoslovljenimi slepili zamazane oči, bo postalo pametno in previdno ter se ne bode več dalo voditi za nos ter skubsti požrešnim klerikalcem.
To pa bi bila za nase blagoslovljene trebuščke in mošnjičke, ki se lepo rede in polnijo le tam, kjer je ljudstvo neumno in zabito, velika nesreča. Blagodejni in na vse oboževani denarni viri, ki se dado tako lahko odpirati med nevednim ljudstvom, bi usahnili popolnoma in potem bi ne bilo za klerikalce več prijetnega življenja na tem svetu.
Zakaj bi se torej klerikalci ne posluževali svoje moči ter prepovedali branje teh pogu-bonosnih liberalnih listov, dokler jih hoče še kdo poslušati ter jim kaj verjeti!
Nasprotno pa je seveda zelo bogoljubno in za dušo velezaslužno delo, ako kdo kupuje in bere klerikalnega »Slovenca* in druge katoliške liste, ki se tiskajo v farovških tiskarnah
ter jih farovški ljudje pišejo in zaslužek dobivajo od njih, pa naj ti listi še tako grdo lažejo, zavijajo resnico, sleparijo nezavedne kmete in delavce ter na najsurovejši in najpodlejši način napadajo, opravljajo in obrekujejo dobre in poštene ljudi, ki se jim ne dado slepiti in ožemati! Še naše sodnije, ki tako obzirno prizanašajo in gledajo skozi prste na klerikalno divjanje med Slovenci, so morale že večkrat prijeti za ušesa naše klerikalne časnikarje ter jim naložiti ostre kazni zaradi tu gori navedenih njihovih lopovščin.
Da bi Bog odobraval taka hudobna in nepoštena dejanja, ki jih doprinašajo naši klerikalci, to dvomimo. Le najhujši brezverec more biti tako predrzen!
In da so naši klerikalci res veliki brezverci, to kažejo tndi druga njihova nepoštena dejanja. Ako bi imeli kaj vere, pa bi se bali Boga ter bi živeli po njegovih naukih in zapovedih ter bi istih ne izrabljali in izkoriščali le za svoje posvetno nasladno življenje pri svojih zaslepljenih pohlevnih ovčicah in proti svojim razsodnim značajnim nasprotnikom!
Dalje prih.
Skrbimo za povzdigo
tujskega prometa!
ii.
V zadnjem članku smo povdarjali dolžnosti gostilničarjev z ozirom na tujski promet, ker je naše mnenje, da so oni poklicani v to, da delujejo z vsemi močmi za povzdigo tujskega prometa, z ozirom na njih lastne koristi.
posebno, to je takim, ki mnogo občujejo z ljudmi, se priporoča, naj nikar ne strežejo bolniku, ker na ta način lahko zatrosijo bolezen med ljudi. Drugi otroci iz okužene hiše ne smejo v sobo tako dolgo, dokler bolnik popolnoma ne okreva.
Bolnik naj ima postrežnika le zase in ta naj bo strogo snažen. Ce gre drugam, naj se preobleče ter omije roke in usta. Reči, katere rabi, n. pr. žlice, kozarce i. t. d., se ne sme nobeden izmed drugih po-služiti. Na deželi pa se ravno v tem najbolj greši, ker se devajo žlice v žličnik med druge; s tem se okuži žličnik sam. Večkrat celo drugi z bolnikovo žlico jedo. Žlice umivaj le z vrelo vodo, rabiti lesene žlice, ni priporočati. Umazano perilo se mora kuhati posebej v vreli vodi, pa ne v potoku, ampak posebej oprati. Nikar ne namakaj perila v potoku 1
Drugi faktor, katerega nič manj ne veže dolžnost, skrbeti za povzdigo tujskega prometa, je vlada. Če bi vlada ne smatrala kot svojo dolžnost, po vseh svojih močeh delovati na to, da bi nje podaniki živeli v blagostanju, bi naj vsaj na to mislila, da bode državna zmožnost državljanov kolikor mogoče velika, da dobiva virov, iz katerih si nabavlja sredstva za nabavo koristnih stvari — no /e-cimo, morilnega orožja — topov — in drugih lakih potrebnih stvari.
Težko bi nam bilo v tem oziru zagovarjati vlado, ker smelo trpimo, da se v tem oziru pri nas ni do najnovejšega časa ničesar ukrenilo. Vendar je konečno tudi tu led prebit
Na poziv deželnega predsednika barona Heina se je dne 29. maja 11. sešla anketa, katere naloga je bila, posvetovati se o po-vzdigi tujskega prometa.
Ankete so se udeležili razen deželnega predsednika naslednji gospodje: deželni glavar pl. Detela, kot zastopnik dežele; dvorni svetnik in ravnatelj državnih železnic, L. Praske; župan ljubljanski, Ivan Hribar; J. Lenarčič, predsednik trgovske in obrtniške zbornice, s svojim tajnikom dr. V. Murnikom; inšpektor južne železnice, E. Gutlman ; okrajni nadko-misar, S. Lapajne, kot zastopnik jamske komisije v Postojini; dr. V. Gregorič, načelnik stavbenega društva »Union»; Ub. pl. Trnk6czy, lekarnar in občinski svetnik ljubljanski, kot predsednik deželne zveze društva za povzdigo tujskega prometa; dr. Fr. Tominšek, kot za-zastopnik »Slovenskega planinskega društva* ;
Bolnik mora biti do šest tednov ločen od zdravih. Na vsak način mora pa ležati tako dolgo, da se ves olušči, in šele osem dni pozneje, ko je koža vsa čista, sme med zdrave. Soba mora biti bolj hladna (ne več kot 140 H), pri vroči peči ne sme ležati in ga preveč ne zadelaj. Zrači hram večkrat na dan, zatemniti ga ni treba. Na vročo glavo polagaj mrzle, platnene obkiadke. Ce se otrok olušči, kopaj ga v gorki vodi (28° R.), zamaši pa ušesa z bombažem in namazi potem ves život z mastjo ali vazelinom. Žejnim dajaj limonado ali pa dobro vodo. Hrana je najboljša dva do tri tedne le mlečnata. Mesa ne dajaj pred koncem četrtega tedna!
Glej otrokom v vrat, kajti škrlatinki se pridruži večkrat vratnica, pri kateri otekajo bezgovke na vratu. Tedaj je bolezen jako nevarna in je treba, da se takoj zdravnik pokliče.
PODLISTEK.
Kako se moramo ravnati pri škrlatinki?
Ta bolezen je zelo nalezljiva, kajti nihče je ne dobi, če se ni dotaknil bodisi bolnika samega ali kake okužene stvari. Ljudstvu ni znano, da se vir bolezni zanese in nahaja v vseh rečeh, tako v posteljah, perilu, čevljih, knjigah, jedilih, pijačah (v vodi), žlicah, čašah, korcih i. t. d. in da ta strup obdrži po več let svojo moč. Sploh pa nečednost in slaba voda najbolj pospešuje vsako bolezen.
Ce kdo zboli v hiši, daj ga v posebno sobo, svetlo in zračno, v kateri smejo biti le za bolnika najpotrebnejše stvari; zdrave loči popolnoma od bolnih. Zdravi naj nikar ne hodijo drugam, kjer so bolniki. Starišem, kakor mesarjem, pekom, trgovcem z živili in pijačo
Anton Vovk in Dragotin Repe, kot zastopnika zdraviske komisije na Bledu in slednjič okrajni glavar Haas, kot zapisnikar.
Predsednik baron Hein pozdravi v obeh deželnih jezikih navzoče ter se zahvali na zanimanju, ki ga kažejo za stvar, o kateri se ima obravnavati. Predsednik izreka nado, da naj bodo izključeni vsi narodnostni prepiri, ker je uspeha pričakovati le tedaj, ako delamo z združenimi močmi. Anketa je bila po zatrdilu predsednika sklicana vsled inici-jative c. kr. železniškega, oziroma ministrstva za notranje zadeve, ki po pravici zatrjujeta, da tujski promet še ni na taki stopinji, kakor bi imel biti in bi bilo torej želeti, da se tudi za kronovino Kranjsko ustanovi zveza društev za povzdigo tujskega prometa, ker take zveze že tudi drugje nahajamo. Predsednik trdi, da sta glavna vzroka (emu ne-dostatku dejstvi, da vodi čez Kranjsko le ena železniška proga, namreč južna železnica (!?), ki pa ne teče po najlepših krajih dežele, drugič pa nedostajanje primernih gostiln in hotelov, ki bi ustrezali modernim zahtevam. Predsednik pravi, da je imel namen opozoriti prizadete na ustanovitev deželne zveze društev za povzdigo tujskega prometa. Ker se je pa vsled trudaljubivosti nekaterih gospodov v Ljubljani tako društvo že zasnovalo in so pravila že potrjena, je pravi namen ankete takorekoč že dovršen. Mnenja pa je, da kljub temu, da anketa ni odveč, ker je dobro, da se dogovori pri sestanku udeležencev o vsem, kar naj se uvažuje v tem oziru. Zato je namen ankete, poiskati pota, ki naj novoustanovljeni zvezi zagotove krepko razvitje in uspešno delovanje. Nato predsednik razpravlja o glavnih točkah potrjenih pravil ter nasvetuje:
Deželni odbor naj pouči o nameri deželne zveze vse občine, ki jih je vpoštevali z ozirom na tujski promet, ter naj jih povabi, da pristopijo k temu društvu. V ravno tem smislu bodo delovala politična oblastva, da bodo posestniki vil in hotelov ter enakih podjetij na Bledu, v Kamniku i. t. d. pristopili k društvu. Obrtna in trgovska zbornica naj bi vabila osobito one obrtnike, ki so prizadeti po tujskem prometu, ter naj bi jih primerno poučila. Dalje pričakuje predsednik podpore deželni zvezi od strani južne železnice in c. kr. železniškega ministrstva.
Predsednik zaključi z opazko, naj se ti točki v prvi vrsti razpravljate, ter podeli besedo dvornemu svetniku, ki ima v tem oziru
Če se otroku voda zapira in život zateka, je to znamenje, da je obolel na ledvicah. Zoper to je umestno bolnika kopati v prav gorki vodi (28 do 32° R.) četrt do pol ure in potem ga poviti v koče (enoinpol do dve uri), da se spoti. Tak otrok je šele potem zdrav, ko nima več albuniana (beljaka) v vodi.
Če se otrok lušči, sežgi vso odluščeno kožo; ravnotako ravnaj tudi s slamo, na kateri je bolnik ležal. Rjuhe, srajco in posteljo popari, kakor že rečeno, z vrelo vodo!
Predno pustiš otroka med druge ljudi, očisti mu lase, nohte, sploh ves život ter ga snažno obleci!
Sobna tla se na vsak način poparijo in potem odrgnejo. Soba naj se tudi razkuži po zdravnikovem naročilu. Nad vse je torej potrebna vestna snaga.
Za vsak slučaj vprašaj zdravnika, isti bode dal natančneja navodila.
mnogo izkušenj, ter pravi, naj tudi drugi na-vzočniki izrazijo svoje misli, da se doseže smoter: da bode deželna zveza krepko napredovala. .    Dalje prih.
Opomba. Naša želja je, da bi slovenski časniki to poročilo v interesu dobre stvari ponatisnili.
Gospodarstveni račun občine Bled.
Malo, ali pa morda celo nobene ni občine na Slovenskem, ki bi izdajala tiskan svoj letni obračun ali bilanco. Letos je storila to blejska občina in sla tako drugim občinam z izgledom naprej. Vsekakor je to jako hvalevredno in zelo priporočljivo. Oglejmo si ta račun nekoliko natančneje!
Iz dohodkov posnamemo, da je občinski lov vrgel občini 180 K in ženitovanjske zglas-nice 140 K. Godbenih licencev za gostilne občina zaradi večjega reda ne izdaja nobenih. Stavbenih pristojbin je bilo v minulem letu 34 K, sodnijskih kazni je občina prejela 881*15 K, mrliških pristojbin je bilo 94 K. Občina je iztirjala, za gospodarska odseka v Gradu in Rečici za zgradbo poti na Ribšico znesek 526*40 K, dalje se je vsled sklepa občinskega odbora za zgradbo nove občinske klavnice najelo posojilo v znesku 6000 K, pasjih pristojbin je bilo 244 K in raznih dohodkov 767-46 K, 10°/, užitninska doklada na vino, meso, sadni mošt v znesku 52819 K se odstopi za cestno razsvetljavo zdraviški komisiji na Bledu, katera oskrbuje taisto in stane letno okroglih 1000 kron. Občinska doklada na žganje je znašala 3277-96 K. Za pokritje občinskega primankljaja je županstvo pobiralo 60% občinsko doklado na vse neposredne davke, izvzemši osebno dohodnino (davka za leto 1903 predpisanega ima občina 17.594 — K). Ta doklada je iznašala 11.58667 K. Skupaj je imela občina torej resničnih dohodkov 23.659-83 K. Proračun za 1. 1904 je kazal pokritja le 12.786 K in se je v primeri s proračunom dobilo 11.014-91 K več in 142 K manj dohodkov.
Troški so bili naslednji: Primankljaja 156*73 K. Za najemnino pisarne 200 K, za pisarniške potrebščine 385-40 K, za kurjavo 81 03 K, skupaj torej 666-43 K. Plača občinskega tajnika znaša 1000 K in stanarina 120 K, skupaj 1120 K. Občinski sluga je prejel plače 360 K, občinska redarja 440 K, stanarina učitelja 144 K, mrtvaškemu ogledniku se je plačalo za leto 1904 K 94, službene asistence so veljale 52*80 K, ^a dva bika plemenjaka se je plačalo 100 K nagrade, za šolske potrebščine za štirirazredno ljudsko šolo 66092 K, podpora obrtno-nadaljevaini šoli na Bledu 150 K, podpora gasilnemu društvu na Bledu 200 K. Za občinske reveže se je plačalo 1829*93 K, podpora zdraviški komisiji za cestno razsvetljavo 528" 19 K, razsvetljava občinskih potov je veljala 10381 K (razsvetljava občinskih potov je zaradi tega več veljala, ker je promet vsled gradnje bohinjske železnice večji in se je rabilo več svetilk), za občinska pota se je izdalo 1265*07 K (tudi občinska pota so bila vsled gradbe bohinjske železnice bolj pokvarjena kakor prejšnja leta), plača cerkovniku 300 K, doplačila za vojaške pri-prege in stanovanja 48*80 K. Zgradba občinske klavnice in ledenice je veljala 9965-52 K,
kateri znesek se je deloma pokril s posojilom 6000 K, presežek 3965*52 K pa se je že stavil v proračun za to leto, za amortizacijo občinskega dolga, tako za posojilo za šolo. to je polletna anuiteta za leto 1903 v znesku 747-50 K in celoletna anuiteta za leto 1904 v znesku 159588 K, skupaj 2343*38 K, kakor za anuiteto občinskega dolga v Ljubljani za leti 1903 in 1904 v znesku 638-80 K; občina je dalje pristopila k klearing zvezi c. kr. poštne hranilnice ter morala naložiti 100 K, 60 K se je naložilo za ubožni zaklad, kateri znesek se je moral naložiti vsled določbe deželnega zakona z dne 21. avgusta 1883 št. 17. Raznih troškov je bilo 87«*69 K. Občina je imela torej v minulem letu vsega skupaj 22.205-07 K troškov, ostanek 1454*76 K je bil dne 31. decembra 1904 v blagajni.
Dopisi.
Iz Št. Vida pri Ljubljani. (Razstava risarij) učencev obrtno-nadaljevalne šole je bila tudi letos binkoštne praznike v Št Vidu pri Ljubljani. Razstavljenih je bilo iz I. tečaja (učitelj P. Gorjup) 110 listov, iz II. tečaja (učitelj A. Arko) 90 listov in iz vsporednice k II. tečaju, katero obiskujejo prostovoljno sami absolventi obrtno-nadaljevalne šole, 45 listov in 30 lepih detajlov iz prostoročnega, geometričnega, konstrukcijskega, projekcijskega in strokovnega risanja in risanja po naravi. Toliko listov je bilo pa še strokovnjakom na razpolaganje v mapah, ker je prostor premajhen, da bi se mogli vsi razstaviti. Zanimali so strokovnjake zopet najbolj detajli, t. j. v naravni velikosti risani mizarski, ključarski in drugi objekti, ob katerih se učenci za praktično življenje največ nauče. Razstavo je obiskalo mnogo domačinov, pa tudi iz drugih krajev osobito iz Ljubljane so prišli razni prijatelji šole, četudi je bilo vreme jako čmerikavo. Med temi so -bili gg. deželni šolski nadzornik Fr. Leveč, ravnatelj iv. Šubic, podobar Iv. Vurnik iz Radovljice i. t. d. V to šolo se je vpisalo skupaj 167 učencev, od katerih jih je koncem leta ostalo še 144. Od teh je bilo koncem leta v pripravljalnem tečaju 70, v I. tečaju 31, v II. tečaju 19 in v vsporednici k II. tečaju pa 24 učencev. Pri pouku je bilo povprečno vselej 89% od vpisanih učencev. Napredek je bil pa tudi precej povoljen. V pripravljalnem tečaju, kjer se zbirajo učenci od vseh krajev in je bilo med njimi tudi nekaj analtabetov je bilo sposobnih 35 in nesposobnih 35, avl. letniku je pa bilo sposobnih že 25 in 6 ne, v II. letniku sposobnih 18 in 1 ne, a v vsporednici je bilo sposobnih 24 učencev. Dodamo naj še, da je bilo izmed 144 učencev 104 mizarjev, 16 ključarjev, kleparjev in kamnosekov, 14 krojačev, čevljarjev in sedlarjev, 5 kovačev in kolarjev in sodarjev in 1 mesar.
Z Dunaja. (Gospodom slovenskim abiturijentom!) Tok časa in razmere, v katerih ste dovršili svoje srednješolske študije, so gotovo vplivale na vas in vas prisilile nehote, da ste sledili z nestrpnostjo kulturnemu boju, ki se bije na Slovenskem. Na eni strani vidite bojevnike za pravo, iz svobode izvirajočo kulturo, na drugi zastopnike nazadnjaštva, krute zatiralce slovenskega naroda. Kulturni boj, kateri je razdelil naš slovenski narod v nasprotne si tabore, je tudi povzročil, da ločijo slovensko dijaško mladino nasprotni nazori, mladino, ki je poklicana vstopiti enkrat v bojne
I. priloga ^Gorenjcu" št. 24 iz 1.1905.
vrste, da zastavi krepka po načelih in značajih svoje moči v prospeh idealov, ki si jih je pridobila v mladosti. Gotovo čutite, vsi gg. abi-turijentje, potrebo vstopiti v društvo, ki si je stavilo za cilj vzgajali krepke značaje, od kojih vsak posameznik naj bode enkrat trdna opora slovenskega naroda. Voliti je na prvi pogled jako lahko. Ali agitacija, ki se je pojavila v zadnjem času med slovenskim dijaštvom, ki je dostikrat naravnost nepoštena in ki gleda v prvi vrsti le na to, za koliko glav se bo število društvenikov pomnožilo, nc pa, bodo li dobri društveniki, mora spraviti vsakega abi-turijenta, kateremu so razmere posameznih društev popolnoma neznane, v zadrego in ga zbega slednjič tako, da se uda dotičnemu agitatorju, ki je hujši in mu več obljubi. Prepričani smo, da se dobe med abiturijenti taki, ki se bodo oklenili — seveda pod pritiskom raznih gospodov in tetk — društev, katera delajo le v pogubo slovenskega naroda in vzgajajo ljudi za stranko, katere namen je iz-sesati slovenskemu narodu zadnjo kapljo krvi ter ga vreči potem kot ponižnega hlapca k nogam rimskega klerikalizma, ki naj mu zada zadnji udarec. Obračamo se tu nc do teh, ampak do abiluiijentev, ki so po treznem premišljevanju in po vsakdanjih skušnjah prišli do spoznanja, da je slovenskemu narodu, malemu po številu, a zatiranemu od vseh strani, treba kremenitih značajev, ne pa hlapcev, in da je v dosego tega treba našemu narodu svobode, vede in nepristranske izomike. Da je naše društvo v prvi vrsti poklicano, da raz-motriva vprašanja, kako naj se povzdigne slovenski narod, kaže že naslov našega društvo <društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov*. Svobodomiselnost je neobhodno potrebna vsakemu narodu za njegov razvoj. Brez svobode je izključena vsaka prava znanost in veda, ki spodbija tla vsakemu mračnjaštvu in nazadujaštvu. Iz svobodomiselnih društev so izšli in še izhajajo možje, kateri bijejo na Slovenskem kulturni boj, ki je od dne do dne hujši in ki potrebuje vedno novih močij. da se izvojuje ta boj z zmago, katera prinese slovenskemu narodu krasnejšo bodočnost. Skrbeti je torej treba za naraščaj, ki bo zmožen spopolniti bojne vrste. Ravno skrb za tak naraščaj in pa žalosten pojav, ia je velik del slovenskega dijaštra na tem, da se zaziblje v sladek sen nadstrankarstva, imajoč se za m kaj vzvišenega, ne vedoč, da postajajo po njih zaslugi narodni nasprotniki, mesto slabejši, močnejši, sta na Dunaju rodila akademično društvo «Sava», ki smatra za glavno nalogo, pi ido-bivati neustrašenih novih bojevnikov in zaveznikov, na drugi strani pa uničiti vpl v za slovenski narod tako pogubnega klerikalizma. Svobodomiselni smo, zato zahtevamo tudi prostega duševnega razvitka za slovenski narod. Vsak društvenik je vnet zagovornik proste ljudske šole, slovenske srednje šole, slovenskega vseučilišča. Da eno prvih vprašanj, dvigniti naš uarod gospodarsko, ne izostane, je samo-obsebi umevno. Naše društvo je dijaško društvo, čigar namen je, biti duševno in zabavno središče svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju. Sredstva za to so društvena zborovanja, družabni večeri, čitalnica, knjižnica, predavanja, poleg tega obstoja v društvu pevski zbor in teoretično-praktični sokolski vaditeljski tečaj. Ti kratki podatki vam, gg. abiturijentje, omogočijo nekak pogle I v naše društvo. Društvo samo je izpostavljeno neštetim napadom. Žalostno pri tem je le to,
da so ti napadi navadno zahrbtni in tako neutemeljeni, da dostikrat nesramni, da se mora človek nehote vprašati, ali je slovenski akadi m;k v svoji strankarski strasti že res tako globoko padel, da je zmožen tako ne-akademično postopali?? Umazana agitacija se je vporabljala proti našemu društvu vsako leto in to pričakujemo tudi letos. Ali, gg. abiturijentje, katerim bije srce za ideje, ki se goje v našem društvu, ne dajte sc oplašiti, stopite v naše društvo in tu se bodete na lastne oči prepričali, kako neutemeljenim napadom je izpostavljeno. Namen teh vrstic ni, pridobiti društvu mnogo društvenikov, ki bi bili nezanesljivi, ampak društvenikov, kateri so se že na srednješolskih klopeh navadili trezno in samostojno misliti, si ustvarili jasne nazore in si začrtali pot, po kateri mislijo hoditi. Za odbor svobodomiselnih slovenskih akademikov <Sava» na Dunaju: phil. Ivan Svetlin, t. č. predsednik, phil. R. Južnič, t. č. tajnik. Eventualne informacije daje odbor, o počitnicah pa cand. phil. Ferdinand Marolt, Sodražica ; stud. med. Janko Praznik, Novo mesto; cand. phil. Gvidon Sa-jovic, Kranj.
Golica in njen pomen.
K otvoritvi Kadilnikove koče.
V lepo praznično obleko je oblečena naša zelena Golica, narava sama jo je obdarovala ž njo, nadela jej je bujno pomladansko floro in posebno cele poljane narcis, ki se vidijo od daleč kakor velika snežena polja, jo delajo svečanostno. Nekako vabljivo gleda doli proti beli Ljubljani in vabi v svoje naročje kranjske dolince, vabi pa k sebi tudi prebivalce tužnega Korotana. In v tej svečanostni obliki praznovala bo naša Golica jutri svoje slavlje praznovalo bo slovensko planinsko društvo slavnostno otvoritev Kadilnikove koče, praznoval bo slovenski narod svoj naroden praznik. Da se tem sijajnejše proslavi ta praznik, pohite jutri Slovenci od blizu in daleč k nam, pohite gori vrh planin.
Ob tej priliki je pač umestno, da se seznanimo s pomenom Golice za nas Gorenjce in naš slovenski narod. Velepo-membna jeGolica za razvoj slovenske turistike; ona spada med one gore, kamor poleti lahko vsak brez težave, naj si je hribolazec ali ne, odkoder se mu nudi tudi hvaležen razgled po Kranjskem in Koroškem, zlasti pa po Rožni dolini. Posebno sedaj, odkarstoji slovenska planinska koča na Golici, zremo lahko lepši bodočnosti nasproti, smemo upati, da se število obiskovalcev naše Golice podvoji, če nepo-troji. Že smo skoro smatrali Golico izgubljeno za nas, že smo skoro mislili, da postane nekako nemška postojanka sredi slovenskega planinskega sveta, a prišlo je drugače; danes z mirno vestjo lahko trdimo, Golica je tudi na zunaj naša in ostane vedno naša. Na njenem vrhu blesti novo poslopje slovenskega planinskega društva, veličastna planinska stavba »Kadilnikova koča*, katera jasno priča vsemu svetu, da so te planine, ki jo obdajajo, naša last. Visoko gori na vrhu Golice, na vzvišenem, lepem kraju, stoji naš branik in vabi k sebi vesele planince. In kedar gre tujec tod mimo in za-
gleda to stavbo, se nehote vpraša, čegava je, in ko zve, si misli: tudi ta narod ima svojo prihodnjost, tudi ta narod dela in njegove so te planine, ti krasni kraji, ki me danes obdajajo. Prihajali bodo k nam zlasti slovanski gostje in četudi bodo odšli, ostal bo vendar blag spomin na naše slovanske brate in kadar se bodo vračali v naše kraje, kadar bodo prišli zopet med nas, pozdravljali jih bomo tem veseleje, tem prisrčneje. Danes pozdravljamo Golico kot goro, na katero bodo prihajali hribolazci pogosto, oni hribolazci, ki bodo dali kaj zaslužka našemu planincu. Prihajali so dosedaj sicer tudi turisti, prihajali so turisti raznih narodnosti, toda tukaj se niso čutili tako domače, saj je bila ravno nemška koča na Golici znana vsled svoje slabe gostoljubnosti. Danes pa imamo visoko na gori svoje zavetišče, kjer bomo vedno gostoljubno sprejeti, danes nas vleče vrh planin tudi zavest, da se nam ni treba bati postrani-pogledov. Slavnostno se otvori jutri to naše zavetišče, ime starosta slovenskih turistov nosi. Pohiti naj vsakdo, kdor rnore, jutri gori, pohiti naj v sredo veselih planincev, praznuje naj ž njimi tudi d o m a č i n - d o I i nec narodni praznik.
Tedenski politični pregled.
Ii državnega zbora. Minulo sredo se je sešla poslanska zbornica. Slovenski poslanec dr. Andrej Ferjančič je interpeliral radi zgradbe železnice Kranj-Tržič. Glede domžalskih dogodkov sta interpeliral« poslanca dr. Ferjančič in Pogačnik. Poslanec vitez Berks je interpeliral radi graškega namest-ništva, ki prav najvažnejših slovenskih rekur-zov ne rešuje po več let, da tako zapre Slovi noem pravno pot. — Pri razpravi o zakonu zustran zvišanja dohovskih plač je govoril I udi slovenski poslanec dr. Tavčar. Ostro je bičal pri tej priliki ljubljanskega škofa in kranjsko klerikalno politično duhovščino, ki na nečuven način sodeluje pri raznib testamentih in prepoveduje branje naprednih časopisov.
Kriza na Ogrskem. Govori se, da 72 let stari general baron Feb.6rva.ry sestavi novo ministrstvo. Imenovanje bo najbrže razglašeno te dni. Novo ministrstvo ne misli šiloma nabirati ne davkov ne rekrutov, temveč izda poziv mladeničem, da se prostovoljno javijo za nabor. Politične stranke hočejo novemu ministrstvu izreči nezaupanje.
Norveiko-ivedake homatije. Kralj Oskar je pisal predsedniku norveškega državnega zbora obširno pismo, v katerem pravi, da smatra za svojo kraljevo dolžnost, da aruje Norveško kot ustavno državo pod skupnim žezlom, kar je to prisegel pri nastopu vlade. Nemški cesar bo menda posredoval med obema državama.
Grški ministraki predsednik Teodor DelyannU je pal kakor žrtva atentata. V torek ga je pred zbornico v Atenah z nožem v sprednji del telesa zabodel neki Gberako-i is, igralec po poklicu. Ko je Delyannis stopil iz kočije, ga je napadalec pozdravil ter mu poljubil roko. Istočasno je pa potegnil iz žepa nož ter ga Delyannisu zasadil v trebuh. Kakor poročajo iz Aten, je preiskava dokazala, da je Gherakoris pred leti ubil
svojo ženo ter bil zato obsojen na 18 let. Izjavil je, da se je hotel maščevati nad De-lvannisom,
Rusko-japonska vojna.
Vojna ali mir?
V zadnjem času se širijo vesti, ki z vso gotovostjo zatrjujejo, da se je misija predsed-sednika Roosevelta v prilog miru popolnoma posrečila, da ste Rusija in Japonska sprejeli njegovo posredovanje in da se 2e v najkrajšem času prično mirovna pogajanja. Poroča se tudi, da je v prilog miru posredoval tudi cesar Viljem. Druge vesti pa vedo celo povedati, da se je za kraj mirovnih pogajanj že določil Washington in da bosta Rusijo na tej konferenci zastopala bivši ruski poslanik v Washingtonu grof Casini in bivši ruski poslanik v Tokiju baron Rosen. Koliko je resnice na teh poročilih, je težko dognali; upoštevati pa je treba, da so se vesti o miru širile doslej še po vsaki bitki, ne da bi se uresničile. Zato je tudi to pot treba sprejeti vse te vesti z največjo rezervo, zlasti ako se uvažuje tale iz Petrograda došla brzojavka: «Z najbolj poučene in najzanesljivejše strani se zatrjuje, da so se pri zadnjem kronskem svetu v Carskem selu izrekli vsi ministri proti miru in za energično nadaljevanje vojne.«
Vesti z mandžurskega bojišča.
«Daili Mail« poroča iz Moja: Deževna doba v Mandžuriji se je pričela. Dežuje neprestano, poneha samo nekoliko ur ponoči; po cestah je blata do kolen. Vendar pa to ne bo oviralo vojnih operacij. Pričakuje se splošno, da se že v nekaj dneh vname velika bitka. Lincvičeva armada šteje 300.000 mož s 1400 topovi.
Dve važni razsodbi.
Važna razsodba upravnega sodišča v šolskih zadevah. V češkem mestu Vičav imajo petrazredno nemško šolo, ki jo obiskujejo tudi otroci železniških uslužbencev iz sosednjih občin. Ko je prešla mestna občina v češke roke, je okrajni šolski svet prepovedal sprejem v mestno nemško šolo. Nahujskani nemški stariši so se pritožili, in vse instance do upravnega sodišča so dale starišem prav. Upravno sodišče pa je zavrglo obsodbo naučnega ministrstva ter izreklo, da mestna občina ni dolžna sprejemati zunanjih otrok v šolo. Posledica temu bo, da se bo nemška petrazrednica morala skrčiti v trirazrednico. Razsodba je velikega pomena za tiste slovenske občine, ki morajo vzdrževati vsiljene jim nemške šole. Torej tudi za jeseniško občino, kajti otroci iz Senožet spadajo po tej razsodbi nikamor drugam, kakor v koroškobelsko šolsko občino.
Volilna pravica pristoj« tudi uradnikom državne železnice in državnih skladišč, katere je šteti med državne uradnike. Iz Trsta se poroča, da je italijanska stranka zelo vznemirjena, ker je ofici-jozno glasilo tržaškega namestništva dokazalo iz dvornega dekreta z dne 3. aprila 1838 it, 43, da je med državne uradnike šteti tudi
uradnike državne železnice in državnih skladišč in da torej tudi tem pristoja volilna pravica.
Jtovičar.
Vabilo na naročbo. Cenjene naročnike, katerim poteče polletna naročnina, uljudno prosimo, da nam čimpreje izvolijo taisto vpo-slati, da se redno pošiljanje lista ne pretrga.
Upravništvo «Gorenjca».
Slovenske občine in politična društva, na noge I Z ozirom na vedno večji pritisk c. kr. uradov kakor c. kr. sodišč, davkarij, okrajnih glavarstev, finančnega ravnateljsva i. t. d. z nemškim uradovanjeiii, je sveta narodna dolžn ost vsake slovenske občine in okrajnih zaslopov, da v prvi seji sklenejo izključno slovensko nradovanje ter ta sklep naznanijo c. kr. uradom, s katerimi pridejo pri uradovanju v dotiko, poleg tega naj se tudi odločno zahteva, da so tudi naslovi na zavitku slovenski. Pripomni naj se, da se bodo .v tujem jeziku pisane vloge nerešene vračale. — Pričakujemo, da bodo tak sklep napravile čimpreje vse občine na Gorenjskem.
Napisi na novi bohinjski železnici Na-rodno-napvedni poslanci so šli minuli četrtek k voditelju železniškega ministrstva, sekcijskemu načelniku VVrba, da vprašajo, kako misli vlada napraviti napise na novi bohinjski železnici, opozarjajoč na govorice, katere se širijo in ki vznemirjajo slovensko prebivalstvo na celi črti. Voditelj ministrstva je odgovoril depula-eiji, da dosedaj še ni nič odločeno, da pa so se vprašale deželne vlade o tem. Temu nasproti je deputacija med drugim omenila, da ljudska štete v (kraj ni repertory) bolje pove, kako ljudstvo biva ob progi. Wrba je nato odgovoril, da se ni treba nič bati, ukrenilo se bode v tem oziru objektivno ne glede na desno ali na levo. Oziraje se na to je nujno želeti, da se v območju železnice ležeče občine s primernimi vlogami izjavijo naravnost ministrstvu.
Slovanskim trgovcem in slovanskemu občinstvu! Piše se nam: V slovenskem trgu Domžale na Kranjskem se je naselila peščica nemških Tirolcev ter pričela ondi slamnikarsko obrt. V par letih sc je ta nemška naselbina pomnožila in postala tako predrzna, da z vso silo zatira domači živelj. Nedavno je priredila nemško slavnosl razvitja svoje nemške zastave, pri kateri je s frankfurtaricami pro-vocirala domače prebivalstvo. Nemci so pričeli na domače prebivalstvo iz zasede metati kamenje in str. Ijali. Tako početje mora roditi odločen odpor. — Najuspešnejši je tak odpor na narodno - gospodarskem polju! — Slovanski trgovci po Slovenskem, Hrvaškem, Češkem, Moravskem, Dalmaciji, Istri, Bosni in po Srbskem, naročajte slamnike v domžalskih slovenskih tovarnah slamnikov. Te tovarne so: M. Cerar, Andrej Jančigaj, And. Maček, Fr. Gojnik, Franc Mazovec, Janez Klemenčič, I. M. Flis, M. Mayer. — Vsi ti slovenski tovarnarji slamnikov v Domžalah lahko dobro postrežejo in, ako bi imeli odjtmalcev, bi lahko tudi veliko več delali, nego sedaj. Slovanski trgovci, podpirajte te može, ki so v hudem boju z nemškim kapitalom, slovansko občinstvo, zahtevaj povsod slamnikov od zgoraj imenovanih tvrdk!
Medved ostane medved, naj bo potem že pravi medved ali besniški «Medved«, kakor splošno imenujejo podomače tamošnjega faj-moštra, malega Franceta Pokorna. Ce je medved še tako dobro dresiran, medvedje narave vendar nikdar ne more zatajiti popolnem, vedno mu ostane nekaj prirojene divjosti. Prav taka je tudi z besniškim Medvedom. S posebno vnemo smo se lotili jeseni njegove vzgoje in smo isto do konca leta nadaljevali s tako dobrim vspehom, da je bil z novim letom videti docela ukročen. Besničani so bili zadovoljni s svojim Medvedom, Medved pa žnjimi. Se v velikonočni številki našega lista so peli slavo «Gorenjcu*, ker jim je ukrotil Medveda in skoro pet mesecev so imeli veselje nad svojim spre-obrnjenim fajmoštrom. Zibali so se že v sladki nadi, da se je za vedno povrnil ljubi mir v prijazno Besnico. Toda medved ostane medved! Mi, ki dobro poznamo Medvedovega Franceta, smo bili vedno v strahu, da bo njegova narava s tem večjo silo bruhnila na dan, čim dalje jo bo zatajeval. Naše slutnje nas niso varale. Bilo je šesto nedeljo po veliki noči. Kakor običajno na deželi, je imel mali Pokom pridigo med mašo. Takoj spočetka je zarenčal nad onimi poslušalci, ki so sedeli na policah pod cerkvenimi okni. S tem je bila že vzbujena njegova jeza. Celo je nabral v mračne gube, ki niso obetale nič dobrega Bliski so mu švigali iz oči in med pridigo so mu pogledi venomer uhajali doli na dva fanta, ki sta mirno stala pred cerkvenimi klopmi in poslušala božjo besedo. Po Pokornovem mnenju je namreč za mladino edino primeren prostor v cerkvi le pred al-tarjem. Nevarnost je bila velika, da bo zdaj-pazdaj treščilo raz prižnico na uboga fanta. Vendar so se proti vsemu pričakovanju za enkrat pretegnili gromonosni oblaki, Pokorn je dovršil pridigo in se podal navidezno mirno v zakristijo. Toda, to je bil le mir pred nevihto. Dočim so ljudje pričakovali, da bodo fajmošter vsak čas zopet pristopili, je mali France kuhal veliko jezo v svojem srcu. Ostavil je zakristijo, šel je zunaj do glavnega vhoda in od tam je prilomastil Medved v cerkev nad uboga, nič hudega sluteča fanta. Enega — Pščovega z Njivico — je tako sunil, da se je kar zleknil med ženske, druzega — Medvedovega iz Nemilj — je Medved tako tacnil okrog ušes, da se je kar razlegalo po cerkvi. Tako Medved niti Medvedu ni prizanašal! Naravno, da je ta nečuveni medvedji nastop vzbudil splošno ogorčenje med verniki. Nam pa pride nehote na misel § 303. kaz. zak., ki pravi, da je oni kriv pregreška razžaljena zakonito priznane cerkve ali verske družbe, kdor se med njenim očitnim bogoslužnim opravilom nespodobno vede, tako da utegne druge pohujšati in da naj se storilec kaznuje s hudim zaporom od enega do šestih mesecev. Tako vedenje ustanovi pregrešek po § 303. tudi tedaj, ako se je zgodilo med tem časom, ko je duhovnik zapustil lečo in se pripravlja iti zopet k oltarju, da nadaljuje tam božjo službo (razsodba kas. dvora). Kljub jasni zakoniti določbi se seveda Pokornu ne bo zgodilo nič zalega. In to se bo zdelo hudemu Medvedu povsem naravno; prvič zato, ker se smatra za neomejenega gospodarja v Besnici, drugič pa zato, ker bo brihtni France iz razsodbe kasacijskega dvora pogruntal svojo nedolžnost, češ, saj se nisem pripravljal zopet iti k oltarju, marveč sem sc lc pripravljal iti
* 2. priloga „Corenjcu" št. 24 iz 1. 1905.
fanta — suvat in klofutat! Čudimo se le Besničanom, da tako pohlevno prenašajo škandale v cerkvi. Ali so res lake šolobarde, da si ne upajo odločno nastopiti kakor Stra-žiščnni? Zaprete naj škofu, da ne bodo več dajali za njegove zavode in da bodo prihodnjič volili liberalno, ako jih ne reši hudega Medveda. To sredstvo prav gotovo pomaga. Škof bo odpoklical Pokorna in ga poslal duše past na kako faro, kjer so še potrpežljivejši ljudje kakor v. Besnici. Tudi bi ne bilo napačno, ako bi ga degradiral za kaplana v Kranju; Kranjci bi že medvedu potegnili <rinko> skozi nos, saj so še tehante strmoglavili. Prav gotovo bi bilo pa najpriklad-nejšo, ako bi Pokorna nastavili za profosa na škofovih zavodih. Tako bi bilo pomagano obema strankama: škof bi pridobil za zavode priznano izborno moč, pametni Bemičani bi pa samega veselja pokadili za Medvedom z ajdovico. Le malokdo bi točil za njim solze, prav gotovo pa Tibernik iz Zg. Besnice, ki goji v svojem srcu globoko hvaležnost napram Pokornu, ker mu je slednji nekoč velikodušno podaril pol kap-! — čikov!
HI. promenadni koncert meščanske godbe se vrši danes zvečer točno ob '/■9- ur' na glavnem trgu s sledečim sporedom: 1.) Fiscber: Veteranski kor, koračnica; 2.) Franke: Cone er t uvertur a; 8.) Sclineider: Milica, fran.polka; 4.)Wlassak: Venec slovenskih pesmi; 5.) Arnberger: Pokali ce, valček: 6.) Parma: Legijonarji, koračnica.
Prekličitel Z ozirom na v zadnji številki našega lista pod tem naslovom prijavljeno notico poročamo, da je dotičnik poslal našemu uredništvu zahtevamo izjavo. S tem naj bo zadeva za enkrat končana — v prihodnje pa nekaj več premisleka in manj besedi. — Pri tej priliki pa tudi malo potegnemo za ušesa še nekega drugega, sicer še silno mladega fantiča, ki pa hoče tudi nekdaj postati uradnik, da ne bo ponoči več izzival mirnih ljudi in kričal na javnem trgu nemških pesmi, kakor je to storil zadnjič enkrat. Tak mladič, ki je za ušesi še moker, spada zvečer o pravem času v posteljo!
Podružnica slovenskega planinskega društva za kranjski okraj razglaša: Člani podružnice se vabijo: 1) k slavnostni otvoritvi koče na Golici, katera bode to nedeljo dne 19. t. m. Odhod z vlakom v nedeljo zjutraj ob 5"48. Ob enajstih dopoldne bode na vrhu maša. K otvoritvi pride, kakor čujemo, veliko število koroških Slovencev kakor drugih Članov in upamo, da bode tudi naša podružnica kakor dosedaj vrlo zastopana. 2.) V nedeljo dne 25. t. m. ima odbor podružnice v zvezi z osrednjim odborom na Stolu ogled radi stavbe podružnične koče. Društvenike, katere stvar zanima (pohiteli bodemo tudi na vrh Stola), vabimo nojuljudneje k piidružitvi. Odhod v soboto popoldne z vlakom ob 4*54. 3.) Na praznik sv. Petra in Pavla je izlet na Viša rje. Odhod v soboto popoldne z ob 12*38, komur bi pa o tem času ne bilo mogoče, naj odide z vlakom na večer ali pa s ponočnimi vlaki. Dotičnike, kateri bi želeli prenočiti, prosimo, da v svrho naročitve prenočišča to prijavijo društvenemu predsedstvu ali tajništvu do nedelje 25. t. m. Pri neugodnem vremenu se k 2) in 3) pripravljeni izleti opuste oziroma prelože in se dan preložitve pozneje prijavi. S planinskim pozdravom 1 Odbor.
Velika llavnoit t Sori (pri Medvodah) na čast sv. Cirila in Metoda in v proslavo
dvajsetletnice družbe sv. Cirila in Metoda se bo vršila v nedeljo i), julija. Zjutraj bo slavnostna maša, popoldne pa velika ljudska veselica. Pripravljalni odbor dela že sedaj velike priprave, da bo slavnost kar najlepše vspela. Opozarjamo narodna društva, da se čimpreje prijavijo, da bo mogoče sestaviti vzpored. Kakor čujemo, je zglasila svojo udeležbo že škofjeloška »Narodna čitalnica«, koje diletanti bodo predstavljali kratko igro. Udeležilo se bo slavnosti več pevskih društev in tudi «Gorenjski Sokol« bo poletel v prijazno Soro. Sokoli bodo proizvajali proste vaje. Kakor vse kaže, se bo 9. julija obhajal v Sori res pravi, narodni praznik.
Čebelarski shod bo dne 29. t. m. na dan sv. Petra in Pavla v Preddvoru ob 3. uri popoldne pri Selanu. Razgovor bo o čel), kupčiji in se bo ustanovila,če se zglasi dovolj udov, podružnica čeb. društva.
Odbor čeli. društva.
Telovadno društvo „Tržiški Sokol" prosi slovenske rodoljube podpore, da bi si moglo graditi lastno telovadnico. Sokolskemu društvu je telovadnica nekaj, česar ne more na noben način pogrešati, ako hoče slediti svojemu namenu in cilju. Zato si hoče to postaviti tudi »Tržiški 3okol», ki je dosedaj žalib 'g nima, dasi obstoji že dve leti. V Tržiču ne more dobiti za telovadnico pripravnega prostora, sam pa tudi ne more, ker se nahaja v slabih gmotnih razmerah, pokriti stroškov, ki bi nastali, ako bi si hotel postavili telovadnico. Torej prosi rodoljube za podporo in želeti bi bilo, da vsakdo po možnosti prispeva, ker je ravno «Sokol> v Tržiču posebno zaradi tam se na-hajajočih Nemcev eminentnega pomena tako za Tržič sam kakor tudi za ves slovenski narod.
Golico prištevamo k najzanimivejšim planinskim vrhovom in znano je, da je okoli binkošti najlepša. Sedaj jo pokriva brez števila narcisov, ki so v najbujnejšem cvetju. Na nekaterih mestih jih je toliko, da se človeku v daljavi dozdeva, da je zapadel nov sneg. Videli smo v minolih praznikih, da so jih posamezni izletniki natrgali tako obsežne šope, da so jih komaj držali v rokah. Poleg narcisov cveto rumene pogačice, razni jeglici in mnogo drugih gorskih rastlin. Omenimo naj le še, da se v skalnatih, a ne nevainih robovih in med kamenjem pod vrhom skrivata turistom dobro znani krasni avrikelj in velecvetni encijan.
Posojilnica za Bled in okolico naznanja, da bo dajala od 1. julija 1.1. naprej posojila proti intabulaciji po 5%-
Poroči se jutri 18. t m. v Mariboru g. Janko Savnik, trg. pomočnik pri tukajšnji trgovski tvrdki Logar & Kalan, z gospodično Dorico Ekarjevo iz Kranja.
Postajenačelnikom v Vižmarjih je imenovan g. Peter Slegel, železniški asistent v Kranju. Čestitamo!
Poročil se je binkoštno nedeljo v Kranju g. Albert Rooss, davčni kontrolor v Tržiču, z gospico Neli Orehkovo, hčerko tukajšnjega naddavkarja g. Orehka. Bilo srečno
Sodnikom v Skorji Loki je imenovan g. Jurij Šume«, okrajni sodnik v Metliki.
Ljubljanski ikof se je mudil včeraj v Škofji Loki. V «imenu, občine ga je pozdravil — župan Lenček. Rar.cn dveh občinskih odbornikov se niti ostali klerikalni odborniki niso hoteli udeležiti sprejema. Pri
sprejemu sta bili deška in dekliška šola, trinajst članov izobraževalnega društva, kopa pokvečenih devičaric v paradi in nekaj radovednih bab. Škotja Loka je „VSt" v zastavah, ki vihrajo na farovžu, pri nunah in še par drugih hišah.
Langobardsko groblje v Lajhu. Tudi pretekli teden se je dobilo v grobovih večje število bronastih in srebrnih zapon ; posebno dve masivni srebrni zaponi sle bili lepi. Bronaste zapone so bile zopet z značilnimi or-namenti okrašene in so imele drugačne oblike kakor poprej najdene. Na enem pasu je bil tudi lep srebrn okrasek. Nožnice različnih železnih nožev, katere so mrliči imeli navadno ob rokah, pa tudi ob glavi ali kolenu, so bile lično okovane z bronastimi okovi. Našel se je tudi zanimiv bronast obesek, s katerim so bile koralde sklenjene. Ko-ralde so bile pri jedrn m ženskem mrliču (že precej stari majki) raztresene po celem životu; krasne so bile one iz ilovice. Ostanki obleke so se sledili pri več kostnjakih, med tem ko nekateri niso imeli skoraj ali celo nič ostankov obleke v grobu; tudi ostanki usnja so se rešili. Novci, katere je imel mrlič številka 77 v desni roki, so se po Kreftingovem načinu v hitrici za prvo silo očistili ter se poslali, ker ni bilo nobenega primerjalnega ma-tei ijala in znanstvenih pripomočkov pri rokah, v sn-do dvornemu svetniku rektorju graške univerze A. vitezu Luschinu - Ebengreuth v pregled kateri jih je določil za Vespaziana (iS 1. stoletja), Antonina Pia ( iz 2. stoletja), Juli-ana, Valentiniana, Konstancija in Konstantina mlajšega (okoli srede 4. stoletja). Bim-ski denar v grobovih iz dobe preseljevanja narodov ni ravno preveč redek, ker tačasni rodovi so kovali le malo svojega denarja (in še ta je bil iz začetka precej barbarskega kova); posluževali so se zaraditega rajši rimskega denarja, in znano je, da je služil denar kakega rimskega cesarja, ki je bil na dobrem glasu, svojemu namenu skozi več stoletij. — Do danes opoludne je bilo prekopanih ravno 102 groba.
Uradnemu lista „Ljubljančanki" povemo, ker ne ve, da se nahaja langobardsko groblje v Lajhu t Kranju, ne pri Kranju. Dotični svet, kjer se koplje, je last mestne občine kranjske in deloma okr. cest. odbora.
Izredno odlikovanje. Tukajšnja domača pivovarna gosp. M. Mayrja je dobila na 22. mednarodni razstavi Culinaire d'alimentation & d'hygiène pod pokroviteljstvom trgovinskega ministrstva v Parizu za ondi razstavljeno pivo častno diplomo kakor tudi dve zlati spominski medalji. Čestitamo!
Državna konjerejska darila za kobile in žrebice se bodo delila dne 11. avg. t. 1. v Domžalah; dne 12. avg. v Kranju in dne 2. septembra v Lescah.
Smrt V tujini. Dne 28. maja t. 1. so dobili delavca Josipa Polanška, doma iz Češnji ce pri Kamniku, v čikaški reki blizu Ma-dison v Ameriki mrtvega. Komisija je izrekla, da je bil zadavljen in vržen v vodo ali pa da je nepojasnjena nezgoda.
Pomiloičena sta na smrt obsojena Ju-ričič in brezsrčna babura Smukavec, ki je Ju-ričiča nagovorila, da je ustrelil njenega moža. Smukavec je pomiloščena v dosmrtno ječo, Juričič pa je dobil 20 let.
Nesreča. Na Savi pri Jesenicah so z vzdigalnico delavci vzdigovali 6000 kg težko železo, ki je pa padlo na roko delavcu An-
dreju Sokliču in mu jo popolnoma zmečkalo. Sokliču so morali na licu mesta odrezali roko pod komolcem proč, da so jo rešili izpod železa.   Sokliča so prepeljali v Ljubljano.
Čitalniški pevski zbor v Kranju ima prihodnjo nedeljo, t.j. dne 25. junija ob ugodnem vremenu izlet v Vintg&r in na Bled. Odhod iz Kranja je popoludnc ob '/« 1. uri z vlakom, povratek pa ob 10. uri zvečer.
t     K *
Iz Šoštanja smo dobili minuli Četrtek brzojavko, v kateri se nam naznanja, da so pri ta dan se vršeči občinski volitvi Slovenci zopet zmagali v drugem in tretjem lazredu. Župnik Govedic je volil Nemce, ravnotako tudi okrajni tajnik Demšar iz Novega mesta.  Pač žalostno!
Grobovi pet tisoč let stari. Profesor na tipske m vseučilišču dr. SteisidoiT, ki vodi izkopavanja na Chopsovi piramidi v Egiptu s 400 delavci, je našel 50 grobnic iz kamna in opeke. Poleg teh grobnic so male sobice, kjer so stari Egipčani opravljali daritve za pokojnike. Okostnice umrlih so popolnoma raztresene. VeČina grobov je iz časov kake tri tisoč let pred Kristom. V teh grobovih so našli tudi ostanke slaroegiplovske umetniške obrti, zlasti kamenitih figur, romarjev, cerkvenih dostojanstvi nikov, slug, kuharjev, pekov itd.
Štorklja v grbn. V Vanoi, katero mestece ima le 800 prebivalcev, so sc ljudje do ce'a posvetili Roosevellovim idejam glede naravne množitve ljudi. Tamkaj so sedaj ustanovili klub, čigar naloga bo skrbeti za to, da se število porodov poveča, in da bodo babice dobro došle. (Jih novega kluba bode ukrašen s štorkljo. Roosevelta bodo člani kluba naprosili za botra.
Gospodarstvo.
Tedenski sejm v Kranja dne 13. t. m.
Prignalo sc je 172 glav goveje živine, 7 telet, 279 prašičev, — ovci, — koz, — 24 buš 50 kg pšenice K 9-—, prosa K 10-50, rž K 8-—, oves K 7-50, ajda K 8'—, krompir K 4-50.
Važno za konjerejce in posestnike pinegavskib Žrebcev. C. kr. poljedelsko ministrstvo je sklenilo pri letošnjih razstavah težkih žrebcev v Judenburgu in v Ensu,kjer se namerava nakupiti 50 do (»0 težkih žrebcev, razdelili štiri darila po 1000 K — (razun še druzih državnih daril) za najboljše žrebce pinegavskega plemena, katere bo kupila vlada.
Važno za konjerejce. G, kr. poljedelsko
ministrstvo bode pri razstavah žrebcev težkega plemena v Judenburgu in v Ensu nakupilo 50 do (50 žrebcev težkega plemena. Dotične razstave se bodo vršile jeseni.
Sprejemal vsako popravilo
koles
katero kvršim hitro, dobro in po nizki ceni. 88 I     Pavi Bizjak, Kranj it. 118.
Želodčne bolezni navadne slabosti, vzdihovanje, pomanjkanje apetita, zuprtost, zgaga, iti in nervoznost provzročajo, ako se jih sanemarja, premnogokrat neizmerne težave. Zdravniška priznanja in 60.000 zahvalnih pisem priporočajo v enakih slučajih Fellerjeve rabarbara• krogljiee z znamko «Elza-krogljice». 1 zavoj. 6 škatljic stane le 4 K ter se narodi pri E. pl. Fellmrju, Stubioa, Elzin trg št. 56, Hrvaško. Istotam se dobi tudi 12 malih ali ti dvojnatih steklenic M—10     za ceno 5 kron, Fdlerjeva rastlinska — zdravstvena tekočina z znamko:
fener £la Jluid
Poštne hranilnice račun št. 807.669.
TbHarna in založngMo
Poštne hranilnice račun št. 867.669.
Jt ?r. Eamprct V Kranju
KreduiStVo in upraVniJtVo
»Gorenjca"
Uredništvo in npraVniftVo
.Jesenice Straže"
Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna drnštva, hranilnice in posojilnice.
Vizitnice, kuverte, pisma, račune, okrožnice, vabila, dopisnice, osmrtnice, tabele, lepaki, brošure, knjige i. t. d. i. t. d.
Razglednice v več barvah.
JzVržnje
Vsakovrstna tisKarsKa dela
V VsaHetu obsegu po Kolikor možno najnižjih cenah.
Zaloga:
Šolske tiskovine.
Ilustrirani „Vodnik po Gorenjskem".
,Osebna dohodnina'
Uredil Valentin Žun, c. kr. davčni nadzornik.
posamezne Števili.« .Gorenjca'
prodajajo po 10 vin. v Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3;
Škof Ji Loki g. M. Žigo n, trafika, glavni trg;
Selcih nad Škofjo Loko g. Jos. Bernik, posestnik in mizar; ^
Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika;
Je80nicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
HmŠiCi g. Štefan Pod pac, trgovec;
Bohinjski BiStriCi g. M. G robot ek, trgovec;
Kamniku g. Marija Ažman, trafika.
Imam v kleti
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80-4
He, prijatelj! 27-17 Kje kupuješ to barvo? Kakor rasvidim, je jako dobra, krije ter suši in se tudi veliko lahko ž njo pobarva!
Glej, glej! Ako greš v Kranj od velike cerkve po glavnem trgu proti Pungratu nasproti novo zidane hiše gosp. Bedenka, pri
i. VVohlgemuthu
jo dobiš vsake vrste pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schurerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni.
Lo notri pojdi, ti šal ne bo, ako bi ti pa le prav ne bio, saj greš ven lahko.
pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinjevca ter namiznega olja lastnega izdelka.
Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujman
posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra).
Slavnega lekarnarja in fizika dr. G. Schmidta
ušesno olje
hitro in temeljito odstranjuje perijodično gluhoto, tok iz ušes, šumenje v ušesih in slab sluh tudi v slučaju zastarelosti. — Steklenica z navodilom o uporabi stane 4 K. — Dobiva se v lekarni «pri Črnem orlu* v Celovcu, Novi trg. 88—7
jeaznanilo.
H. VOLK
kemična pralnica oblek v Šoštanju
urejena z najnovejšimi stroji, paro in elektriko ter oskrbljena 7. najboljšimi prvimi močmi, usoja si slavnemu občinstvu in p. n. naročnikom uljudno naznaniti, da je
prevzel zbiralnico s 1. Junijem 1905 gospod Rudolf Prašnikar
krojaiki mojster v Kranju.
i
i
i
1
i
1 i
Traverse, železniške šine. vedno sveži Roman- in Portland-cement, nadalje veliko zalogo nepremoč-ljivih plaht za vozove in pokrival za komate ter vse drugo za stavbe potrebno blago priporoča po najnižjih cenah Trgovina z mešanim blagom
Peter Majdič   MERKUR" Kranj.
P«
M
66-
TaittniK i« »reprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 88. februarja 1904. 186-40
E SittiiF
urar v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in srebmlne po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta.
Efe]
Nikelnasta anker-remont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpeznejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 8*76, najfinejša znamka, gld. 6'50. 114—50
MtMBPCOtJUHV MORS C0NCOUH3-
Z0l)0- tehnični dtcljf
Oton Jcydl
pri g", dr. E.Crlobočniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operacije i/vii.; tu specialist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča »s n
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
Drelse
v Ljubljani.-
Avgust
Kil
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomškove ulice St.
Stavbeno - umetno in konstrukcijsko klluCavoiCarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro dvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Špecijaliteta: 108-53
valjični zastori (Rollbalken).
94—2
Iz Ljubljane v
Novi York
z dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
.Zastopnik:
FR, SEUNIG, Ljubljana,  Dunajska cesta 31 (zraven šrange)
si
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko ,jelen'.
Ono je Bjar- zajamčeno čisto **njg in brez vsake škodljive primesi. -- Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119-60 ime „Schicht" in varstveno znamko „jelen".
J)obiva se povsod!
J*        JURIJ SCHICHT m
(vMo) največja toVaraa $Voje Vrste na (Vročen Kontinent«. tC«W
2277
Loterijska srscks. da« 10. Juniju 1.1.
Trst:       79     33     87     82 13
Hiša št. 5
v Kranju (Kokriško predmestje) z vrtom se proda iz proste roke. Kupnina se lahko plača tudi v obrokih.
Pojasnila daje Rudolf Kokalj v Kranju.     M 7
Naj-
boljša
Najcenejša
^fet/dllfi/
Najbolje za zobe.
Dobiva se v lekarni g. K. Šavnika Kranju.
104-54 -
kolesa
MT in šivalni stroji ~W
se dobe pri 65—7
Covrencuftebolju v pranju.
Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot  posebnost  žage  in vso
stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratiloni. Sesalno-genera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 121 86
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoma svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopoSljejo na zahtevanje zastonj.
****** **************************
Iasftlei je
»Dobra Kuharica"
spisala M i lika Vasi leva
v založništvu Lavosl. Schwentner-Ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vesana; cena 6 K, po polti 6 K 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejsih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritiku zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nic dražja, nego znane nemčke kuharske knjige. 10—84
Izšla je knjiga o
,0sebni dohodnini'
obsegajoča zakonska določila o osebno-dohodninskem davku z obširnimi pojasnili, naknadnimi odloki in važnejšimi razsodbami upravnega sodišča glede tega davka, kakor tudi razne vzorce za napovedi, hišne izkaze i. t. d.
Uredil in sestavil Valentin 2un, c. kr. davčni nadzornik.
NaroČila se sprejemajo že sedaj pri založniku g. Ivann Pr. Lampretn, tiskarju v Kranju. Cena knjige K 1*20, s poštnino vred K 1*30.
||    |                            4 za 15 konjskih moči se proda iz proste
lf Aflff 9    tf 9ttf 9U9 roke na Pnit1skovem (četrt ure od Kranja)
fUlIllfl   llflJJt ftf Ct ob Kokri. Zraven spada temeljni zid za
t vodno napravo in mala hiša s 4 sobami ter velikim vrtom. Kupnina se lahko plačuje v obrokih ter ostane lahko polovico
iste vknjižene na posestvu. 7s-6
Pojasnila daje v Kranju lastnik Rudolf Kokalj, v Ljubljani pa Franc Golob, trgovec z železnino.
Mana (Kolizej) K*. I^ANG na Marije Terezije cesti
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
Rogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Popolna oprava za vile. špecljallteta : Gostilniški stoli.
97-64
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki ceni.
čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Modrocl Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Špecljalltete v	ne-
vestlnlh balah.	Ve-
Ilkl prostori,	pri-
tllčno In v 1. nad-	
stropju.	
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, osle garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
8E
ZahVala in priporočilo.
Dne 8. junija 1905 so pogorela nam podpisanim posestnikom v Dolenji vasi pri Podbrezjah poslopja, katera so bila zavarovana pri
Gospod RUDOLF KOKALJ, glavni zastopnik zavarovalne družbe „Dunav" v Kranju, je to vsled požara nastalo škodo, tako hitro in povoljno cenil in nam tudi že izplačal polne zavarovane svote, da si štejemo v dolžnost tem potom izreči
javno zahvalo
slavni c. kr. priv. avstr. zavarovalni družbi „Dunav" na Dunaju, osobito pa nje glavnemu zastopniku Rudolfu Kokalju v Kranju in vsem posestnikom najtopleje priporočamo, da zavarujejo svoja poslopja pri tej domačej zavarovalni družbi.
V Dolenji vasi pri Podbrezjah, 15. junija 1905.
Franc Mihelič 1. r., hiša ftt. 5. f Franc Justin, hiša št. 8. Paul Bizjak 1. r., priča.
Urša Okorn I. r., bila št. 10. Franc Mihelič 1. r., hiša št. 9. Karl Jager 1. r., priča.
Resničnost zgoraj navedenega se potrjuje.
Županstvo občine Naklo, 16. junija 1905. 96-1 L. S. Joža Košir 1. r., župan.
Izdaja kouorcij »Gorenjec.
Odgovoru uradnik Andrej Sever.
Umnimi in tisek Iv, Fr. Umpreta v Kranju,
6899