>BMw toi apjftMUi pil W Trst«, t ned«Ha, 10, oktobri 1»2i, Posamezna številka 30 stot. Letnik Ll Ijka. NeroCnitui ta 1 mmm l «. lete L rti—, v iaaiMHtM t^rsi-t itefcMa i smrt&tce, Mb- i|0i*i fa obeta« ogkaM 7« *ot, ^ 1JJCL ogkae dtunUi uvodov L X— stot za beseda najmanj L 1 Urcdmitro is uprmv*Ufro* Trst {3J, ulic« 8. Fniouca d'A—l* 20. T* leloo 11-07. Dopiri naj m po«l)«fe UkJfutao urtiaiitvu. rtdd* ■w*1< is d«au pa npriTiUhru. RokofM m mm rrkiij«. Nifraaklrui pisma m m s«re emijo. — Laafc nriofba In tisk Tiskarno „Edinost* Pod uredništvo ▼ Qo r 1 cir ulica Otosuš Oorducct BL 7, L n. _Telet It 827 Olivni ta odgovorni urednik; prof, Filip Perle. Slovenci v Milanu P tip. ur. Nas tov bo sicer presenetil marsikaterega našega čitatelja, a važen je problem, ki se obravnava v naslednjih vrstah. Je telo od telesa celote vprašanj našega narodnega življenja v Idriji. Se le pred kratkim smo opozorili na dejstvo, da se ie obrnila dobršna struja izsiljevanja iz naših krajev proti večjim mestom starih pokrajin. Posebno mnogo služkinj s« podaja tja V zadnjih letih, predvsem v Milan in Turin in tudi v druga mesta. Je pa tudi mnogo fantov, delavcev, ki gredo iskat zaslužka v notranjost države. V velikem mestu je ta naš fcivelj razkropljen, vsak zase misli, da je sam, in se čuti osamljenega. Prvo, kar bi bilo treba storiti, je torej nekaka organizacija, ki bi omogočaj«, vt> a j medsebojno spoznavanje posameznikov tak finih nadih kolonij. Če ne drugega, bi morali imeti vsaj kako shajališče, kjer bi be shajali vsaj vsako nedeljo. Druga važna stvar je, da take naše »kolonije« dobivajo naše časopise. Kjer so Številne kakor v Milanu, bi se moglo urediti, da bi se prodajala tam tudi «Edinost». Zanimanje naSih izseljencev v Franciji za «Kdlnost» Je privedlo do tega, da imamo tam — v inozemstvu — dve razprodaji «Edinosti». V Milanu imamo tudi nekoliko naročnikov. Morda bi kdo izmed teh mogel dati v tem pogledu kak praktičen nasvet. V tem slučaju naj kar piše upravništvu. Nedoigo tega je priobčila «Edinost» kratko vest. o naših dekletih-služkin-jah. Poudarjala je. da se je obrnil tok teti izseljenk tudi v stare pokrajine, da jih ima zlasti mnogo Milan in Turin. Na vsak način je to vprašanje za nas grecejšnje važnosti in le obžalovati je •eba, da prihajamo s tem šele danos dan, teo pa naša, dekleta Že več let hodijo v Italijo iščoč si zaslužka in kruha. Nedolgo tega sem bil slučajno v Milanu. Truden od dolge poti in od vse-dnevnega tekanja po mestu in uradih, sem se vračal proti večeru po Stroki ulici v srednje mesto Bil sam, duševno ubit v pravem pomenu te besede. Kolpa j sem prestavljal noge. Nič se mi ni ljubilo misliti, le na stanovanje sem si feelel. Kot da bi bil pijan sem taval po trotoar j u v napotje hitrim. pasantora. Luči bo me ščepele,- da so se mi solzile zaspane oči. — Pa me naenkrat zbudi iz te dremavice slovenska beseda. Potuhnem, in Že mi udari smeh mladega dekliškega grJa na uho.. In potem zopet bose de, nagle, pridušene, kot bi se bale. Vmes je udarjal zategnjen in zavit zvok idrijske govorice. Kdor ni doživel, ne more pojmiti, kako prijetna, lepa, sladka je domača beseda v čisto tujem mestu, napolnjenem z ljudmi in besedami, ki jih ne poznaš in komal razumeš. Pa ti naenkrat sredi te puščave in osamelosti stisne dušo smeh, naš smeh in naša bessda, samo ena morda. Vsa duševna otopelost je tedaj nenadoma odnehala, Živ mi je postal korak in lahek, nič več zaspanosti ni bilo. In nehote sem pohitel, da dohitim šestero deklet, ki so stopale pred menoj in bile Slovenke. Še nikdar, razen z eno, se nismo videli, vendar smo si bili takoj prijatelji- One so bile vesele mene, jaz njih. Vračale so se ravno z dela v neki tekstilni tovarni, kjer so Že več mesecev v službi. Preživeli smo ves večer skup in smo si marsikaj povedali, o čemer £ie bom pisal in bom raje tako kot so mi naročile, naredil. Pravile pa so ml, da jih je v Milanu precej. Služijo v družinah, nekatere so tudi v trgovinah, dvoje, - troje njih v raznih pisarnah. Nekatere bolj izobražene. med njimi so tudi take, ki so končal; kako srednjo šolo, pa so nameščene kot guvernante, vzgojiteljice. Te se imajo najlepše. Nimajo hudega dela, razmeroma dobro plačo, čisto in lepo stanovanje, sicer pa malo prostega čana. Zato jih je tudi redkokdaj videti same, ker tudi na sprehod hodijo le v spremstvu cele družine ali pa vodijo otroke. Uslužbenke v trgovinah pravijo da morajo mnogo delati. Sicer pa se še precej dobro prežive. Da se uslužbenci izkoriščajo, je znano. Sicer pa tudi z drugega stališča rad verjamem, da se jim ne godi tako, kot uslužbenkam v naših trgovinah: radi velike razlike temperamenta. Tam doli je treba nare- vadno najdejo pred desnom (cerkvijo) ali pa na strehi Nerodno je to, da se mnogrokrat ne pomnja in w morajo najti le slučajno. Pravijo, da M bilo dobro, če bi se v tem smislu kaj organiziralo- Na splošno je njih življenje selo enostavno in v veliko mesto stisnjeno. Radi jih imajo, ker so pridne, vestne in poštene, vedno za korist gospodarja delujoče. Pravijo pa, da niso tako lep« kot Italijanke. Zbirajo se po navadi tudi v nekem baru, kateremu ne vem več imena. Bar je na domskem trgu. Pripovedovale so mi tudi več podrobnosti iz svojega življenja. Tako ena ne more pozabiti mladega fantiča, ki je delal v isti tovarni in je odšel k voja^ kom. Pravi, da Je bil «fajn» fant. Kmalu sta se seznanila, toda on se ji ni hotel približati. Potem pa mu je po neki drugi sporočila svojo zedevico in sta se potom te pošte zmenila za sestanek. In slučaj je bil čuden: istega dne je dekle dobilo pismo od doma. Pisala ji je mati. In je bilo v pismu pošteno, toplo svar-rilo: «Boj se moških in na molitev ne pozabi in na nas.» — Rekla je. da se je spomnila zorečega grozdja- Vendar je šla na mesto setanka, pa ni vzdržala. Utekla je, ko je Piero priftel in potem menda ves večer jokala. Piero pa je bil jezen in ji je rekel: Grda, roba. — No, tisti večer smo se vsi skup malo smejali. Vidite, tako je to njih življenje daleč od doma. Težko in prijetno obenem, vredno, da bi se oni, k* radi govore o takih stvareh bolj pozanimali zanje. Ko smo odhajali smo si prijateljsko stisnili roke. In omenil sem, da bo zopet kmalu zorelo grozdje v Brdih. Le ena je rekla: «Oh, Brda»... drugega nič. Potem mi je bilo tisti večer hudo in prijetno. I- V. HosoDnl memuk milice RIM, 9. (Izv.) Z današnjim dnem je prevzel poveljnlštvo faftletovske milici-•je on. Mussolini, ki Je ot> tej priliki izdal na častnidtvo dnevno povelje po katerem jim narekuje absolutno vdanost in pripravljenost nastopiti kadarkoli In proti komurkoli sa obrambo režima, ki je dane« domovina. Istočasno je odposlal v svojem imenu in v imenu črnih srajc kralju v S. Rossore vdanostno brzojavko. ___________ velike floKsnestl«zatrtim Uradno poročilo o sejah velikega faHstevskege sveta RIM, 9. Današnja številka uradnega fašistovskega glasila «Foglio d'Ordini» prinaša poročilo o obeh sejah, ki Jih j s imel včeraj in predvčerajšnjim veliki fašistovski svet. Na prvi seji je glavni tajnik on. Turati podal obširno poročilo o položaju v stranki. Orisal J8 delovanje strankinega vodstva, nakar je podrobno poročal o položaju v posameznih pokrajinah. Povdarjal je, da faiistovsk* vodilni krogi povsod tesno sodelujejo z vladnimi organi. Predlagal je nato naslednjo resolucijo: Fašizem, ki Je te dosegel veliko moč in ki se popolnoma saveda dolžnosti in odgovornosti, ki jih ima v sedanjem zgodovinskem trenotku. Izjavlja svojo pripravljenost nadaljevati do konca boj, ki ga je za po Cel za gospodarsko osamosvojitev in sa obnovitev vrednosti lire. Smatra, da trdovratno sovraštvo nekaterih in zločinska početja ne smejo motiti pohoda fašistovske revolucije in bodočnosti italijanskega naroda, ter poziva radi tega voditelje pokrajinskih fašijev, naj s paznim očesom motrijo obnašanje vseh sovražnikov režima. Poročilu glavnega tajnika je slodila krajša debata, nakar je veliki svet na Mussolinijev predlog vzel noročilo s pohvalo na znanje. Pričela se je nato razprava o praznovanju 4- obletnice pohoda na Rim. Veliki svet je sklenil, da bo na ta dan (28. oktobra) stranka razkazala vse svoje moči: naraščajne in vojaške, politične, sindikalne, korporacijske in upravno. 28. oktober bo v vsej državi veljal kot praznik. Vsi člani fašistovske stranke, vsi člani drugih organizacij, ki so odvisne od te stranke, in vsi člani sindikalnih federacij, vsega skupaj 20 milijonov državljanov, bodo ta dan mobilizirani. V Rimu se bo zbral naraščaj iz vseh pokrajin srednje Italije. Vršila se bo velika parada, nakar bo on. Mus-solini govoril v Kolose ju. Vsi fašisti bodo ta dan oblekli črno srajco. Popoldne in zvečer se bodo v vseh fašistovskih sedežih vršile družabne prireditve. Mus-solini bo izdal poseben proglas, ki ga bodo po raznih mestih pred množico eb priheta Meclor. parlamentarcev ZAGREB, 9. (Izv.)-Zagrebški gospodarski in kulturni krogi so se brez razlike udeležili- sprejf^ia čehoslovaških parlamentarcev. Na kolodvoru so jih pričakovali tudi visoki predstavniki državnih oblasti in mesta. Sprejemni govor je govorH zagrebški veliki župan dr. Kramarić, ki jih je sprejel s sledečimi besedami: «PozdravlJam visoke goste v imenu celokupnega naroda» — Po slavnostnem sprejemu se je podala ena skupina čehoslovaških parlamentarcev v zagrebško trgovsko-obrtno zborniko, kjer jih je sprejel in pozdravil predsednik Arko. V Imenu Cehoslova-ftkih gostov pa se je zahvalil za njegove besede predsednik čehoslovaške poslanske zbornice Maljrpetr Druga skupina pa si je ogledala zanimivosti Zagreba in njegove kulturne institucije-Ob 11. so bili čehoelo-vaški gostje sprejeti v mestni hiši, kjer so izročili zagrebškemu županu kristalni pokal kot dar čehoslovaftkega naroda mestu Zagrebu. Ob 13. url jim Je vlliki župan priredil banket. Zvečer so Čehoslovaški parlamentarci odpotovali v Split- ZAGREB, 9. (Isv.) Danes od 14. do 18. ure se je vršil na čast Čehoslovaških parlamentarcev v mestni kleti na Je-lačidevem trgu svečan banket, ki se ga je udele&ilo okolu 300 oseb. Govoril je predsednik pripravljalnega odpora za spreiem Čehoslovaških parlamentarcev dr. Ha doni 6 Iz Beograda, ki je končal s vzklikom češkemu predsedniku republike Masarjku- Nato se mu je zahvalil zastopnik čehoslovaških parlamentarcev Rudnički, kl Je napil jugo-slovenskemu kralju. V Imenu Zagreba je govoril občinski svetnik, samostojni demokrat dr. Juriša. Po obedu so ss ČehoelovaStl parlamentarci odpeljali v avtomobilih po mestu, ob 17. uri jim je veliki kupan priredil Čajanko, ob 20. uri pa so odpotovali v Split, Po femlsui tir. Ntktta BEOGRAD, 9. (Isv.) Slučaj Izpada dr. Nikića iz vlade spravljajo mnogi politični krogi v stik s koncesijami, ki jih bajć dovoljuje ministrski predsednik Uzunović Stj. Radiću. Slučaj dr. Nikića je po mnenju merodajnih krogov velik udarec za> vlado, ki se nahaja Ee itak v Jako dvomljivem položaju. Mnogo se govori o sestavi hrvatskega delavskega bloka v katerem se bodo koallrale vse hrvatske skupine razen radićevcev, pa tudi nekateri radičevci, ki so nezadovoljni 9 Stj. Radićem. Domneva se, da bo imenovana skupina v parlamentu zastopana od 25 do 30 poslancev in da bo sodelovala tudi skupina Jovanovića- Kralj Aleksandar odpotoval t Topolo BEOGRAD, 9. (Izv.) Danes ob 13.15 je jugoslovanski kralj odpotoval v Topolo. _ BpozltUo ® ruski komidstKol stranki er In da je delavstvo v Leningradu odločno nastopilo proti Zlnovjevu, ki je mislil, da bo bal v tem mestu žel največji uspeh. MOSKVA, 8. Agencija «Tass» javlja: Vse organizacije komunistične stranke so odobrile resolucije v katerih izjavljajo, da odobravajo delo osrednjega odbora in grajajo početje voditeljev opozicije, ki so pa sedaj ostali osamljeni in štejejo le malenkostno število pristašev. MOSKVA, 9. \ opoziciji proti Stalinu so sed^i sledeči komunistični voditelji: Troo-ki, Zinoviev, Kaiaenev, Pjetakov, Radek, Krupskaja, Sokolnikov, Sopronov, Rakov-skij, Smilga, Šljapnikov, Preobraženskij, Medvedev, Kolontaj, Laševič, Coff, Rein-gold in zadnje dni celo Buharin. Opozicio- nalci pa nimajo nobenega čaaopiaa. in no- ki je nastala v rudniku Durban VDarm-benega propagandnega sredstva. Predvsem ; hau(4eru ^ ^ij.-. Dokoi1f), rnrJ-iviPv* se skušajo uveljaviti v Moskvi sami. Vlad- H \ x• J t^ ' na grupa in osrednji odbor z vsemi sred- 4 fvropejci, iou pa je aomacmov. iio stvi skušajo zatreti njihove nastope. Cim ®*daJ se ie posrečilo izvleči 11 trupel. Js zadovoljen s svojim njim ministrom SCARBOROUGH, 8. Angleški ministrski predsednik Baldwln je v nekem Sovoru, ki ga je imel včeraj, rekel med ru#im, da predstavljajo vstop Nemčije v Družbo narodov in ratifikacija lo-carnskih dogovorov sijajen uspeh angleške diplomacije. V prvi vrsti pa je vse to zasluga zunanjega ministra Chamberlaina. StrsSna nesreča v rudniku 154 rudarjev zakopanih DUNDEE (Natal), 9. Radi eksplozije, bolj se bliža kongres komunistične stranke, tem ostrejši je boj. MOSKVA, 9. Agencija «Tass» sporoča: Politični urad komunistične stranke ZSSR je ugotovil, da so nekateri zastopniki in voditelji opozicije kršili disciplino. Radi tega Je političn urad sklenil, da bo na prih. seji osrednjega odbora in osrednje nadzorstvene komisije predložil vprašanje o ukrepih, ki jih je treba storiti proti Trockemu, Zi Incident eb Utavsko-poljski meji. VARŠAVA, 9. Dvanajst Litavcev je prekoračilo litavsko-poljsko mejo pri Dulk-šyju. Porufiili so na poljski strani telefonske žice in droge ter takoj zbežali nazaj na litavsko stran. Obsojena anarhista PARIZ, 9. Španska anarhista Durutti in Ascano, ki sta bila 23. junija radi nameravanega atentata na španskega kralja aro- , tirana, sta priznala svojo namero in sta novjevu in Piatakovu. Politični urad je} bila kaznovana. Durutti je bil obsojen na z zadoščenjem vzel na znanje dejstvo,! 3 letno, Ascano pa na šestmesečno ječo. DNEVNE VESTI dlti vse hitro, točno, z vso prisotnostjo čitall fašistovskl tajniki. Manifestacije duha. Mi pa smo morda bolj poča^ni ^ bado vojašk zJna5ajaj ^ bodo mV in hlapavi- In moral sem se čuditi ^ vršmJ v n|jstrožji 'disciplini. 31. kako jih tuje mesto preustvarja. Mislil ,oktobra se bodoJ zbralJi v Bologni vsi bi človek, da se zgube v tujem svetu,,Castnlki fašistovske milice Zborovanje MUh legtjonarjsv v Bratislavi PRAGA, 9. Na zborovanju češkoslovaških legijonarjev v Bratislavi se je poslal pozdrav Masarjku in Benešu. Češki legijo-narji so na tem zborovanju poudarjali, da odklanjajo vsako diktaturo, ter pozvali vse one Češke stranke, ki se zavzemajo v svojem programu za demokracijo, da naj vstopijo v mogočno napredno demokratsko fronto. _ Večni lneldentl v nemškem zasedenem pa so le še bolj trdne. Nič one zanikr-nosti in flegme ni v njih. Vesele, izrazite in pridne postajajo. Trdne tudi v narodnem oziru. Primerjal sem pogovor z njimi z mnogimi onimi, ki smo jih navajeni slišati med fantom in dekletom pri nas. Kaka razlika! — Nič tistih praznih nerazsodnih besed, ki kar tako plavajo v zraku, ampak jasno premišljene, iz misli vzete so njih besede in prijetne. Rečem Vam, bil sem jih vesel. Najtežje se pač godi onim v tovarnah. Njih življenje je enakomerno delo mnogokrat nevarno in plača ne najboljša. Tudi so ves dan v temi in prahu in je za zdravstveno čiščenje zapraše-:nih prostorov zelo slabo poskrbljeno. Zato pa izkoristijo vsak hip, da gredo fiia solnce. Ob nedeljah popoldan se na- čete milice- Oddaljenejše legije milice bodo poslale v Bologno oddelke kolesarjev in konjenikov. — Na drugi seji se je vršila razprava o pravilih stranke. Nova pravila so bila odobrena in bodo v celoti objavljena v prihodnji številki uradnega glasila. On. Grandi je nato povdarjal važnost dejstva, da je on. Mussolini sam prevzel poveljstvo nad fašistovsko milico, nakar je svet razpravljal še o gospodarskem položaju. Končno je on. Mussolini podal obširno poročilo o notranjem in o mednarodnem položaju, minister Volpl pa o finančnem položaju. PARIZ, 9. Agencija «Havas» poroča, da je v noči od 7- na 8. oktobra prišlo v Manjcu do novega incidenta. Agencija pravi, da je neki človek, ki se je vozil na kolesu, ustrelil? parkrat iz revolverja proti dvem francoskim podčastnikom, ki sta se mirno vračala v vojašnico, in da je enega ranil. Kolesar je zbežal in se izgubil v temi. Uvedena je bila preiskava. Španski kralj In Plimo De Bftvers sta se pobotala PARIZ, 9. Glasom poročil iz Madrida je prišlo med španskim kraljem Alfonzom ter didaktorjem Prlmo de Rivera do sporazuma. Ta sporazum sloni na tem, da na eni strani soglaša kralj ■ notranjo politiko Primo de Rivere, a da je na drugi strani pristal Primo de Rivera na amnestijo vseh onih častnikov, ki so bili obsojeni radi soudeležbe pri zadnji zaroti. Kal le z MkMdno zraenlauo avstrijskih km? Že v torkovi številki z dne 28. septembra smo poročali, da je naknadna ^izmenjava ^avstrijskih kron še ;vedno na mrtvi točki. Vsako prijavljanje in naznanjanje je popolnoma brezuspešno. Ljudje naj prav mirno počakajo jdoma s svojimi jzakladnimi listami avstro-ogrskih kron, dokler jih ne bomo posebej s ponovnimi Članki obvestili o tem, kaj jim je storiti. Sedaj se namreč likvidacija avstro-ogrske banke še ni dovršila ter zato ni mogoče niti vedeti, po kakem ključu se bodo te krone zamenjale v lire- v smislu Čleia 206. saint-germainske mirovne pogodbe. Ko bo nekoč likvidacija dovršena, bomo natančno sporočili rok. način in ključ izmenjave. Do takrat pa ne preostane nič drug'ega kot čakanje. Vse druge poti in prijave so čisto brezuspešne- Ker pa se še vedno dobijo ljudje, ki niso verjeli našemu pozivu in sporočilu z dne 28. oktobra ter tekajo naokoli po brezuspešnih poteh, objavljamo, v celoti odgrovore vseh treh finančnih intendanc v Trstu, Puli in pa Vidmu ravno v zadevi izmenjave kron, kot so jih sporočile na tozadevna vprašanja »Gospodarskega vestnika» v mesecu avgustu in septembru tekočega leta: Prvi odgovor: Videm, dne 23. sept. 1926. «Furlanska finančna intendanca v Vidmu. Uredništvu «Gospodarskega Vestnika» V Gorici. . Predmet: Izmenjava avstro-ogrske valute. Odnosno na Vaše pismo z dne 15. avgusta t. 1. ter po nalogu generalne zakladne direkcije se Vam sporoč . da Tretji odgovor Finančna intendanca v Trstu. Trst, dne 17. avgusta 1926. Uredništvu Gospodarskega Vestnika v Gorici V odgovor na Vaše pismo z dne ,14. t. m. se obveščate, da ni bila dosedaj izdana še nobena odredba glede postopanja s kronami, katere so bile sprejete v mesecu marcu 1922. Finančni intendant (Podpis). Priobčili smo tako odgovore treh tozadevno najbolj pristojnih finančnih uradov. Vsak lahko sedaj ve, kaj mu je storiti: Prav mirno čakati! — Če pa si kdo kljub temu kopiči zato no vili bvez-potrebnih stroškov, mu pa pri najboljši volji ne moremo pomagati. Izpili na univerzi v Radovi Pravna fakulteta: Civilne ustanove: 1. klicanje (appello) 16. X. II. klicanje 5. XI. Civilno pravo: I. SO. X. — II. 8. XI. — Trgovsko pravo: I. 29. X. — II. 12. XI. — Ustavno pravo: I. 24. X. — II. 3. XI. — Upravno pravo: I. 25. X. — II. 2, XI. — Cerkveno pravo: I. 28. X. — II. 3. XI. — Kazensko pravo in kaz. pravni red: I. 30. X. — II. 15. XI. — Mednarodno pravo: I. 28. X. — II. 3. XI. — Zgodovina italijanskega prava: I. 28. X. — II. 3. XI. — Zgodovina rimskega prava: I. 29. X. — II. 5. XI. — Rimsko pravo: I. 28. X. — II. 5. XI. — Narodno gospodarstvo: I. 20. X. — II. 0. XI. — Finančno pravo: I. 2t>. X. — II. C. XI. — Pravna filozofija: I. 18. X. — II. 8. XI. — Statistika: I. 2U. X. — II. 6. XI. — Primerjalno pravo: I. 29. X. — II. 5. XI. — Soeijologija: I. 30. XI. — II. 8. XI. — Knjigovodstvo: I. 18. X. — II. 6.- XI. — Ustave drugih držav: I. 20. X. — II. 2M. Pravico do poviška imajo brezdvomno vsi oni, ki so bili upokojeni od 1. jnlija 132*. dalje. Oni, ki so bili prej upokojeni — po čisto osebnem mnenju gospoda tržaškega skrbnika — imajo iste pravice, vsekakor se je gosp. trž. skrbnik obrnil to-stvarno za natančna navodila na naaČno ministrstvo. Čim bomo zvedeli za padrob-nosti, se povrnemo k predmetu. Andrej Bruz - Dol; Anton Makovec - Gabri je; Josipina Lnžnlk - Trst; Frančiška vd. Vrh - Trst; Ivan Tenoe - Sv. Križ; Ivan OaliS - Konto vel: Pridite v urad po navodila ali pošljite znamke za trošek rimskega odgovora. J osin Kocjančič - Vato vi Je: Vašo stvar smo predali pristojnemu uradu; vse je v redu. Ob priliki poravnajte nam troške, ki smo jih imeli za legalizacijo Vaše listine. 2. In Orilna: Alkoholne pijače se prodajajo na drobno brez posebnega privoljenja varnostne oblasti, ako vsebina v posameznih zaprtih posodah ni pod H litra z gra-dacijo-do 21%; za višjo gradacijo pa je naj- V Trsta, iu* i«, oktobra m SS&SftA to^ijTMfrSo "°le ** ^^ ^ Pdelrflll Jen, dober, namiljen. Sel Jo vsakemu na T~ha Tam* kateremu ota^n. V dr-Uo . par takimi pišja koliOlnska mera razvidno, da Tino v 8» litra spada k prostim I—Ipfani ftftn« - Kopriv« Bo tuba prtv piti vidamsko zakladno dekgftdlo za probo« računa na tržaško zakl. delegacijo, vzrok zastoja tiči v tem, da Je račun prišel pomotoma t Videm namesto r Tirat. _ Tajništvo. TR2A&KI BLAGOVNI TRO. a. ta. im Tržni dan srednji. Temu je krivo precej nestalno Treme. Sadni del trga boljši od selenjadnega. Krompirja nekaj Teč kot pretekle zadnje dni, a navzlic temu malo t očigled povpraševanju. Nad vsem so Se vedno češplje. Cene na današnjem trga. Zelenjava i Krompir 45—65; pesa rudeča 70—100; Selen 120—180; malancane —.—; paprika 240—280; buče —jfižol v stročju —.—; fižol v stročju za lušfeenje 840—500; r[ nov 260; zelje belo 80—100; karfijoli 120; vrzote 80—100; čebula 40—80; česen 250—270. — Sadje: CeŠplje 60—100; fige 60—100; breskve —; hruške 140-400; jabolka 80 do 200; grozdje 18CP—380; limone 20—45 L za zaboj. — Orultv Vil« — Mamdoliadetšint odsek Mtalniea pri 6v. Jakobu sklicuje za danes ob 11. uri predpoldne sestanek vsega članstva v dvorani DKD. Prinesite s seboj inštrumente. — Društveni tajnik. — Dramatični krotek šentjakobske Čitalnice prosi gospodične in gospode, ki imajo veselje do dramatike in ki se želijo udejstvovati na tem polju, da se zglase danes od 10.—11. predpoldne na «Stari policiji« in v pondeljek, torek, sredo in četrtek v prostorih DKD od 8.—10. zvečer. — DruStveni tajnik. — Pevsko društvo (Kolo* vabi na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 17. oktobra 192(5, ob 10. Tiri v društvenih prostorih. — Predsednik. — H. D. Zazja, Rojen. Danes točno ob 14. uri zbirališče nogometašev pri rojanskih obokih. — Vodja. TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽENIE Važno za vse Slanice la udralcae člassll Začenši z dnem 5. 9. Jo nepreklicno 1. novembra 1926. so vsi udruženi člani prosti. Dovoljene so preselitve iz ene članice v drugo. Dovoljen |e vat op novih člaaov. Člsfnice morajo Jo 1. novembra t. L izročiti O. S. V. vse legitimacije v svrho vidiranja za novo športno leto. Članice morajo dostaviti O. S. V. skupno z legitimacijami na posebni poli natančen seznam istih, z navedbo, v kateri panogi te misli isti član udejstvovati. Opozarjamo, da se botJe lahko legitimiran član udejstvo-val le v panogi, za katero bo izdana legitimacija. Člani, ki se preselijo, predložijo staro legitimacijo novemu društvu. Ni potrebno posebno dovoljenj«. Za novo udružene člane velji kakor do sedaj. Opozarjamo članice, naj ločno in natančno rr.vr-lifo c?«Io' legitimacij in udruženja do i. novembra, ker se po tsm dnevu ne bo v nobenem »lučaju (razvne izjem, ki jih določa pravilnik) dovoljena nova udrnžitev in preseljevanje članov. O. S. V. TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA Pozivijem v drugič in zadnjih vse slanice (razen ooih, ki spadajo pod goriški P, O.), naj javijo najpozneje do 21. oktobra 1926 svoj vpis za prihodnje nogometno prvenstvo. Izjave, katere morajo biti doposlane pismeno na naslov S. U., merajo vsebovati ime igrišča, na katerem misli članica v letošnjem prvenstvu gostovati. T. Komisar: Plesničar. SAVEZ SODNIKOV V petek 15. oktobra 1936 se bodo vršili izpiti za nove sodnike in sicer v ul, Zanetii 1. L točno ob 20. uri. Pozivijem vse gg., ki mislijo postati nogometni -sodniki, naj se polnoštevilno odzovejo vabilu. Komisijo seutavljajo gg. Plesničar, Sancin, Kras in Eertoncelj. Vsi sodniki, kateri so sodili preteklo leto prvenstvene tekme, iso naproSeni, da javijo na naslov S. U., ali mislijo izvrševati isto službo tudi letos Komisar: Plesničar. IGRIŠČE «OBZOR» «Prosveta» - «Ozbor» Po dvotedenskem odmoru se srečata četi omenjenih druStev danes popoldne v nogometni tekmi za kupo dr, Sardoča. Da obeta omenjena tekma vse ono, kar želi naša športna publika, ni potrebno, da posebej podčrtujemo. *Prosveta» kot prvak tržaške pokrajine, a na drugi strani «0bzor», ki je po več hudih porazih, ki so zadnjič v borbi s «Pro-sveto» sledili drug za drugim, dokazal, da ni še zatemnela zvezda .njegove slave, se srečata danes, da po zadnji neodločni tekmi še enkrat poskusita, da si z vsemi močmi, a vedno v kavalirskem ravnanju priborita zmago. Kdor ljubi sport, kdor ljubi nažo mladino in upošteva njene nanore, bo brez-dvomno pohitel danes na igrišče v Rocolu, da prisostvuje omenjeni tekmi. Tekma prične točno ob 15.30. Pred to tekmo nastopita «Sparta»-«Adria* tudi za kupo dr, Sardoča. Ta tekma prične ob 13.30. Športno društvo *Adria» Danes naj bodo na igrišču Obzora opremljeni sledeči igralci: Rupena I in TT, Šteblaj in Cesar, Vrbec, Pečar, Štolfa, Košuta, Mahne, Golobič, Saksida — rez. Počkaj, Micheluzzi in Kosič. — Sp. vodja. Sestanek tehničnih vodstev se vrši kot naznanjeno v torek zvečer ob osmi. Kraj se izve pri tekmi Adria-Sparta na igrišču Obzora danes. — Sp. vodja. V torek se priobčijo imena gospodov, ki so v tehničnih komisijah. S. D. Primorje, Prošek Vaše vabilo prejeli prekasno; nastop 17. t. m. nemogoč, ker naša četa zadržana v tekmi za knpo dr. Sardoča. — S. K. Concordia, Skedenj. M. D. Zarja, Bazovica - M- D. Prosveta, Opčine Danes ob 4. uri se odigra na igriiču v Bazovici prijateljska tekma med navedenima četama. Boj na zelenem polju bo vsekakor zanimiv, ker sta v zadnjem času dobili obe četi dobre moči; zato vsi na Igrišče. C. S. Alabarda - S. K. Concordia Imenovani četi se danes srečata v prijateljski nogometni tekmi, ki obeta biti res zanimiva, predvsem radi dejstva, da je Alabarda preteklo nedeljo porazila močno četo C. S. Tergeste s 4:0. Ne (nemo pa prezreti vrlin, ki jih je Concordia pokazala v svoji zadnji tekmi proti Rocolu in ki na«" danes jamčijo za častno arfirmacijo črnobelih. _ Tekma prične ob 15. m m m Pravilnik tvncrji za kapo g. Jakoba Ivllgoj. 1) P. O. v Gorici organizira nogometno turnejo za kupo g. Jakoba Suligoj. {urarja T Gorici). 2) Tekmovati smejo vsa društva, katera so tekmovala v preteklem letu v I. diviziji, in vsa druga društva včlanjena v P. O. 3) Vsako društvo mora javiti že vnaprej zmagovalko turnirja ee proglaal četa, ki »i ca dobo dveh let (tudi če ne a edoma) pridobi prvo mesto t klasifika- se po pravilniku nogometa (F. na Igriščih ln ob ir/ 7) Tekme se bodo Igrale irah. kj tih določi P. O. 8) Priirvi se bodo upoš e vloftifo pot ura po odla °*yop®i ^ L 5, katera svota m povrne v slučaju Iva. upoštevali edino, ako po odlgnai tekmi, a prilogo " odobritve prizii 9) Vpisnina k tekmovanju znaša L 10.— 10) Turnir se yrm pod nadzorstvom 8. U. 11) Vpisovanja sprejema Teh. kom. nogometa Albert Terkln Gorica. Corso G. Verdi št. 7 vsak dan do nedelje 17. t. m. 12) P. O. si pridržuje pravico spremeniti pravilnik v slučaju potreba. S. K. Sparta — Gorica. Danes, ob 9. uri dopoldne naj se zberejo vsi navedeni igralci na igrišču «Veledrom>, kjer bodo odigrali pri jate 1 jak o tekmo s S. K. «Jadran« iz Vrtojbe: Aadinja, Spacapan, Klančič, Molar, GregorlČ, Sket IIL, Gortan, Jež. Leban, Gor J up, Bovoon II. Vsi člani ljeni, da se udelstUo sestanka •Vel S. K. Sparta, kl Imajo veselje do lahke atletike, so vabi danes ob 10. uri dopoldne na «VeIedromu». Torej vsi atleti in atletinje na Veledrom! — Teb. vodja. Iz tržaškasa fivllsnla Nazgoda pzl daftau Med delom na paraiku «Dalmazia», ki aa »pravijajo v Lloydovem arzenalu, ja letni Lovro Merlak, stanujoč v Sked št. 499, včeraj opoldne hotel po ntkim opravku v pod palub je. Toda ko je plezal po lestvi navzdol, se mu je noga spodrsnila in je padel z višine kakih 5 metrov na dno skladišča. Obležal je precej hudo poškodovan: zlasti po prsih se je hudo pobil. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v estno bolnišnico. — Ko sta £6-letni Ivan Bajt, stanujoč v ulici Tesa št. 65, ln letni Ludvik Fiscber, stanujoč v ulici P. ftevoltella št. 243, včeraj predpoldne delala na nekem odru v tovarni testenin «PastHleio Triestino», ee je nadoma prevrnil na niu te£ek tram la ju poškodoval. Bajt je zadobil več lahkih ran na glavi, njegov tovariš pa Jo je lzkupil z neznatno poškodbo na desni roki. Po p] pomoči, ki sta jo doMla od zdravnika i žilne postaje, sta bila na lastno željo prepeljana domov. — Z avtomobilom rešilne postaje je bil včeraj popoldne prepeljan v mestno bolnišnico 43-letni težak Aleksander Grlson, stanujoč v ulici Rena št. 12, kateremu je pri delu v prosti luki V. E. III. padel na glavo kos lesa in ga precej hudo ranil na temenu. Ko so mu obvezali in izlečili rano, je bil Grison na lastno željo prepuščen domači oskrbi. Iz tatinskega dnevnika* Predvčerajšnjim opoldne, v začasni odsotnosti uslužbencev, ki so se podali h kosilu, so se neznan izlikovci vtihotapili v trgovino električnih predraetpv Helene Ulcigrai v ulici Ugo Polonio Št. S ter ukradli pisalni stroj, vreden 850 Itr. — Naznani zlikovec je imel predvčerajšnjim priliko, da se je prikradfl na hodnik stanovanja Valerija valin, fcdvaječega v ulici Cesare Battisti 6t. 7, ln odnesel staro posteljno žimnico, vredno borih 50 lir. — Neznani prijatelji dobrega rižota so predpreteklo noč obiskali kurnik Ani Valentin, stanujočega v Pončani št. 649, ter odnesli 6 leporejenih kokoši. Valentinova je javila tatvino orožnikom. koračnicami ter domači cerkvami pevski zbor g par nagrobnlcaaml. Med številnimi venci «t videl tuđi venec raspu-Stenega Mladinskega društva «Ja-dran». Bil je res vzor moža, kakršni se dandanes redko dobijo, Ml je vztra- rofco ln nt gg Mio, ki bi pri nJem iskal opore, in je ne dobil. Pomagal Je fvsem, če je le mogel bodisi s nasveti ali gmotno. Bolehati je začel že pred letom, hiral je dan za dnem, in trpel. Za njim ftaluje cela vas. Bodi mu lahka domača zemljica, preostalim naše iskreno sožalje. Vesti z Goriškega OorMe Sinočnja prireditev in današnja tudi a pi dišče, to fte pet let obstoječe in tako sta prepovedani. 8 tem je goriško gle-to fte pet vztrajno delujoče društvo, ki nam je v vsem mestu nudilo obilno duševne ln moralne opore, končalo svojo letošnjo sezono, še predno jo Jesrlčelo. Sinoči bi bila morala dvoranai Trgovskara doma znova združiti obilen tok naših ljudi, pa je stala prazna* temi. Pričakovan smo letošnje zime' s velikim veseljem in smo bili programa, ki ga je dram-Bkp društvo sestavilo, fce vnaprej veseli, ker je mnogo-obljubljal. Vsega tega ne bo, vse to letos odpade* gledišča nimamo več. Prepovedane so tudi dru- žinske prireditve. Prepoved je prišla tik pred predstavo. Iz triaike pokralfna POSTOJNA. Ob groba Fanči Jnrea. Včeraj je vsa Postojna, vsa Notranjska in neštevilna množica iz oddaljenih krajev, spremljala k zadnji poti hčerko svojega roda in zadnjič pozdravila angeljsko-lepe-ga mrliča, našo preljubo Fanči. S premnogim belim cvetjem, z milim našim petjem in z glasbo, ki je bila pokojnici tako ljuba, je bila dokončana nje trnjeva pot; nosili so jo strumni telovadci in častna straža so ji bile telovadkinje-sestre. Ko smo Te pozdravili ob Tvoji rani gomili, je bila naša žalost tako neizmerno globoka, da so iahko samo tihe solze izrazile vso našo t ugo. Da, celo nebo je žalovalo z nami, ker v resnici si bila dobra, plemenita, v največji meri prijazna in uljudna, vedno živega in bistrega duha, po svojem srcu lepa m po duhu razumna, pravi vzor vsem vrstnicam. Kakor nežna cvetka si vzrastla in komaj vzcvetela tudi usahnila. In vendar si z največjo udanostjo prestala zadnjo bridko skušnjo, ki Ti jo je naklonilo življenje, in odšla tja, kjer ni ne telesnih ne duševnih muk, kjer se nag utrujeni duh za vedno spočije, kjer ni neizpolnjenih želj ne hrepenenja. Ali nas, ki smo ostali, nas je Tvoja prerana smrt globoko pretresla in razžalostila. Tvojim dragim starišem ni besed tolažbe, kakor trdna vera, da bo prav gotovo prišel čas, ko Te bodo zopet lahko polju-hili, in upanje, da bo čas omilil globoko rano. V tolažbo naj jim bo tudi zavest, da deli njihovo žalost tudi premnogo sorodnikov in prijateljev, ki so vsi pokazali, kako so cenili Fanči in kako globoko sočustvujejo ž njimi. Nam drugim pa naj vedri in dobri duh pokojne, ki smo jo včeraj zadnjič pozdravili s poslednjim «z Bogom«, pomaga, da postanemo tudi tako dobri kot ona. Dioniz. Fašistovaki vsem fašls nt De Loreasi je poslal političnim tajnikom ter na znanja vsem poteštatom, županom, tašlstovskim komisarjem ln šolskim obla- stem: •O priliki odrretja šolskega leta ter odvadile obsežena v odredbenom 19S6, št. 5 opoear- nosno na na listu z dna 3. jam V. B. na tki] mlad V skrbele rči v vseh ftoiah Aoeltt črno trs bodo brzo aa najboljši način >le aa lsVriJtej gori navedenega. aiucaju neizpolnitve ...... potom postopata.* jo vsi naši a je«, po-s Y bo disciplinarnim Prosi prisotne občinske može, naj mu stoje ob strani, v potrehi kake važne odredbe. Tekom govora omenja še običajne pohvale in konča z običajnim pozdravom. Isti govor ponovi v slovenskem Jeziku. Fašistovaki tajnik g. Mazzoco čita kratek pozdrav g. poteštatu. Potem se oglasi k besedi lo-fcavski župan g. čibej — častita novemu g. Županu in mu kliče cdobrodožlil« in sporoča pozdrav svoje občine. Omenja, da ie bilo nepotrebno poudarjanje g. župana, da ostanemo zvesti svoji domovini, kajti naše ljudstvo je bilo vedno zvesto svoji domovini je to domačo grudo ljubilo in jo ljubi kot punfiico svojega očesa. Žagotavlja g. poteštata svoje in svoiih tovarišev pomoči, ako bo le on sam notel — in dalje pravi. — Gospod poteštatt Ko so naši pradedje vstoličali svojega vojvodo — svojega kneza, — kar se je vršilo na Gosposvet-skem polju blizu Celovca, takrat je priprost kmetič vprašal vojvodo stoječega na vzvišenem kamenu: Ali boš pravičen sodnik? — Ali boš ščitil uboge vdove, starce in otrokfT — Ali boš varoval stare šego, navade ln običaje 7 — Ali se boš bojeval za vero naših očetov? — Toliko In nič več ao vijo. Gospod ftupan i ►vi župan — ic dobrodošl ▼i no dm^Ltii* se V torek dne 26. septembra 1926. sem šel mimo gostilne t. Humarja v £empasu, iz katere se je razlegalo glasno vpitje, petje, streljanje itd. Vse nfia^be. Radoveden, kaj naj to Izredno slavje pomeni, povprašam tam stoječe ljudi, ki pa niso znali povedati točnega odgovora. Le to eo rekli, da se neka družba poznanih gospodov na ta način zabava. Mislim: Če Te pijančevanje inteligentnih gospodov njim samim zabava, če so te vrste prireditve svefcost našega tuk. šivlja, niso vredne niti groša vse one lepe besede, ki jfli pile zlasti «Gor. Straža» proti popivanju in gostilniškemu veseljačenju takim ljudem, kfct so oni večer pri H uro ar ju razgrajali v imenu smeri taiste «kojs£zu V popde^ek vodenj priza-ga ni'dejala ogromno škodo. Ker ležijo pose-j(sta Troha Tomaž, kateremu je voda odnaslM vso rodovitno zemljo, poškodovala mM uničila pridelke, zasula njive š peskoSI tako da se ceni škoda do 60.000 lir, Hudo je zadet tudi posestnik Velikajna Franc, po domače «Hladnik>, katerega posest je popolnoma uničena. Na celem nestvu je nad 50 usadov, nlive zasute i va in pol metra na debelo peska iti grušča. Ostali pridelki so uničeni, tako da o prisiljen prodati živina Že lanjsko leto mu je napravila voda za 12.000 lir škode za kar ie dobil odškodnine 700 lir in sam6 popravilo mostu ga je stalo 10.000 lir. Danes na ima škode 60—60.000 lir. Uničena sta ava mosta in ves nasip ob vodi. Pri PetriČu Francu je velika njiva tui* šice, dolga par sto metrov, uničena, blizu hiše je voda nanesla do osem metrov vir sok kup peska. Pri drugem je plaz udri za hišo, ki s« je . pa srečno obvarovala. Naslednje hiša so zidane prav pod hribom, ki so se pa srečno upirale plazovom. V nekatere so sicer tudi udrli, tako pri posestniku Erjavcu, kateremu je voda in plaz udri skozi vrata v stanovanje, pokvaril pohištvo in udaril v klet. Prebivalci so se komaj rešili smrti z begom skozi okno. Vse razdejanje je prišlo nenadoma, tako da so ljudje komaj ušli nevarnosti. Isto razdejanje se ponavlja naprej. Pri Bupniku, po domače v uničena. Odneslo je vse mostove, hribi so poškodovani in pridelki uničeni. Kanomljica je nanesla ogromno maso naplavine in si napravila velikansko strugo. Most pri Fari je uničen in prehod je mogoč čez polja posestnika Svetličiča na levem bregu Kanomljice, ki so črez in črez poplavljena. Graolje so popolnoma uničene. Ljudje se prestrašeni vprašujejo in z bojaznijo gledajo bodočnosti v obraz. Kdo bo popravil škodo? Pridelki so uničeni in zima je pred vrati. VeČina prebivalcev e se je preživljala s kupiMjo lega. je sedaj porušena in za njeno vzpo- nvi dalje in mu a t Hkratni Ži- 8v. Križa srčpo poiđra-ta in mu v kratkih je-ah časvta ln mu priporoča — ter mu tudi on zakliče ashvali obema župa-oflcijo- drugi priskočili na pomoč, a tako pa je čas fe, da bi se ne bila nasejaia^ Toda, kje^abna za vsak promet. Velikanski pla-1 vsak navezan le nase. Tudi drugo vpra-' ^ I nGJ^i"; ki so se utrgali iz bližnjih gi ilev,; §anje je še: kam naj se spravi naplavina, v W M^s" so tamkajSnje hiše. Nekemu ln kdo popravi vso cesto. nosL, organizirati vse v vasi in začeti » noa«st^lkn r druJino daRPtih ^trol« ie Temni oblaki se zbirajo nad pravim aeiom. zakaj ste se šele ^o^^ in noliišfa. se ga obup. ai st« »• 9ele »edai] ^»tnlku z družino desetih otrok j«' „^sTZn in polaga J prav, d. amo odnesla ves rodovitni svet, uniiila - ^J,™™ _ —- - - pridelek, tako da je danea popolen r*«- milijon vež. Veliko škode je voda prizadela tudi ostalim posestnikom In vdrla v tamkajšnjo kasarno financarjev. Vsa dolina Osojnice je bila pod vodo, vsa polja so razrita in sedaj obširna peščena ravan. Zima prihaja in s tem bo gorje našega kmeta podvojeno. Ljudje hodijo okrog, premišljujejo in tarnajo. Živina izgine- Vesli Iz Istra IZ DEKANOV. Smrtna kasa V nedeljo dne 26. septembra smo spremili k večnemu počitku gostilničarja bivšega župana Ivana Griion, ki je umrl v dobi 48 let svoje starosti Kruta usoda nam ga je ugrabila iz vrst najbolj vztrajnih in vzornih mož. Kaj vse je bil pokojni Ivan, je pričal pogreb, katerega se je kljub slabemu vremenu udeležilo mnogo ljudstva iz domače in zganili? Morda Vam dili ljudi iz mrtvila, v katerem ste jih pustili tako dolgo? Na vsak način je res to: Drugod, kjer delajo društva že dalje časa, tudi več let, so se ljudje že zdavna odvadili onega sirovega nastopanja, ki se ga vi boste Šele morali. Res pa je tudi, da smo i mi ljudje. OBBKUANŠia Naše ceste propadajo že od vojne sem. Tam, kjer so občine skrbele sproti za popravljanje cest, so se te še ohranila. Najhuje so pa prizadete one ceste, ki so pripadale poprej deželni upravi. Taka cesta je n. pr. ona s Slapa na Šentvidsko goro. Dokler je cestni odbor upravljal to cesto, so vrgli kako lopato grušča nanjo in odpeljan tok vpde. Danes pa propada z vsako povodnjijo bolj in bolj. Ob deževju dere voda po sredi ceste in koplje vanjo globoke struge. Cesta ni več izbočena ne ravna, temveč vdrta kot zibel. Ni težko razumeti vseh neprilik in težav, ki jih povzroča slabo upravljanje ceste. Koliko trpi živina, kvarijo se vozovi, jpripeii® pa se le malo I Nasprotno so nekatere druge ceste, čeravno se po njih malo vozi, v zelo dobrem stanu,' Poglejmo le ono z Grahovega Čez Bukovo na Reko. Je to vojaška cesta, zgrajena v času vojne. Danes se redno sproti popravlja. Prednamci niso poznali dobrih cest. Bremena so porivali s težavo po klancih in grapah, največ pa so tovorili in nosili blago na hrbtih. Najbrže bomo morali kmalu tudi mi zadeti oprtnik na rame. Ce bo to civilizaciji dvajsetega stoletja v čast, naj pomislijo tisti, katerim je poverjena uprava prometnih sredstev. ŠV. KRIŽ VA VIPAVSKEM. V nedeljo smo imeli v našem mestu izredno slavnost. Oficijelno ie bil ustoličen naš novi župan (poteštat), ki bo vršil svoje funkcije v štirih občinah, in sicer: sv. Križ, Lokavec, Skrilie-Stomaž in Vel. Žablje. V ta namen so bili poklicani gg. prejšnji župani imenovanih občin, katerim se predstavi poteštat v osebi didaktičnega ravnatelja za šole ajdovskega okraja — Valentin Semič. Mesto je bilo okrašeno s zastavami. Nekaj po deveti uri se pripeljejo trije avtomobili z novim poteštatom. Drugi gospodje v avtomobilih so bili od ajdovskega fašlja s tajnikom g. Mazzoco. V občinski pisarni so bili zbrani ie znani gg. župani in nekoliko obč. svetovalcev. Poteštat pozdravi v italijanskem jeziku zbrane župane in obč. svetovalce ter še posebno fašistovskega tajnika in njegovo spremstvo. Pove, da je Imenovan za načelnika imenovalih štirih občin. Dalje navaja, kako bo vršil svoje nelahko delovanje, uničeni. Najhujše je prizadet posestnik našim Skoda, se ceni nad poldrugi VEL. BUKOVICA. Kmetijsko predavanje. V nedeljo smo se zopet malo pogovorili o naših kmetijsko-gospodarskih zadevah. Ne gre drugače, kakor da se večkrat sesta-nemo in razpravljamo o načrtih, ki so nam sicer povsem novi. Naše gospodarsko stališče je vedno slabše, zato moramo iskati način, kako bi bilo naše delo bolj gospo- isi darsko in kako bi dosegli več in boljših va iz hlevov radi pomankanja krme in j pridelkov. Naša prva kmet. panoga je ži-se prodaja pd vsaki ceni. Edini doho- 1 viuoreja, katere pa ne moremo izboljšati, dek (od Živine) je uničen. Škoda se ceni dokler nimamo dovolj travorodnega sveta na težke desettisočake. Ker je carinska!1" ™ndar bi se dal tudi ta doseči. Naša _ _ . . _______ mn^vn-nut-j vnmliii^a Ki n ikn rinaocr n vi- cesta skozi Osojnico uničena, se bo napravila do popravila, Čez Breznico. KANOMUA Povodanj In nferae sle poledice. Najhujše prizadeta po ?adpji povodnji ie v idrijski okolici delina K^nomlje od Oblakovega vrha P* (i© Sp. idrije. Voda je odnašala velikanske komplekse rodovitne zemlje, uničevaja polja, senožeti, mline, žage in posestva, usedali so se hribi, ki so ogrožali celo kanomeljsko dolino, tako da je prebivalstvo moralo zapuščati domove. Cesta Sp. Idrija—Kanom Ija in Razpotji—Kanomlja je popolnoma uničena, tako da bo nemogoč več mesecev vsak promet. Takoj ko zajmstlš Idrijo na poti do Razpotja, je voda uničila v mnogih krajih cesto, v drugih pa so jo zasuli velikanski plazovi. Cesta je podobna grapi, kajti voda jo je razjedla do žive skale. Blizu Razpotja ee je utrgal del hriba ter odnesel v dolino velik del smrekovega gozda, či- Sar drevesa leže preko ceste in na cesti, e hujše pa je zadeta stran Iz Razpotja proti Kanomlji. Posestniku Trohi je odneslo vso rodovitno zemljo in uničilo poljske pridelke ter odneslo veliko množino drv. Ista slika se ponavlja do Spodnje Kanomlje. Voda je odnesla poti, le kdor jih je že prej poznal, dobi še kako sled od njih in še tam ti ogromne smreke ln skale ter upognjeno drevje ln grmovje od usadov zapira pot. tako da se le s težavo in v velikih ovinkih preriješ naprej. Od presledka do presledka se dobijo odiomkl ceste, dolgi kakih 20 m, toda še ta je za* suta od grušča ln druge naplavine. Grapa, katere struga je bila poprej samo kaka dva metra visoka, se je spremenila v avo reko ter zasula dolino do 20 m na Pr Široko ln povprečno dva metra na Mlini pri Cesniku, Trobi in pri Veliš netu so deloma zasuti, deloma popolnoma visoko. Velikaj- močvirnata zemljišča bi lahko dosegla visoko stopnjo rodovitnosti, ker so naravno dobra, a voda nam jih kvari, da niše niti za travnike, njti za njive. Koliko Do-gastva je tukaj, s katerim bi se mi lahke okoristili! To pa je nemogoče, dokler n# izvedemo osušenja. A to je mogoče le » skupni akciji in s prispevkom od strani države ozir. dežele. Čujemo, da se za tG zanima udruženje bivših bojevnikov-stro-kovnjakov na tem polju, katerim poverja vlada meljoracijska dela. Nismo načelno proti temu, le na jasnem si moramo biti glede tozadevnih pogojev. Gotovo bo treba več milijonov. Čimprej se z delom prične tem bolje za vše. Letošnja kupčija s češpljami nas je spol poučila, da moramo začeti misliti o vnov-Čenju našega sadja na zadružni osnovi. — Tako kot oddajamo blago sedaj, ne sme in ne more dalje, ker to pomeni sekati si vejo, na kateri stojimo. Z zadružno oddajo blaga bo naše vnovčanje za 100 od sto na boljšem. Misliti moramo tedaj' na ustanovitev zadružne žganjekuhe in su5iln;ce. VIPOLŽE V BRDIH Konec lupljenja če Špel j. - Trgatev. Zadnje neurje je tudi v naši vasi preprečilo neumorno delo s Češpljami in tako smo deloma s tem delom končali, ker nismo Imeli upanja, da se vreme tako hitro spremeni in tudi ceste iz vremskega kraja niso baš sedaj po povodnji v dobrem stanu, da bi zamogll prevažati češ-pelj. Zadnjič je voznika iz Vrem doletela nezgoda na poti Moša—Vipolže; padel je namreč pod voz, na katerem je bilo nar loftenlh približno 30 stotov čefipelj, in kolo mu Je tdrobilo nogo. Prepeljan je bil V goriško bolnico* kjer bo kmalu okreval. Lepo vreme, katero se Je po nevihti nar pravilo, je večino naših vinorejcev spra* vilo na letošnjo skromno trgatev. Vedno §e sliši imenovati briška rebula, toda letos Je Žalosten pogled na trto, ki je skoraj prašna in rebule sploh malo kje dobiš, T Trstu« dne 10. oktobra 1921. ■EPIHOSh ker, ko je cvetela* se je vsa osnla in kar Je ostalo, je pa toča pobila. Letos nas ni hi čmanj kot Štirikrat obiskala toča. Kako Ealostno je dejstvo za nas uboge Brice, ako pomislimo na našo trgatev, ki to tako skromna, ko še nikoli. Druga leta je srednji kmet pridelal po 80 do 100 hI vina, letos bo pa zadovoljen, ako jih pridela 40 hI. Lepo je bilo druga leta v času tr-.tve, ko so po vinogradih prepevali kar do 3 dni, preden so potrgali težko obložene trte, letos pa še en dan jim je preveč. Upajmo, da bo prihodnja trgatev bolj obilna in vesela ter da nas gospa toča ne bo tako pogost oma obiskala. — VaŠčan. IDRIJA PRI BAČI. m. Kmalu po strahoviti povodnji, ki je poplavila našo dolino, so orožniki poklicali ekupaj vse one, ki jim je povoden] napravila kaj škode, ter zapisali, koliko škode ima vsak posameznik. Obljubili so, da bodo oškodovanci kmalu dobili povrnjeno škodo. In res so dne 6. t. m. orožniki razdeljevali podporo poplavljencem. Nekateri so dobili 100, drugi 200, tretji 300 lir itd. Veliko to sicer ni, vendar pa ee mora vzeti za dobro vsak še najmanjši dar. Pozivamo vse one, ki jim je blagor ljudstva na srcu, da * " — ■ "" Poslano") ZAHVALA gosp* Avgustu Ravnik-u, generalnemu zastopniku Zavarovalnice L'Union t Gorici, Via Barzellini t za točno in ku-lantno Izplačano odškodnino za moje vsled požara uničeno poslopje. Priporočam vsakemu Zavarovalnico LTJnion. 1049 Viktor Madon. - Banjtfea. *) Za Članke pod tem naslovom ne prevzema uredništvo niluke odgovornosti. MALI OGLASI SOBA, eolnfiaata, tista, m otrok. Via Staparick 14, mU 11. pri diiiiiiii bets 1871 SOBO, HIŠE, vile, krtin, pekarna s itaa ■ prevodi v vseh jezikih. (1518 GOSPODINJA, pridna in poStena, se Oče za večje posestvo s trgovino na deželi. Ponudb« poslati na gorifko upravo pod «Vestna*. 1561 SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmaiismn m težkemu dihanju, kašlju in kataru, uepeino Čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za oeefce, stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst. Via Giuliani 42 (paralelna ulica Via deiristria). (1524) S tužnim srcem naznanjamo, da je nafta ljubljena soproga oziroma mama Marija laM včeraj ob 8. uri zvečer, po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti, končala svoje trudapolno življenje. Pogreb se bo vrittl jutri, v nedeljo, ob 3 popoldne. NABREŽINA, 9. oktobra 1926. (1048) Anton« soprog. AH«. Antom* sin. Mirta, hčerka PRSNI SKUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle I. 7JO, za otroke L 5.—. Dobiva se samo ▼ lekarni Castelanovich, Trst, Via GiaMani 42. 1481 poplavljencem. >A» PROTI IZPADANJU ] zunaj. Naslov pri npravnUtvu. — Naslednji dan, t. j. 7. t. m., so poplav-1 --i pro1 --- Ijencl zopet dobili nekaj odškodnine Tai^V^fV 500 ** ^^ - Via Gte- « r^i dan se je namreč mudil pri nas videmski __^^ ™ prefekt, g. Spadavecchia, ki je velel pokli-: fftGOVSKS tonsidk taanafaktnrlst, mlad cati skupaj vse one, ki jim je povoden j na- nje« ^naMic fn HafijanMfaae in dobri pravila kaj čkode. Nato je naa po t oŠ tat, g. «mmbi, tifre ^urimerneg« mesto kjersfbodi. P ojaimjc korenin, v lekarni «Ca- i 1350 ____________z zna-! BABICA, dipl___ In HafijanMine In dobrimi refe- j noseče. Madonna dal ena, govori slovensko, sprejema eSaaerfJhr* na nprnvniVtvo. Morgutti, dal vsakemu po par "sto lir ter H obljubil, da je ta podpora le za prvo silo.neee 9000 kg, se ceno proda. Nemec, 1543 ind-, 1564 i BABICA, re 19, H. 1557 ---s----1 —— J ™ JC —— »v -I. ^rm. » u »IV. B0V Nato se je g. prefekt odpeljal naprej proti. K»h4ii»a.' Idriji v avtomobilu, katerega so spremljali —'—..— &e trije drugi. Ljudstvo Je prefekta po- HALONU, pop sdravlialo ter se mu zahvaljevalo ca po-;**1***1® _____, avtorisirana, diplomevtna, _ ' »eča. Adele Emerschttz-Sbaizero, Faraeto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vala, tel. 20-44. 1428 adravljalo ter se mu mod. Problemi, ki čakajo novega potsitata. Pregled poljske ikoda. Na vsak način mora biti naš didaktični ravnatelj g, Morgutti nele dober Šolnik, ampat iuai dooer administrator, ker drugače bi ga pač oblasti ne imenovale občinskega načelnika. , SAMCA, avteriairana, ola, 4 oktave, se proda za L 560. i slovensko. Slavec, Vm 1573 sprejema GsoMa 39 Telefon 33-lft 1517 I E7*^ Tf^uHEM^' M Prodajo po niz-! BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Via Ma- | ki »«u. Gorice, MorcUi 12, IV. 1674 j dannina IO. 1576 FMSMATKNI daljnoglede, tudi pokvarjene, fcu-pufe Giusto Hirsch, optik, Via Mazzini 36, Trti. 1563 POR6ćNE sobe, masivne, slavonsko delo, 2000, za ta; eno osebo 1300.—. Turk, San Lazzaro 10. 1972 Imamo prepolno zadev v naši »odobčini ? WSALNI stroji Roya! 10, Remmtfton, ročni, se pro-^----- , . , . ^ ' dajo ugodno. Corso Viti Em. Bi 19, IL, na *vo- katere on, ako je res dober upravitelj, ne bo mogel prezreti. Zaenkrat mu omenjamo le eno najbolj aktualno. Zadnja povodenj je čisto raztrgala nekatere travnike in začela tvoriti prod na poprej rodovitnem svetu Prode. Je Že v toliko razrit svet in vpeljana struga po zadnji poplavi, da bo voda vodno bolj silila v zemljišča in jih uničeval«. Vedno vel rodovitnega sveta bo postalo zopet vodna parcela. ^Kajti ni nobene obrambe, da bi Vodi branila nastop. Pri vsakem večjem deževju bo voda silila v naša seealjiŠSa. Nujno potrebna je na dotlftnem mestu regulacija reke Idrije. Treba bi bik) le kakih troje, Četvero navadnih brano v, da bi »e tok struje obrnil nekoliko proč. Ali to izvrši novi potestat v okviru občinskih financ ali pa se zavzame za ustanovitev kpn-sorcija predvidenega v postavi za regulacijo vode, nam je vseeno. Glavno za nas in našega poteštata je, da ga vidimo na delu. Pisati vam hočemo o priliki, v koHko bo ta na£a zadeva napredovala. Skoda povzročena na naših poljih je sledeča: Okoli Samotežnika leži pedi globoko napolnjen pesek in glen. Treba bo obilega dela in odvažanja z vozovi, da se polje in travniki očistijo. Pridelki so na tistih kra-iih uničeni. Bavnotako so poškodovana polja v Gabaditu, Roje na onsti^n vode in Travuk v HoteSku. Največ je trpel svet v Prodih. Letina je le itak poprej slabo kasala in so zato ljudie v nekaterih hišah naravnost obupani, ker ved6, da gredo to zimo lakoti in pomanjkanju nasproti. Pred vojno so hodili drvarit, zadnj® ča^ se tik pred vojno so dobili premnogi slui-, bo pri železnici. Sedaj tam ne sprejemajo več. tako da ni mogoč $ob£n postr%jaskl a&služek, nobena sapostavitev, domaČa gruda da življenja pk samo za par mesecev. IDRIJA. Potovanje viđamskega prefektpo od pcvodnji prizadetih krajih. Razdelitev podpor najbolj potrebnim. i Kakor je «Edinost» že poročala^ ie obiskal furlanski prefekt Gr. Uff. ar. -Nikolaj Spadavecchia, že več od zadnje povodnji prizadetih krajev in prispel 4. t. m. s tem namenom {u(U v Idrijo. »Gospoda prefekta so &premljali: predsednik kraljeve komisije cav. uff. Orio-lo, izredni komisar furlanskega faflja cav. uff. De Lorenzi. major kr. karabi-nerjev cav. Terenzio, vrhovni ing*, pokrajine in cav. Rag. Gollo. (Dalje na IV. strani) rii4Nk 4vB 11963 MALA, dobro vpeljana manufakturna trgovina se proda takoj. Naslov pri apravniltv«. 1675 SODI od 90 do 700 litrov se prodajo. Via Pier Lulgi da Palestina 1. 1562 MODERNA ŽGAN JEK UHA, razpošilja pr- vovntno sUvovko v vsaki naoiia po" zmernih ceoek Priporočajo se Zidar, TomKč, Mizgur. Ne-gčtla sprejema: Zidar Anton Topole 57, Tri rnovo-1660 cd, v triaftlu okolici, se odda. Istotam proda kosa dobra miekarica. Naslov pri uprav-' GOSTILNA na SuSoku pri Reki, na prometatm; mestu, z inventarjem in stanovanjem, se radi se-! F.lli Malvestiti Ceoljl (n flape pe alzkiu ccoife. Vla Ommn IO — Trst ,10511 Združena Šolska zavoda „BflttbH-ttinr Via Battlati IO M fcHttfci fenili jmUfi-laBUi" im H dmnkt njtin. fitve takoj proda po ugodni ceni. Natančnejia po- j lastnik L. Bratož. tfoatllna *Trigl* Uspila SuSak, daje Jugoslavije. Radlptesesiifija iffiTvSJui nje s dan. Vse vrste aparatov za oddajanje In prejema. alom. Oddajanj z o diĐiom. z .T od ™ "'»^slovensko). zskloontco ali kristalom, tom Wea»tn Pripravnica za sprejem v srednje 7570'lole za slovenske gojence. Popoln t*£a| z« ^bčmsk« tajnike. za Jezike imUfrmkr,, «ngie5ko» Potrti neizmerne ialosti naznanjamo, da je naš nad vse dobri soprog, oče, stari oče PAVEL OBID veleposestnik, trgovec in gostilničar danes, ob 2, uri popoldne, po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal Pogreb dragega pokojnika se bo vrgil v pondeljek 11. t m. ob 10. uri predpoldne. CERKNO, 9. oktobra 1926. <1105) Žalujoče rodbine; Obid, Rojic, Jatnšek. WtT ObIKIfte -novo prodajalne Q. ROLLI TAST — Via Carduccl 20 — Vla Chiozza 2 — TRST Izbera blaga za moške In ženske — NajnovejSe risbe Moški izdelki po meri 1038 Nikaklatapilsi popusti pat pa stalne In nizke cene C. VISINTIN TUST Via delle Torrl 2 (vogal V. S. Lazzaro) Tal. 31-77 (blizu cerkve Sv. Antona) MONFALCOME Via Gabriele D'Annunzlo 405 (Ex Vla Frlull) one, »men enem« v SpJStfc "kf^JiSi ■ francosko, ncsi^Ko. rusko, srbo-hrvsško' za izpite za dosego diplom. Zavod je * ' ' ' od naučoega ministrstva, eden izmed najb^fših v ItaHH. Posebni teče ji za gospodične, ki želijo na-meščenja na kopnem ali na morju. Zavod za dosego mest za nače diplorairance bodisi na kopnem bodisi aa morju. ObUčite nai informacije! urad. Ravnateljstvo radiotelegrafične|a zavoda «Aleccan-dro Volta* Vja S. Frence#*o 31 ali pri zdruienill. sevodih «Battlsti-Galilei* Via Bettisti 10. 1459 Dnevni in večerni tečaji. (1W7) TVRDKA . STRUCHEL SUCC. Via Mazzini 36 - TRST - Via 8. Caterina 7 naznanja cenj. odjemalcem, da bo prodajala od pondeljfca 11. t. m. naprej vse blago, svilanine in barSune, ki se prodajajo z reeinim 20 do 30% prihrankom kakor tudi perilo, platno za r\uhe, platno Madonna, madapolam peUe uovoa brisače in robce po tovarniških cenah s 40% prihrankom NB. Pri nakupu celega kosa posebni popusti. Obiščite prodajalno brez vsake obveze. STALNE CENE STALNE CENE _ 111^ Tu- fs kmmte Uno. Vrlika mia Iz§atfl9l]eBlh oblek za moJke Id im. Za bližajočo se seztjo se je tvrdka preskrbela z veliko Izbero površnl-teev« pa le to ts, delnih plašče v, štajerskih oblek in IzgotovJjenih oblek za f«ike in dedke.--Hlače fantazija.--Specijaliteta gllets fantazija. •intfftt cm« v Trsta. Najnlftje cane v Trstu. i M IUUiMo n salio le Mu matinfahtur Ig Minile Rome® Cipr! Trsi — Plazza Goldonl 12 dobro preskf&ijcna s sledečim blagom : M»J|« ul fenske obleke, 140 cm ... L 35.— pull-o^ef od........L iO.— naprej rHivMif posebne rtebe........ . L 3.— Mornarske msje, pristna volna po .... J- 38.— Storim Mft, moške po ... SporftM najo, deške po ... Itok IcMklk nogavic iz mulina s StfMen« noMvlc« po..... Kolka nogavic« po..... Motke nogavico črtane, fantazija hrti« titolm h on m«ier. ~ Govori se slovensko! L 15.— naprej L 8.— „ 1050 šivom po L 4.— . . . . L «.50 . . . . L 1.60 . . . . L 2.20 Freiiie ta vslnene odele. Oglejte si naše cene. JULES VERNE: (13S) Skrivnostni otok Naseljenci so hiteli, kar so mogli, inočno skrbjo v srcih. Bili se naklonjeni svojemu novemu tovarifiu. Ali ga b<>do naftli ubit-ega po onih, katerim je on nekod načeloval? Kmalu so prispeli do mesta, kjer se je pot cepila v smer iz Rdeče reke napeljane struge, ki je namakala travnike staje. Da bi se nekoliko oddahnili, »o jananjšali korake, ker vsak hip so utegnili priti do boja z razbojniki. Pudke so bile pripravljene za strel. Vsakdo med njimi je etražil del gozda. Topovo tiho renčanje je bilo slabega pomena. Končno so zagledali skozi drevesna debla palisadni plot, ki ni bil videti poškodovan; vrata so bila zaprta kakor po ppvadi. Globoka tifiina je vladala v staji, niso sijali ne običajnega maketanja muflonov ne Ayrt V Trstu, is« lt. sktosri 19«o. Obisk g. prefekta je bil nenapovedan in se je izvršil Cisto privatno. Dasi je prebivalstvo potrto vsled nesreče, ki ga je zadela koncem prejšnjega meseca; bi bilo gotovo kljub temu vredno sprejelo visokega vladnega predstavnika, da je bil njegov obisk napovedan.' Pri sprejemu so bili navzočni idrijski pod-prefekt, občinski prefekturni komisar, poveljnik vojaške po&adke, komisar kr. rudnika, poveljnik kr. karabiner-jev, politični faš. tajnik in poveljnik milice. Prefekt se je takoj podal na mesto razdejanja. Dospevši v avtomobilu v Sp. Idrijo, do razrušenega mosta, je imel priliko ugotoviti ogromno škodo in grozoto povzročeno po zadnji povodnji in obenem1 občudovati marljivost civilnega ženija, ki poslužujoč se vojaštva in civilnega delavstva, skuša z veliko vnemo vzpospostaviti promet-In res je cesta do Sp. Idrije že prehodna, prebivalce v Sp. Idriji pa veže za silo začasna žična brv, narejena na mestu odnesenega mosta. Prefekt je s svojim spremstvom prekoračil brv ter se podal peš po precej dolgem delu ceste. ugotavljajoč osebno najtežjo škodo in ogromno delo, ki bo potrebno, da se cesta na Želin vsaj za prvo silo popravi ter se tako zopet zveže z železnico na Sv. Luciji. Ob povratku je izročil na naslov občine 6000 lir za prvo pomoč najbolj potrebnim oškodovancem. Tudi v Idriji si je dal sestaviti natančen račun povzročene škode ter tudi izročil g. občinskemu komisarju v isti namen 8000 lir, g. podprefektu pa je izročil 3000 lir za najpotrebnejše v občini Ledine. Te svote seveda niso nikake odškodnine ali povrnitev škode povzročene vsled povodnji; temveč le podpore najbolj potrebnim za prvo silo in upamo, dn bodo nad al j ne svote še sledile. Dne 6. t. m. so se razdelile v Idriji prve podpore oškodovancem po povodnji. Poleg 8000 lir, ki jih je izročil v ta namen g- prefekt, je bilo nakazanih od banke Ven. Giulia za Idrijo še 11.500 lir in se je skupni znesek 15 500 lir razdelil med 75 prizadetih. Tudi v S p. Idriji so se že razdelile prve podpore. Pri sestavi jen ju imenika najbolj potrebnih je sodeloval tudi tukajšni g. podprefekt je ponesel 8. t. m- tozadevne podpore tudi v Ledine. ODPIS DAVKOV! V sredo 6. t. m. se je mudil v Idriji provincijalni nadzornik direktnih davkov, cav- dr. Vittorio Emaauele Vinci iz Gerice in nam podal t tem oziru naslednjo izjavo: Za zemljiški davek je v veljavi odlok iz 1917, po k&terem se oškodovanci upravičeni napraviti v svTho odpisa prošnjo na NEK OI.EK OVAN EM papir-fu po predpisih istega zakona. Za premične dohedke bod« ursdi upoštevali škodo, v kolikor je možna ceaitsv dohodkov ob priliki eventualne poprave. Prošnje se morajo vložiti do 31. decembra tekočega leta. Oškodovanci, ki trne r-bč*i*nejšo io, naj se do časa posluži j o te ugodnosti; za malenkostne bkoci^ te ta^e prošnje ne bodo upoštevale. — V Idriji se dobijo tozadevne informacije tudi v pisarni ljudskega tajništva. Realka Jesensko zasedanje izpitov na tukajšnjem tehničnem zavodu je začelo teden dni kasneje, kakor je bilo naznanjeno. Vzrok je bil v odsotnosti g- komisarjev. G. prof. Lorenzoni ni pomislil, da so bili dijaki zbrani že 21. sept. v Idriji, kjer so ostali brezpotrebno, dokler ni prišel komisar. Kdo je bil pri tem prizadet? G. komisar gotovo ne, pač pa učenci, ki so izgubili na času in delali po nepotrebnem stroške svojim sta-rišrm. Radi te zamude se je zgodilo, da Je moral en dijak, ki služi pri vojakih, oditi nazaj v vojaško službo dan tik prod začetkom mature, ne da bi bil položil en sam izpit. Imel je pravilen dopust, ki ie potekel v dneh čakanja in ga niso hoteli podaljšati. Vseh kandidatov je 30. O izidu izpitov bomo obširneje poročali ob zaključku. Za komisarja komplementarne šole je določen prof. Lorenzoni, ki ima urediti vse potrebno za otvoritev in začetek pouka. Izpiti se bodo vršili po 10. oktobra. Radovedni smo, katere učne Ci bodo nastavljene in kakšen ravnatelj? GoiMiarstvo. Književnost in umetnost « Vedež* za 1. 192«. V založbi knjigarne in papirnice Stoka je izšel obče priljubljeni in praktični žepni koledar Vedež za leto 1927. Kakor vsako leto, je tudi letos Vedež naš dobri svetovalec in spremljevalec v Življenju. Vedež nam pove, kdaj je petek in cvetek, kdaj solnce in luna mrkneta in nam pove vnaprej za celo leto kakšno vreme boni o imeli. — Vodi nas tudi sigurno po vseh uradih po Trstu in Gorici in po vseh sejmih Julijske Krajine. Pav liha nam tudi letos pripoveduje, kaj je novega po širnem svetu. Marsikatera lepa pesmica in zgodbica nam bo krajšala dolge zimske večere. Z eno besedo «Vedež» je ostal in ostane to, kar je bil: občeznani, priljubljeni koristni in prepotrebni žepni koledar. Segajte le pridno po njem! Naroialte fin širita ..EDINOST" v Trsta vabi duc |n posameznike, kateri 9* žellj« preskrbeti s inozemskim krompirjem. «a pil javilo čimprej« množino ln vr-sto ln—enkega ki—pl*|a za sam«, Id ga n^ auMši^^ mtmm februarja prihodnjega leta. Sprejemava tmitt manjša naročila, katera bedo ob prihtša vagona t Trat, odpeala-na na zaialjenl naslov. Prijave sprejema: Tržaška kmetijska drmšfca v Trsta, nliea Tarrebianoa Štev. M. Razna začno kmetijsko oredje Šape, motike, cepilne nože, škarje, grablje, gnojne vile itd. Kletarska orodje: brente, brentače, kadi, lije, ščetke za snaženje sodov, kipelne vehe, Riparin - sredstvo za popravo plesni-vth sodov, Enophilin ali kit za 6ode. itd. Ravnokar smo prejeli amonijev fosfat, katerega ne bi smelo zmanjkati pri nobenem" kletarju, ako hoče pripraviti dobro čisto in zdravo vino. Semena: spinača Viroflay po lir 6.50, Viktoria po lir 7.— Gaudry Eskimo in s spičastim zrnjem; motovilca navadnega in holandskega; soiatine, redkvice okrogle in podolgaste, inkarnatne detelje itd. Kmetijske stroje. Slamoreznice znane tovarne Mayfarth, pluge, plužna telesa, travniške in njivske brane, posnemalnike za mleko, grnojnične seealke itd. Krmila. Orehove tropine, laneno seme, ptičjo krmo itd. Sprejemamo naroČila za otrobi, koruzo in razna žita na debelo po najnižjih cenah. Umetna gnojila. Sprejemamo Še vedno naroČila za: Superfosfat 14/16 od sto po lir 1.85 enota, podlaga zaračunjena 15 odstot. Močnejši superfesfat 16/11 od sto po lir 1.85 enota, podlaga 17 o detet, franko vagon Benetke. Za Istro je tovarna dovolila izjemoma popust. Kalijevo sel, zajamčena £9/42 od sto, belo, drobno mleto iz naše zaloge lahko naročite: za vipavski okraj: pri Kmetski Posojilnici v Vipavi, za bistriški okraj: pri Mlekarski Zadrugi v Trnovem, za pastojnski okraj: pri Kmetski Hranilnici iri Posojilnici v Matenji vasi iz skladišča Mlekarne na Prestranku. TRŽAŠKA K9CST. DRUŽBA V TRSTU, ulica TorreManca Stav. 19, Tel. 44-39. SEMENSKA Rl TH&AŠKA KMETIJSKA MTTŽBA V TRSTU naznanja, da j« danes deapela semenska rž iz Nemčija. Naročnikom, kateri so narsMU psšilja-tev po železnici, pciljeme danes v sobota. One naročnike, ki se naročili, naj sa pnstl v skladišču, vabimo, da jo Mmpreje dvi§-ztefo. F ž se nahaja v naših skladiščih nllca Raifineria št. 7 in v nL Terrebianea št. 19. Redka prilika. srečne žrtve prismojene mode niso mogle z glavo niti pokimati. In še dokaj dolgo časa je trajala ta nesmisel, končno je vendarle zmagal zdravi razum in Zagorska pekarska zadruga ima ovratnica se je jačala nazaj do prvot- ^ ^odaj veC mlekarskih strojev še v ne obUke, od katere se m več daleč lo- dob£em Ker istm samaJne rabi, I1 čila do današnjih dni. Za poplavljence daruje N. N. L 15.—Denar hrani upravnlštvo. V počastitev spomina prerano umrle Fanči Jurčeve daruje g. dr. Matej Pretner Lit 50.— za « Šolsko društvo*. Ob priliki praznovanja godov Francetov K. in V. nabrano za «cšolsko društvo« L 110. da ne bi osebnosti delale nikakega razdora več med pevci. Vsem cenjenim darovalcem prav srčna hvala. SPOMINJAJTE SS «ŠOLSXE6A DRU-ftTYA» OB VSEH PRILIKAH! jih proda po ugodni ceni. Stroje si lahko vsakdo ogleda pri Mlekarski sadra §1 v Zagorja pil fit Petru, — Sagorta 8. Martino. <1021) JAKOB BEVC araraa in zlatarna Trs«, (ampo S* Giacomo 5 BORZNA POROČILA Trst, 9. oktobra 1626. Amsterdam 1000, Belgija 69, Francija 72.50, London 121.75, New York 25, Španija 360, g vica 485, Atene 30, Berlin 590, Buka-rešt 13, Praga 74, Ogrska 0.0345, Dunaj 350, Zagreb 44.30. Uradna cena zlata (8. X.) 496.18. Vojnoodškodninske obveznice 66.25. St. germanska pogodba Banke, menjalnice kafkor tudi zasebniki ki imajo zakladne liste avatro-ogrskih kron, stavijeqe v zameno po santgerman-ski pogodbi 22. marca 1922, so naproAeni, da se zglasijo najkasneje do 81. oktobre t>ri R. Piacentiei-ta, Corso Vit*. Mm. in. 45 -1. Geriea, SlaJBfttaraa F.Ui tteeantfcii Via Semlnatie Št. (1026) ■si Zlate kupuje v vsaki množini po najvišjih conah Krene plačuje vi^je kot vsi drugi. Itl«fl raznovrstu'h ur in zlatenine. 1043 e I Za vsako potrebo na papirju Vam ustreže najsolidnej&e In z najnižjim* cenami tvrdka G. H. NaSO^e 10.19 ki razpolaga z veliko zalogo papirja in vrečic Izvoz na debelo. Trst, Via P. L. PnicstruiD št. 1 3 Mila m. IBM1 in t Bi iz Trsta Fabio Filzi 17 sprejemata svoje stranke iz sežanskega okraja 9S&HD S0USi0 pr! Mu c SeženI rake Mehko baržuaarta keio ecMta z neve«a N^fAufjaifi laHa = BANFI laamka Blati pettila Poskusite ga, ker je >ja]fi»cjS* na s»«tn. Škrob, boraks Banfi jo najboj*e za likanje perila. i 277 [ii u u n h u u u is n u u n iiB Loterijske Številk* izžrebale dne 9. oktebra 192S. BARI 12 11 65 24 16 FIRENZE 85 66 71 69 38 MILANO 38 48 49 63 17 NAPOLI 65 20 28 18 70 PALERMO 61 51 63 80 89 ROMA 36 80 2 72 4 TORINO 46 65 12 29 90 VENEZIA 23 26 4 47 14 mm odlikovana krojaćftica k iabiro « vzorcev ^ jjj izftlife AMR ef 256 lir KRSftj. ™ Popustak tudi pri dalu. «■■ Dobro poznan pod imenom Martin Z Trst, Via Giosue Carducci M II H IIIIIIIIII111« H H II I! Hi Javljamo gg. trgovcem in drugim cenj. odjemalcem, da je pričel valjčni mHn v AidevićM (^rej W. Jochiaann) z rsdnirn obratovanjem in da nudi najboljše mlevske izdelke po ugodnih cenah. Za obilna naročila se priporoča v kucni vtim v Ajdovščini (1018) D. z o. e. D O 3 n T3 £ £ BONE plačuje vedno par cent. več kot drugI Aiojzu mm, mm sesuli z nadsfropj« j .101*2 Pazite na nstlov! Pazita na nastav r Razne zanimivosti O POSTANKU OVRATNICE y| Ovratnica ali kravata ni taJco star Človeški izum kakor bi človek sodil. Člani starih narodov so si zavijali vrat le tedaj, ko so bili bolni, drugače so imeli golega. Najrauejše, ovratnica te vrste je bila le drobna vrvica, ki je bila pritrjena k ovratniku tedanje suknje ali kar je Že bilo in v tistem Času so tudi na srajci imeli podobno vrvico, aH pravzaprav ozek trak iz najboljše tančice, ki je bil tudi poskroban. Pozneje so prišli v modo beli ovratniki z na-branci, kakršne vidimo na starih portretih, pa ko zopet zginile Se tiste vrvice in trakci. Moderna oblika kravate izhaja iz leta 1660. V tistem času je dospel v Pariz na Francosko polk Hrvatov (Croates, kakor so jim pravili Francozi), ki so nosili okoli vratu trak zavezaji pod brado v pentljo. Pri navadnih vojakih je bil j trak iz preprostega blaga, častniki sol pa nosili svilene ali inuslinove, ki so včasih imele na koncih čope. Parižanom je hrvaška novost tako u-gajala, da ni bilo dolgo, ko so si jo prilastili tako vojaški krogi kakor tudi bogati meščani. Po Hrvatih so ovratnice dobile ime «kravate». Francozi so pozneje ovratnico ozaljšali s čipkami. Preprosti vojaki so imeli ovratnice celo iz sukna, navadno pa iz platna, bomba-ževine, v najboljšem slučaju iz črne ta^ fete. Niso jih pa zavezavall pod brado v pentlje, nego so jih imeli zavezane okoli vratu z dvema malima vrvicama. V poznejSem času je vrvici nadomestila zaponka. Ta moda je potem trajala do časa Ludovika XVI., ko jih je izpodrinila nova vrsta kravat, ki so jih poznali pod imenom kravate «ži la chan-celifcre*. Te so trajale kajpada le malo časa, kajti izbruhnila je francoska resolucija in tedaj so izginile kravate in z njimi tudi ozke hlače tedanjih dni. Kmalu po tej dobi (1796) se je kravata V drugič porodila in se razvijala do najsmešnejših oblik. Kravate so s© izpreminjale v povoje, in kakor da to še ni dovolj, so nekateri stavili pod nje celo majhne blazinice. Ljudje so bili videti taki, kakor da imajo na vratovih velikanske zavite roIšo. Kakor iz velikega zvitka je gledala uklenjena glava v božji svet. Srajčnl ovratnik je segal do ušes, ovratnica pft, v obliki povoja, je pokrila brado ln usta do nosu in ne- ZLJTfO in SRCSSO ohiščl:-1 zaiarnrt S^t^^^S g ffii,^ v ras?u, g VSa Msulnl £%. 43 kjr' dobite n«Mš)c cene. - Kuoujem listke MIZARSKA DELAVNICA S ZALOCi'J navadnega ln finega POHIŠTVA D. Cavalieri & E. Luls Trst, Via Parlni štev. 5, telefon 11-03 fofb&tjše blago. 1040 Itejmljo cene. Plačevanje na obroke. ZoboadraTtttk mest ?*- Z£stavijslalce. 103: Dr. Sardoč D* ordinira v TRSTU Via & S. Imbftao] 13.L M ^ L od 9-12 In od 3-7 i MilHimZAMfi, Trs«, Wa CoroMo 5. — Tel. Zaloga in delavnica majotknih to železnih peči. i Izbcra ploič zi prevleko kuhinj, kopeli ln etesets. Zaloga tjrfttskih ploŠČ iz lit.ga feteaa - vratic, crrt in pečič za štedilnike. Izbere keramične fai cementne opeke. - Zaloga ognju klubujoče; opeke. 1041 i Sprejemajo se naročga in poprave peči in štedilnikov. fcjfsv In plitev kupuje 1006 O. W3IVDSPACH Trsi Vh Cessir-ž Bsi?M 10, II. vrata IS Oddaja tudi past» za iovtt^v krtov ^ Ne pozabite, da ima tvrdka M Ente^T4 Trst. Corso U. E. m. 2S nasproti zastavljalnici fcfoM obleKe 10,4 ta-ln inozeanKo Lastna krojatalca I. reds Govori se slovensko [M ROl KIMiltHE CEHE S! Dežni plašči, dežniki, površniki, paletots, obuvalo, pletenine, odeje, obleke in vsakovrstno perilo, blago itd. itd. Govori se slovensko! ,AL VERO RttPftRMiO" VI. Rema 3. !(!. nad. ETCRNI« Z silosa - TRST ae |e preaellle v Vle TRENTO IliV. 1«. (Pri eeengsli' bM nrkvU) lhran>.l« ne ??ev t insenrajte o »Ednostr R s pf >-: a ki^eas^ CA H družba o. z. TKST, Via (ftrducci 22 (vogal Via Chiozza) Velika izbera železnim in drugifi kovin Specijaliteta: Potrebščine za obrtnike in rokodelce. Orodje za poljedelce. Ključavnice za vrata, okna, pohištvo i. t. d. li«lim3BBIi«Bll=lS^limSI LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA L 1 PODRUŽNICA tf TRSTU C J CENTRALA V LJUBLJANI blanka h mm Btiarjn M.M Tclclon i 5—18» 22—96 filaralc2 in mm Biiiaris* B8.JBJ.0ir- Teleioa; 5— Id, 22—W 7S3 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4% na tekočih rakunih po 4 %% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice s GORICA, Brežice, Celje, L^raomelj, Kranj, Logatec Maribor .......... HajprikladnelSa zvezo z Jugoslavijo Blagajna je odprta od 9l/M—l2l/š In od 141/,- 16 Podru2nIce: Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split :::::::