TISKOVINA

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik

150 SIT

23. NOVEMBER / LISTOPAD 2001, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO VI, [TEVILKA 10 (61)

BO@I^NO NOVOLETNO PRAZNOVANJE
NASTOPAJO:

OSNOVNA [OLA
D e s t r n i k - Tr n o v s k a v a s - Vi t o m a rc i
in
OB^INA Destrnik
p r i re j a t a
DOBRODELNI
BO@I^NO-NOVOLETNI
KONCERT
v ~etrtek, 20. decembra 2001, ob 18. uri
v telovadnici {ole Destrnik

DOMOTO@JE
Tole je tisti kraj,
kjer bil sem de~ek mlad,
tole je tisti kraj,
kamor v vas sem zahajal rad
Odvedla me `ivljenjska pot
je dale~ v {irni svet,
delal sem kot robot,
po tuji meri za~el `ivet.
V tujini dolgo sem `ivel,
pozabil nisem na doma~i kraj,
za domoto`jem sem trpel`elel vrniti se nazaj.
Domovina me kli~e,
vabi, `eli,
mene pa mi~ele pridi ti, vrni se pod rodni krov.
Tole je tisti kraj,
kjer bil sem de~ek mlad…
Marjan Kokol

{olski otro{ki pevski zbor
{olski mladinski pevski zbor
{olski `enski pevski zbor
Karmen Ivan~i~
in gostje ve~era
Sara
Destrni{ki oktet
mo{ki pevski zbor KUD Grajena
violinistki Ana Vurcer in Polona Kapun
Duo Olga in Jo`e
[tajer band
Ansambel Karizma
Renata Horvat
godba na pihala GD Destrnik

31.12.2001 OB 23.00 URI
SILVESTROVANJE NA PROSTEM PRED GASILSKIM DOMOM
DESTRNIK Z NAGOVOROM @UPANA

VA B L J E N I !

DESTRNIK / SLOVENIJA NE POTREBUJE PROFESIONALNIH POSLANCEV

Bomo v Slovenskih goricah imeli
predsedni{kega kandidata?

Franc Puk{i~, poslanec dr`avnega zbora
Franc Puk{i~ z Destrnika je `e drugo
mandatno obdobje poslanec dr`avnega
zbora. Je ~lan Socialdemokratske
stranke Slovenije, kar pomeni, da je
ve~ino poslanske funkcije opravljal v
opoziciji, razen polletnega obdobja, ko
je bila njegova stranka v vladajo~i koaliciji. Glasove za izvolitev v slovenski parlament je dobil od volivcev Slovenskih
goric in Ptujskega polja.
Obiskali smo ga na ob~ini na Destrniku, kjer
je neprofesionalni `upan, in mu zastavili
nekaj vpra{anj v zvezi z opravljanjem
poslanske funkcije.
Tednik: Kako je videti delovni teden

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Milena Širec,
Renata ^u~ek in Sabina @ampa.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v
Ob~ini Destrnik brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE
DESTRNIK je vpisano v evidenco javnih
glasil pod zaporedno {tevilko 1365.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno
glasilo Ob~an med proizvode, za katere se
obra~unava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci
50, 2253 Destrnik.
Telefon: 02/752-09-00
Telefaks: 02/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850
izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25.
julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje:
Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

2

poslanca dr`avnega zbora?
F. Puk{i~: Razli~en za poslanca v vladajo~i
koaliciji in poslanca v opoziciji. Ob
ponedeljkih imamo poslanske pisarne.
Imam jo na Destrniku, volivcem sem na
voljo domala ves dan od osme ure naprej.
Prvi ponedeljek v mesecu sem v poslanskih
pisarnah po ostalih ob~inskih sredi{~ih, pa
tudi na Polen{aku. V torek je obi~ajno
poslanska skupina v dr`avnem zboru, dobimo se ob 10. uri. Pogovorimo se o to~kah
dnevnega reda, ki se bodo obravnavale v
parlamentu, nosilci posameznih podro~ij
predstavijo zakonodajo, ki se bo obravnavala v delovnem tednu, dogovorimo se o
glasovanju pri posameznih aktih. ^e ni
soglasja (ve~krat se dogodi, da pride do
razli~nih interesov), glasuje vsak po svoji
vesti. Ob dveh se za~ne seja dr`avnega
zbora. V sredo in ~etrtek so seje dr`avnega
zbora od 10. do 18. ure z enoinpol urnim
odmorom. V petek so seje do dveh
popoldan. Velikokrat so seje odborov sklicane po seji dr`avnega zbora ali pred
zasedanjem. Tako se mi delovnik v
dr`avnem zboru redkokdaj kon~a pred
dvaindvajseto uro. V~asih se po seji odpeljem domov.
Tednik: V katerih odborih oziroma
komisijah sodelujete?
F. Puk{i~: V tem mandatu sem ~lan komisije za volitve, imenovanja ter administrativne
zadeve (KVIAZ), odbora za {olstvo, {port,
znanost in kulturo, odbora za obrambo,
predsedujem pa komisiji za Slovence v
zamejstvu in po svetu. To je ena izmed
pomembnej{ih komisij dr`avnega zbora,
ustanovljena na osnovi resolucije iz leta
1996. V svetu imamo ve~ kot pol milijona
nacionalnega telesa, v ~asu osamosvajanja
smo imeli skoraj povsod v svetu svoje
ambasadorje, ki so si prizadevali za na{o
osamosvojitev.
Tednik: Kako se prebijete skozi gomilo
gradiva, kdo Vam nudi strokovne
razlage in kaj mislite o poslanskih svetovalcih, o katerih se je govorilo v
za~etku tega mandata?
F. Puk{i~: Poslanska skupina ima strokovni
svet na nivoju stranke, sestavljen iz uglednih
strokovnjakov ter poslancev, ki sodelujejo v
posameznih odborih in komisijah. Stranka
nam tudi sicer nudi strokovno pomo~. Ob
sprejemanju nove zakonodaje na poslanski
skupini podpremo po na{em mnenju dobre
re{itve, za ostale pripravimo amandmaje. Tu
prihaja znotraj poslanske skupine ~estokrat do
razhajanja, saj zastopamo kot poslanci razli~ne
interese. Takrat se pa~ odlo~a{ po svoji vesti.
Tednik: Sledi glasovanju po svoji vesti
tudi kaj {ikaniranja?
F. Puk{i~: Bom konkretno odgovoril: ko sva
bila s kolegom Lucijem oba poslanca, se je
sprejemal zakon o financiranju ob~in in bila
sva na dveh bregovih zaradi razli~nih
interesov. Mestne ob~ine so dobile osem

odstotkov ~ez primerno porabo, ostale, ki
ne dosegajo primerne porabe, pa bi dobile
finan~no izravnavo zgolj 75 odstotkov, zato
se s tem nisem strinjal, Luci ni imel razloga,
da bi bil proti tak{nemu zakonu, zato sva
razli~no glasovala. Ta pluralnost je vendarle
dobra, kot poslanec sem vlo`il spor glede
tega zakona na ustavno sodi{~e in uspel dvigniti finan~no izravnavo na 100 odstotkov
primerne porabe in s tem smo pri{li do
sorazmerno dobrega zakona. Na ta ustavni
spor v prej{njem mandatu sem {e posebej
ponosen, saj je bil uspe{no re{en v korist
manj{ih ob~in. Tako pritiskov s strani
stranke ni, mora{ pa~ imeti dobre argumente
za nestrinjanje s strankarsko ve~ino.
Tednik: V parlamentu se pogosto
odlo~ate za razpravo. Nastopate
samoiniciativno ali se tako dogovorite v
poslanski skupini? Pri spremljanju dela
parlamenta ste poslanci razli~no
aktivni!
F. Puk{i~: Dogovorimo se, kdo bo govoril v
imenu poslanske skupine. To je obi~ajno
nosilec posameznega podro~ja oziroma
zakonodaje, s katero se podrobneje ukvarja.
Vsa nadaljnja razpravljanja ali nastopanja so
stvar posameznega poslanca, glede na zanimivost in poznavanje podro~ja, saj se lahko
tudi osme{i{, ne da bi kaj pametnega
naredil. Res je, da vsi poslanci {e zdale~ niso
enako aktivni, ne v opoziciji, ne v koaliciji.
Sicer pa je tako tudi v vseh slu`bah, kjer so
ljudje zaposleni.
Tednik: Prihaja do bistvenih razhajanj
pri sprejemanju zakonodaje med koalicijo in opozicijo?
F. Puk{i~: Velikokrat podpiramo vladne
predloge, na{e amandmaje pa koalicija
redko opu{teva, ~e pa se ji kljub vsemu
dozdevajo dobri, jih spremeni v svoje
dodatne predloge. Pri na{em izrazitej{em
nasprotovanju (T3 in zakon o umetnem
oplojevanju) imamo pa~ edino mo`nost, da
se obrnemo na ljudstvo v obliki referenduma in tu se vidi nekorektnost koalicije do
opozicije. Upam, da si ljudje to do naslednjih volitev zapomnijo.
Tednik: So na{i referendumi resni~ni
odsev volje Slovencev glede na majhen
odziv
prebivalcev,
volilnih
upravi~encev?
F. Puk{i~: Ne vidim potrebe, da bi {li
spreminjat ustavo na tem podro~ju, tudi na
volitve iz leta v leto prihaja vedno manj volilcev, kar seveda ni dobro, konec koncev
odlo~ajo tudi tisti, ki na referendum ne
gredo, so se pa~ tako odlo~ili in odlo~itev
prepustili tistim, ki so na referendum {li.
Tednik: Slovenija se s sprejemanjem
ustrezne zakonodaje pripravlja na sprejem v Evropsko skupnost in v voja{ko
zvezo Nato. Tu med parlamentarnimi
strankami ni velikih razhajanj.
F. Puk{i~: Vseh osem parlamentarnih strank
se strinja s priklju~itvijo Slovenije Evropski

Ob~an - 23. november 2001

uniji in Natu (s slednjo se ne strinja
Slovenska nacionalna stranka). V zadnjem
~asu se v Sloveniji s strani dokaj vplivnih
ljudi ustvarja protinatovska in protievropska
miselnost, osebno pa mislim, da je vstop
Slovenije v EU in Nato za nas potreben
korak v smislu razvoja demokracije in
socialne dr`ave. Tudi ne~ednih poslov, kot
jih je bilo v zadnjem desetletju ob lastninjenju v Sloveniji, bo z vstopom v EU manj. Smo
del srednje Evrope, kar smo vedno bili.
Tednik: Eno je EU, drugo je Nato.
Svetovno politiko vodi Amerika - ali sama
ali z Natom. Kje so Zdru`eni narodi?
F. Puk{i~: Brez Nata ni bilo mogo~e ustaviti
morije v biv{ih jugoslovanskih republikah in
morije civilnega prebivalstva. Zdru`eni narodi niso izgubili svoje funkcije, niso nasprotovali delovanju Nata ne na na{em jugu, kot ne
nasprotujejo danes v Afganistanu. @al pa se v
vojnah dogajajo tudi proti~love{ka dejanja, ki
jih ~lovek ne more odobravati.
Tednik: Je Slovenija pravna in socialna
dr`ava, so ljudje glede pravic enakopravni, ali nekateri (tudi poslanci) ne
u`ivajo preve~ privilegijev?
F. Puk{i~: @al drugi ~len slovenske ustave
premalo `ivi. Slovenija se preve~ centralizira,
izraziteje v zadnjih letih. V zvezi s privilegiji
poslancev je najve~ pripomb glede dobivanja
pla~e tistih poslancev, ki niso bilo ponovno
izvoljeni. Na{a stranka je predlagala, da se v
tem ~asu osebni dohodek zmanj{a, da bi se
ljudi vzpodbudilo k iskanju zaposlitev, res pa
je tudi, da je nekaterim poslancem zaradi
nastopanja v parlamentu po kon~anem mandatu ote`eno zaposlovanje.
Tednik: Trend razvoja dr`ave se odra`a v
dr`avnem prora~unu. Kak{en je po Va{em
mnenju predlagani prora~un vlade?
F. Puk{i~: Ne prora~un za 2002 in ne za 2003
ni investicijsko naravnan, temve~ je
potro{ni{ki. Ve~ bi morali narediti v dr`avni
upravi in v javnih institucijah. Za primer naj
navedem samo nepla~evanje dav~nih
obveznosti, na kar smo javno opozorili, ko

smo pol leta vladali (ve~ kot 80 milijard dolgov), pa {e nih~e ni povedal, koliko je bilo
teh sredstev pla~enih. Mala dr`ava ni poceni,
birokratski aparat je drag, z decentralizacijo
tudi birokratskih funkcij bi lahko veliko
prihranili. Dokaz so majhne ob~ine, ki z minimalnimi sredstvi dosegajo lepe uspehe.
Tednik: Omenili ste majhne ob~ine.
Pred poslanci bo odlo~anje o novih
ob~inah, kako se boste odlo~ali?
F. Puk{i~: Najprej mora parlament razpisati referendum o odlo~anju na obmo~jih, kjer `elijo
nove ob~ine. Spo{tovati moramo voljo ljudi, ~e
smo popu{~ali pri formiranju ob~in v prvem
krogu in potem ponovno v drugem krogu preoblikovanja ob~in. Veliko denarja v ob~inah je
bilo vlo`enega v investicije in torej tudi v gospodarsko rast, sicer bi ta denar pobrala birokracija. Ustanovitev lokalne samouprave je bila ena
od najbolj dr`avotvornih potez slovenske
dr`ave. Lahko pri~akujemo, da bo v Sloveniji
od 250 do 280 ob~in.
Tednik: Kaj smo dosegli v razvoju
demokracije?
F. Puk{i~: Slovenija je 10 let samostojna
dr`ava. Nivo demokracije, ki smo ga dosegli
pa je na zelo nizki ravni, ne moremo se {e
primerjati z demokrati~no razvitimi
dr`avami, ker smo premladi. Vladajo~e garniture se pri nas ne menjavajo. Ni dobro, ~e
je nekdo predolgo na oblasti. Tudi korupcije je ve~. Ko sem vodil komisijo o
o{kodovanju dru`benega premo`enja, sem
odkril veliko umazanega perila.
Tednik: Zakaj se parlament ukvarja
preko svojih komisij z zadevami, ki so v
pristojnosti policije?
F. Puk{i~: Ni prav, da tak{ne stvari re{ujejo
komisije v parlamentu, `al pa in{titucije, ki
bi morale, tega niso storile. Prebral sem na
stotine policijskih zapisnikov, kar pri~a o
dobrem delu policije v ~asu preoblikovanja
dru`bene lastnine, pri~a tudi o dobrem delu
biv{e Slu`be dru`benega knjigovodstva,
neorganizirano pa je bilo to`ilstvo in sodstvo. Morali bi sprejeti zakon o izvoru

premo`enja, potem bi pri{li do umazanega
denarja in do razjasnitev mnogih finan~nih
malverzacij.
Tednik: Ste poslanci razli~nih politi~nih
opcij tudi v odmoru tako nasr{eni eden
na drugega kot na zasedanju parlamenta?
F. Puk{i~: Ne, ne, tudi {pricar znamo skupaj
spiti, o problemih se analiti~no in stvarno pogovarjamo, tudi zasebne probleme si zaupamo.
Tednik: Kar nekaj `upanov je poslancev
dr`avnega zbora. Je to dobro ali slabo.
Govori se, da ti funkciji v bodo~e naj ne
bi bili zdru`ljivi.
F. Puk{i~: Menim, da nimajo prav tisti, ki
nasprotujejo zdru`ljivosti teh funkcij. @upani
zelo dobro poznamo probleme na terenu in
smo praviloma v parlamentu med
aktivnej{imi poslanci, saj smo bodo~i izvajalci zakonov. Tudi svoje strankarske kolege
la`je prepri~amo o koristnosti ali nekoristnosti posameznih zakonov. Sedaj smo sicer
v nekem obdobju sprejemanja velikega
{tevila zakonov zaradi prilagajanja zakonodaje evropski, sicer sem pa mnenja, da ne
bi potrebovali profesionalnih poslancev, kot
ne potrebujemo v manj{ih ob~inah profesionalnih `upanov. Potem bi bila tudi ve~ja
povezanost s terenom; mnogi moji poslanski kolegi nimajo ob~utka, kaj se na terenu
dogaja. Dr`avni svet recimo nima nobenega
vpliva na sprejemanje zakonodaje, zato bi
kazalo tudi v tej smeri nekaj spremeniti.
Tednik: Stranka bo najverjetneje imela
svojega predsedni{kega kandidata. Ste
se `e dogovorili o kandidatu?
F. Puk{i~: Govorili smo, dokon~ne
odlo~itve {e ni. Tudi o imenih je preuranjeno govoriti.
Tednik: Bi osebno {li v volilni boj za
predsednika dr`ave?
F. Puk{i~: Kdor se resno ukvarja s politiko in
to delo jemlje profesionalno, mora biti
pripravljen tudi na najve~je izzive, ~e se seveda poka`e volja in interes volilnega telesa.
Franc La~en
Radio-Tednik Ptuj

Spo{tovane bralke in spo{tovani bralci !
Velikokrat smo Vas pozvali, da
nam sporo~ite svoje pohvale, kritike, predloge, vpra{anja, ideje,
kajti le tako bomo lahko izbolj{ali
vsebinsko zasnovo Ob~ana,
obdr`ali rubrike, ki so Vam v{e~,
ter poiskali in objavili odgovore
na zastavljena vpra{anja. [e
vedno `elimo, da bil Ob~an na{
skupni izdelek. V uredni{tvu smo
se razveselili ideje Jelke P{ajd, ki
nam pi{e takole:
“Imam idejo za novo rubriko v
~asopisu, v smislu “tihe misli
doma~inov, povedane na glas”.
Se mi zdi (iz lastnih izku{enj), da
so vedno najbolj brane rubrike
Pisma bralcev oz. rubrike
posameznikov, ki na glas povedo, kaj menijo o dogajanjih (politika, gospodarstvo, kultura, vsakdan, dru`ba, skupnost ...). Upam
si trditi, da bi s tem dvignili bra-

Ob~an - 23. november 2001

nost pa tudi zanimivost Ob~ana.
Seveda pa je prvi pogoj, da se ne
sme in je prepovedano v take
“javne” ~lanke pisati o to~no
dolo~enem posamezniku, to
pomeni, da se iz napisanega ne
sme razbrati oz. ni mogo~e identificirati posameznika. Vse je
resda povedano na glas, vendar
tako, da ne “trpi” posameznik.
Vse v mejah dovoljenega oz.
okusnega. Etiko pisanja je vendarle treba upo{tevati.
Kot sem `e rekla, to je moja ideja
- ideja bralke Ob~ana, ti pa si
urednica in odlo~a{. ^e bi se
odlo~ila za novo rubriko, menim,
da jo je treba prej najaviti oz.
razlo`iti njen namen in vsebino in
povabiti vse ob~anke in ob~ane,
da pi{ejo vanjo. Pogoj pa je podpis s pravim imenom in priimkom. Brez skrivanja! ^e se

gremo po{tenosti - in to je namen
rubrike, se ne skrivamo. Jaz {e
vedno upam, da je po{tenost in
iskrenost prvi pogoj za dobre
sosedske odnose. Namen rubrike
pa je izbolj{ati sosedske odnose
(ali vsaj ljudi pripraviti do tega, da
razmi{ljajo o njih), ne pa jih {e
slab{ati in podpihovati.”
U~enci, Vas pa pozivamo, da nam
po{ljete svoje prispevke za {olsko
stran. Doslej smo in {e bomo to
stran pripravljali skupaj z u~itelji
in u~iteljicami v {oli - tako pa
bodo lahko objavljeni tudi tisti
prispevki, ki bi jih u~enci radi
predstavili pa niso bili izbrani. ^e
bo va{ih prispevkov ve~ kot za
eno stran, jih bomo objavljali po
vrstnem redu po{iljanja.
Tudi predstavniki dru{tev lahko
{e naprej pripravljajo ~lanke o
delovanju
svojih
dru{tev.

Povabilo velja tudi predstavnikom va{kih odborov, da
poro~ajo o dogodkih iz vasi.
Tekste za posamezno {tevilko
oddajte ali po{ljite po po{ti do 10.
v mesecu na naslov uredni{tva, ki
ga vselej najdete na drugi strani
Ob~ana spodaj v levem kotu. Za
aktualne dogodke se lahko
posamezniki
dogovorijo
o
poznej{i oddaji. Tekstov, ki bodo
prispeli pozneje, ne bomo mogli
objaviti v teko~em mesecu.
Za decembrsko {tevilko ~asopisa
Ob~an sprejemamo Va{a besedila
in reklame do 5. decembra 2001,
saj si je tudi uredni{tvo prislu`ilo
nekaj oddiha pred prihajajo~imi
prazniki. Decembrska {tevilka bo
iz{la pred bo`i~em.
Uredni{tvo

3

SLOVESNOST OB DESETI OBLETNICI
VOJNE ZA SLOVENIJO
Tudi na Destrniku smo se spomnili dogodkov izpred desetih let,
ko je potekala vojna za samostojno Slovenijo. Dogodek smo v
nedeljo, 21. oktobra, obele`ili s
prilo`nostno slovesnostjo v dvo-

sorazmerno nizek krvni davek,
kar se v ostalih republikah razpadajo~e biv{e Jugoslavije `al ni
zgodilo.
V nadaljevanju je Janez Jan{a
nakazal dva poglavitna razloga

Sporo~ilo je za vedno polo`eno v nedrje korenin lipe
dru{tev, ki delujejo v ob~ini.
Zasaditev lipe sta pospremila
Destrni{ki oktet pod vodstvom
Marije Stöger in destrni{ka pihal-

na godba pod taktirko Marjana
Rusa.
Renata ^u~ek

Osrednji gost je bil Janez Jan{a
rani Osnovne {ole Destrnik. V
uvodu je zaigrala godba
slovenske vojske pod vodstvom
podpolkovnika Janija [alamuna.
V polurnem nastopu je orkester
navdu{il publiko s {tevilnimi
skladbami slovenskih avtorjev.
V uvodnem nagovoru je `upan
gospod Franc Puk{i~ pozdravil
vse prisotne, {e posebej pa eminentne goste, ki so ob tej sve~ani
prilo`nosti obiskali Destrnik. Za
slavnostno vzdu{je so s svojo
prisotnostjo poskrbeli Janez
Jan{a, dr. Jo`e Bernik s soprogo,
Jo`e Jerov{ek, Miran Fi{er, Tone
Krkovi~, Jo`e Murko, Vojteh
Rajher, dr. Milan Zver in Franc
Zdol{ek.
Nekdanji komandant bataljona
teritorialne obrambe Miran Fi{er
je slikovito opisal dogodke
izpred desetih let. Destrnik je bil
takrat zaradi ugodne lege med
Lenartom in Ptujem najpomembnej{i voja{ki kraj na obmo~ju
ob~ine Ptuj. Tukaj je bil takrat
lociran bataljon. Krajani in vodstvo tedanje krajevne skupnosti so
v tistih
kriznih ~asih vodstvu
teritorialne obrambe nesebi~no
nudili vso potrebno podporo in
pomo~.
Kot slavnostni govornik je na
slovesnosti spregovoril tedanji
minister za obrambo g. Janez
Jan{a. V uvodu je poudaril
pomen slovenske vojne za
osamosvojitev Slovenije, ki je res
trajala samo deset dni. Zato pa so
bili postopki takratnega vodstva
`e pred tem dobro na~rtovani,
tako da smo lahko osamosvojitev, kljub zadr`anosti tujine,
uspe{no izpeljali. Pla~ali smo

4

za uspe{no osamosvojitev.
Slovenci smo bili na osamosvojitev pripravljeni, svojo veliko
`eljo pa smo potrdili tudi z rezultati referenduma o osamosvojitvi.
Ob koncu nagovora je gospod
Jan{a {e poudaril, da bi `elel
tak{no enotnost in sodelovanje
Slovencev tudi v prihodnje ter da
bi bilo manj »metanja polen pod
noge«. Takrat je vladala popolna
enotnost politi~nih struktur v
dr`avi. Svoj govor je zaklju~il z
mislijo, da
imamo prvi~ v
zgodovini prilo`nost in mo`nost,
da se razvijemo v evropsko
dr`avo. Od nas pa je odvisno, ali
bomo to prilo`nost izkoristili.
V kulturnem sporedu so sodelovali vokalni kvintet Zavr{ki fantje,
otro{ki pevski zbor pod vodstvom ge. Nata{e Zemlji~ in
plesni pari folklorne skupine z
Destrnika. V avli {ole so odprli
razstavo slik, ki so nastale v ~asu
osamosvojitvene
vojne
za
Slovenijo na Destrniku in v njegovi okolici. Razdeljena je v tri
sklope: prvi del predstavlja
priprave na vojno, drugi potek
vojne, tretji pa dogodke po njej.
Pripravil jo je g. Milan Murko.
Po slovesnosti v {oli smo se v
lepem nedeljskem popoldnevu
odpravili pred gasilski in turisti~ni dom, kjer je sledilo sklepno dejanje - zasaditev lipe. Ta bo
va{~ane in obiskovalce Destrnika
spominjala na dogodke v letu
1991. @upan je med njene korenine polo`il sporo~ilo s podpisi
vseh uglednih gostov na slovesnosti. Gostje so s skupnimi
mo~mi zasadili lipo, korenine pa
so zasuli tudi predstavniki vseh

[OLSKI RADIO
V osnovni {oli so po `elji u~encev, da bi v odmorih poslu{ali glasbo,
pri{li do zamisli o pripravi lastne radijske oddaje, ki bi jo ustvarjali
u~enci sami. S pomo~jo mentorice Tine Vrhov{ek so `e uspeli pripraviti svojo prvo oddajo. Na sporedu bo enkrat mese~no, ob ponedeljkih,
zjutraj pred pri~etkom pouka, trajala pa bo 15 do 20 minut. U~enci jo
bodo poslu{ali po zvo~nikih, ki so v vsakem razredu.
Oddajo pripravlja {irok krog u~encev - od napovedovalcev do “mladih
novinarjev”, ki zbirajo podatke z razli~nih podro~ij (prireditve, tekmovanja, moda, glasba, {port…). Novinarji priskrbijo informacije o
dogajanjih, ki so bila ali pa {e bodo. Seznanjajo u~ence z razli~nimi tekmovanji, sporo~ajo posamezne uvrstitve in pohvalijo vse tekmovalce
za njihovo udele`bo na tekmovanjih. Pripravijo prispevek na temo
meseca (vsak mesec ima dolo~eno temo). Za glasbo, ki jo vrtijo med
odmori, sestavljajo glasbeno lestvico. V oddaji sodelujejo u~enci
razredne in predmetne stopnje.
Mentorica je zadovoljna z njihovim delom, saj so u~enci s pomo~jo
oddaje seznanjeni z vsem, kar se dogaja v {oli in izven nje. U~enci in
mentorica si `elijo, da bi jim sedaj, ko so naredili prvi korak in se seznanili s potekom priprave posamezne oddaje, uspelo pripraviti oddajo vsaki drugi ponedeljek.
Ob ustvarjanju in izvajanju oddaje u~enci premagujejo strah pred
nastopi in s tem pridobivajo samozavest. Samozavesten ~lovek pa stoji
za svojimi na~eli in prepri~anji.
Sabina @ampa

Ob~an - 23. november 2001

PREDSTAVLJAMO VAM

NARODNOZABAVNI ANSAMBEL
DINAMIKA
Mislim, da marsikdo v ob~ini
Destrnik ne ve, da se lahko
pohvalimo tudi s tem, da tu
deluje tudi ansambel Dinamika,
ki je po`el `e {tevilna priznanja
na najrazli~nej{ih festivalih. Da
boste tudi vi vedeli kaj ve~ o
njih, sem se pogovarjala z vodjem ansambla in trobenta~em
Dragom Daj~manom. Nastal je
tale kratek zapis.

Fantje s klan~ka, vendar smo se
leta 1999 preimenovali v
Dinamiko.
Ob~an: Kak{na je zasedba
ansambla, kako ste organizirani in kdo je vodja?
Ansambel je kvintet, ki ga sestavlja pet instrumentalistov,
vokalist in vokalistka. ^lani
ansambla smo Daniel Prelog

Portret ansambla

Bogata bera pokalov
Ob~an: Zanima me kdaj je bil
ansambel ustanovljen?
Korenine ansambla segajo v leto
1987, takrat smo bili {e brez
imena. Prva zasedba je igrala
{tiri leta in nato popolnoma razpadla. Za ustanovitveno leto
lahko {tejemo leto 1992, mesec
april. Zasedba {teje {est ~lanov
in pevko. Polovica sedanje
zasedbe ansambla je ista kot pri
ustanovitvi. Leta 1992 smo pridobili strokovno pomo~ Borisa
Ro{karja, ki je za~el pisati glasbo
in nas strokovno podkoval, da
smo bili sposobni nastopiti na
festivalih in velikih prireditvah.
Prvotno ime ansambla je bilo

Priznanja

Ob~an - 23. november 2001

(klarinet), Ivo Ornik (kitara),
Danilo Podhostnik (harmonika), Miran Jug (bariton), Tomo
De`man (vokal), Hermina
Matja{i~ (vokalistka, violinistka)
in Drago Daj~man (trobenta),
sem pa tudi vodja ansambla.
Na vajah se zbiramo enkrat
tedensko v Jir{ovcih, pred
nastopi in pomembnej{imi gostovanji pa tudi ve~krat na teden.
Ob~an: Kak{na zvrst glasbe
zavzema prete`ni del va{ega
repertoarja in kje najpogosteje nastopate?
Za~eli smo z narodno - zabavno
glasbo, ker se ~asi spreminjajo,

smo svoj repertoar raz{irili in
sedaj igramo tudi zabavno glasbo. Prete`no nastopamo po
Sloveniji, najve~ na [tajerskem.
Gostovali smo tudi `e v Avstriji,
nastopali smo na vseh festivalih
narodno - zabavne glasbe v
Sloveniji (Ptujski festival, Gra{ka
Gora, Cerkvenjak, Koro{ki festival) in zamejstvu v Italiji ([teverjanski festival). Najve~krat nas
boste opazili, kako zabavamo
staro in mlado na veselicah,
porokah, maturantskih plesih,
zelo radi pa se odzovemo tudi
vabilu za sodelovanje na
dobrodelnih prireditvah.
Bili smo tudi `e gostje na nekaterih regionalnih televizijah na
[tajerskem.
Ob~an: Kdo vam pi{e glasbo
in besedila?
Za glasbo poskrbijo Damjan
Kolari~, Edvin Fliser in Danilo
Jeza, z besedili pa pesmi
opremijo Vera [olinc, Barabara
Kolari~ in Metka Ravnjak-Jauk.
Ob~asno pa kak{no skladbo
prispeva tudi na{ baritonist
Miran Jug.
Ob~an: Vidim, da imate v vitrini bogato bero priznanj, ali
vam je katero {e posebej pri
srcu, ali ste na katero {e prav
posebej ponosni?
Najbolj ponosni smo na petkratni nastop v finalu festivala v
[teverjanu v Italiji, kjer smo prejeli pokal za uvrstitev v finale.
Na Ptujskem festivalu smo se
petkrat okitili s srebrno Orfejevo
zna~ko, na festivalu na Gra{ki
Gori smo bili prav tako dvakrat
srebrni, na sre~anju narodno zabavnih ansamblov za Zlatega

kurenta v Kidri~evem pa smo
prejeli bronastega kurenta za
izvedbo.
Ob~an: Ste izdali `e kak{no
kaseto ali plo{~o?
Prvo kaseto z naslovom Na{e
sre~anje smo izdali leta 1996,
iz{la je pri zalo`bi Igor in Zlati
zvoki, druga z naslovom To na{
je Ptuj pa je zagleda lu~ sveta
leta 1999 pri zalo`bi Melopoj v
Slovenj Gradcu. Na obeh kasetah so posnete lastne skladbe,
brez priredb.
Ob izdaji prve kasete smo imeli
v Koreni samostojni koncert s
{tevilnimi gosti in bogatim programom. Hkrati bi se `elel v
imenu celotnega ansambla zahvaliti vsem, ki so nam kakorkoli
pomagali in nam stali ob strani.
Ob~an: Kak{ni so va{i na~rti
za prihodnost in skrite `elje?
Ker se bli`a 10. obletnica delovanja, smo se v teh dneh zaprli v
studio in pri~eli snemati ter
pripravljati material za tretjo
kaseto in na{o prvo kompaktno
plo{~o, ki bo zbirka vseh do
sedaj posnetih lastnih skladb,
katerim bomo dodali nekaj
novih, za katere upamo, da
bodo prijetne za uho in bodo
poslu{alcem sedle v srce.
Bli`ajo~o se obletnico bomo
obele`ili z nekaj samostojnimi
koncerti. Upamo, da bomo
lahko nastopili tudi v na{i ob~ini
Destrnik in se tako predstavili
sokrajanom ter jim pribli`ali
na{e skladbe.
Pogovarjala se je:
Renata ^u~ek

5

VAS JANE@OVCI SE PREDSTAVLJA
Vas Jane`ovci se razprostira v prelepi zeleni
dolini potoka Rogoznica. Hi{e stojijo ob
lokalni cesti proti Jir{ovcem in ob regionalni
cesti ve~inoma v strnjenem naselju.
Obdajajo jih travniki, njive in tudi nekaj gozdov. Ve~inoma so hi{e nove, stare pa so
obnovljene. Hi{nih {tevilk je 32, prebivalcev
je okrog 100. Na potoku Rogoznica je bilo
pred leti ve~ mlinov; Simoni~ev ali Keja~ev,
Potr~ev ali ^ehov in spodnji Potr~ev, tako
smo jih va{~ani imenovali. Vsi so imeli
dovolj dela, vsi dovolj vode, da je poganjala
te`ke kamne, ki so mleli vse vrste `ita. Vsi
mlinarji so imeli velike kmetije. Velike
kmetije so bile tudi Poto~nikova, Kurijeva,
Fuksova, Bra~i~eva – sedaj Burinova, na
spodnji Potr~evi pa je sedaj Zadrav~eva.
Ostalo so v vasi srednje kmetije, a so nekaterim tudi edini vir za pre`ivljanje. Starej{i
ljudje, ki jih je v vasi malo, pa se spominjajo,
da je bilo posajenega precej sadnega drevja.
Zelo smo ponosni na Kurijevo kapelo, ki
stoji `e od leta 1670. Sedanji gospodar
Fran~ek Kuri pravi, da se je pozanimal zakaj
je bila postavljena. Gospod `upnik pravi, da
ni dokumentov, da so izginili `e med prvo
svetovno vojno. Kurijevi lepo skrbijo za ta
kulturni spomenik, ki je najstarej{i v na{i
ob~ini. Imamo {e Poto~nikovo, sedaj
Burinovo kapelo, ki so jo lepo obnovili. Pri
tej kapeli je tudi `egnanje in na{i fantje ob
velikono~nih praznikih streljajo, tako da nas
je kar malo strah.
V Jane`ovcih smo imeli opekarno, v kateri
so izdelovali opeko in stre{no kritino. V njej
je bilo zaposlenih veliko na{ih ljudi. Od nje
je ostal le dimnik in del zgradbe, v kateri
stanuje delavec, ki se sedaj vozi v slu`bo v
opekarno v @abjak. En del stavbe je obnovil
g. Niko @ge~, ki izdeluje lesno galanterijo.
Ostale so velike jame, iz kateri so vozili glino
(rudo) v @abjak. V njih je sedaj veliko vode.
Jame bi morali sanirati, saj so zelo nevarne
za prebivalce in mimoido~e.
Ne smemo pozabiti, da smo imeli v vasi
zdravstveno ambulanto – Potr~evo vilo, ki
so jo pomagali graditi va{~ani, na pobudo
doma~inov, dveh zdravnikov. To sta bila
brata dr. Jo`e in dr. Otmar Potr~. Oba sta bila
zelo prijazna zdravnika. Dr. Jo`e Potr~ je
veliko hodil po terenu, pomagal mu je tudi
brat. Imela sta velik posluh za revne, posebno otroke. Ni bilo ure, da ne bi bila pripravljena pomagati. Ve~krat se je zgodilo, da je
dr, Jo`e operiral kar doma. Za pomo~ si je
izbral kar svojo sestro Olgo. Ko je zdravil
revne otroke ali tudi starej{e, jim ni ni~
ra~unal, mnogokrat je celo potegnil denar iz
svojega `epa, ga dal na posteljo in
rekel:”Kupite si sladkor, da bo imel sladek
~aj, saj imate grenko `ivljenje.” Tak{ni bi
morali biti ljudje, da bi znali spo{tovati se
med seboj in ceniti vsakega ~loveka. Bili so
zelo znana in cenjena dru`ina. Dr. Jo`e Potr~
se je poro~il z u~iteljico, Emo. Mnogi se je {e
spominjajo, saj je u~ila v {oli na Destrniku.
Na Potr~evo kmetijo se je pri`enil Franc ^eh
iz Lo~i~a, ki je vzel za `eno Potr~evo Olgo in
zato se je potem kmetija preimenovala v
^ehovo. ^ehovi so imeli na kupu kar tri

6

hi{e: doma~ijo, hramec in lon~arijo. V
lon~ariji so izdelovali izdelke iz gline.
Nazadnje je bil lon~arski mojster Konrad
Novak, ki se ga starej{i {e spominjamo.
Med prvimi v takratni KS Destrnik, smo s
svojimi sredstvi in majhnim prispevkom KS
uredili javno razsvetljavo. Prvi smo se organizirali, da smo v vas napeljali telefon in to s
ptujske strani. Takrat smo dali za priklju~ek
telefona okrog 6000 DEM. Sami smo kupili
drogove, izkopali jame in tudi jarke, kjer
stroj ni mogel. Delno smo v zemljo polo`ili
elektri~ne kable, pomagala je biv{a ob~ina
Destrnik – Trnovska vas. Kupili smo dve
avtobusni postajali{~i. Eno smo `e zamenjali
s steklenim, drugo pa redno obnavljamo in
si `elimo, da ga tudi zamenjamo. Obnovili
smo Simoni~ev most pri sedanji Burinovi
kapeli, nekateri so delali veliko prostovoljnih ur. Na novo smo zgradili most pri
Fuksovih. Tudi tu je bilo vlo`enih mnogo
delovnih ur, za kar gre velika zahvala
dru`inama Fuks in Kuri. Le majhen del
denarja smo dobili od samoprispevka, ostalo je krila ob~ina. Delno smo uredili sanacijo potoka Rogoznica, od Simoni~evega
mosta do regionalne ceste, za kar gre velika
zasluga posameznim va{~anom.
Vodovod imamo v vas priklju~en kar iz treh
strani: iz zgornjega Placarja, iz Destrnika in
iz ptujske smeri. V vasi imamo kar tri bare: g.
Predan ima bar Picaso, g. Marke` bar Urban
in {e vulkanizerstvo, pri Kokolovih pa je bar
in trgovina Pri Mici, ~esar smo va{~ani zelo
veseli, posebno tisti, ki nimajo svojega prevoza, saj dostavijo blago iz trgovine na dom.

Trgovina v vasi je vsem va{~anom v zadovoljstvo. Imamo tudi avtoprevoznika
Francija Puk{i~a.
Zelo pa smo bili veseli nove va{~anke, ki je
kupila Poto~nikovo doma~ijo, ge.dr. Valerije
Sa{ko. Zgradila si je lep novi dom, {e bolj pa
smo bili presene~eni, ko je zgradila lep hlev
za konje, v katerem ima 3 konje.
Organizirala je sre~anje konjenikov. S
pomo~jo svojih prijateljev je za~rtala sprehajalno pot za konje, kar so letos `e izpeljali.
Med nami je `ivel tudi zelo prijeten kmet
Janez Kurbos, ki se je ukvarjal s ~ebelarstvom. Bil je priznan ~ebelar, sedaj pa se
je doma~ija preimenovala v Karovo.
Tudi v zgornjem delu Jane`ovc smo asfaltirali del~ek ceste pri Murku in Pohari~u.
Takrat smo dali v plan celotni odsek od
Vil~nika proti Karu, do Placarja, ampak je
zmanjkalo denarja. Veliko je bilo razburjenja
in vro~e krvi zaradi te ceste, a je odcep od
Vil~nika do Kara kon~no asfaltiran. Da pa bo
cesta do konca oble~ena z asfaltom, bo
treba malo po~akati, saj je vsem znano, da
za vse ni denarja. Asfaltno prevleko bo dobil
tudi most pri Fuksovih.
V razvojni projekt CRPOV je vklju~ena tudi
vas Jane`ovci. Na prvem mestu je glinokop.
Predstavitve v ob~ini, kjer so predstavili
celotni razvoj na{e ob~ine, se je udele`ilo
malo ljudi, da bi sli{ali, kak{ne plane
pripravlja ob~ina.
Podatke zbrala: va{ki predsednik Alojz Caf in ~lanica
odbora Julijana ^ernezel

PREJELI SMO

Spo{tovani!
Rada bi napisala nekaj v zvezi z izku{njo, ki sem jo do`ivela pred kratkim.
V trenutkih, ko se ~lovek poslavlja od svojega bli`njega, mora poleg soo~enja s smrtjo
opraviti {e mnogo stvari, ki se nana{ajo na organizacijo pogreba samega. Vse lepo in
prav, vendar se ne da mimo nepotrebnih zapletov, na katere sem naletela ob izbiri
pevcev, ~e bi vsemu kar sem do`ivela, sploh lahko rekli izbira. Ker imamo v doma~i
`upniji dva pevska zbora, od katerih poje na pogrebih le starej{i, sem se odlo~ila za
mo{ki kvintet iz Rogoznice pri Ptuju.
^eprav sem sli{ala, naj na pogrebih pri ma{i pojejo samo doma~i pevci (mimogrede,
zakaj samo trije ali {tirje, ~e vsi vemo, da jih je ve~), sem `elela druga~e. Seveda stvar
ni bila izvedljiva, zato je bila pri ma{i le orgelska spremljava, kvintet je pa zapel le
pred ve`ico in na pokopali{~u. Na nek na~in sem bila prizadeta in ni mi jasno,
kak{na je razlika med petjem v ve`ici in pred njo.
S tem sestavkom ne nameravam nikogar obto`evati ali `aliti, `elim le povedati, da me
moti, da si `alujo~i ne morejo sami izbrati pevcev. Ljudje imamo pa~ razli~ne `elje in
okuse, `alostno pa je, da smo `alujo~i v `e tako te`kih in zelo osebnih trenutkih
soo~eni {e z razprtijami in prepiri med pevci, pa naj bo med samimi doma~imi ali
njimi in tistimi, ki pridejo od drugod.
Ker vem, da se to ni zgodilo samo meni, sem se odlo~ila, da spregovorim tudi na glas.
Kdor poje s srcem, dvakrat moli, pravi znani slovenski rek. Naj bo petje tudi na pogrebih; ~e ne izbere{ doma~ih pevcev, naj ne bo to ni~ slabega, naj ne bo to nekaj, kar je
potrebno zameriti in se potem {e dolgo ~asa grdo gledati.
Du{anka Zi{ko, roj. Sor~i~

Ob~an - 23. november 2001

V^ERAJ IN DANES ENEGA KMETA IN KMETICE

”Keko si fasa, to si si nesa,
pa grozdje ti je fkre vzeja.”1
Predgovor
Vsebina gornjega naslova je del {ir{e teme o
pa{ni{tvu, ki ga pripravljam. Ker pa {e ni
dokon~ana, tokrat pi{em samo o ~asu, ki so
ga pastirji, tako odrasli kot mlaj{i pre`iveli
na pa{i. Ve~ o temi v naslednjem Ob~anu.
Kljub temu, da vsebina ni dokon~na, je treba
opozoriti na nekaj stvari. Poznamo ve~ vrst
pa{e (pa{a na gmajni, pa{a na travniku ali
kri`em pa{a, pa{a na obronkih njiv, okoli
doma), pa{e se lo~ijo tudi ~asovno2 (od 23.4.
do 11.11., od 16.8. do 8.9., od 8.9. do prvega mraza ali snega), pa{a razli~nih doma~ih
`ivali (krave, svinje, konji, voli, perutnina),
ve~ vrst pla~il pastirjem (denar, micel
p{enice ali ajde, ko{t, krompir, kola~ kruha
... ), ve~ poimenovanj pastirjev, glede na vse
na{teto ...

Igre, zabava na pa{i,
dru`enje
Ko je bilo ve~ pastirjev, kjer je, ne smemo
pozabiti, vladala hierarhija po starosti in
fizi~ni mo~i3, so pogosto ugajali vuka: »Imeli
smo vsak meter dvajset ali trideset ali {tirideset dolgo palco, obeljeno. Potem se je
naredil en kos lesa, debel kot ta kozarec. In
so se zvrtale lukje, na sredi pa ena velika
lukja. Okoli smo {li v polkrog, vsaki s svojo
lukjo. Potem smo pa dali na nogo palce,
vrgli, keri je najbolj zadi vrga, tisti je mora
iti prvi v igro. Vuka je moga spraviti v lukjo,
mi smo pa spodbijali.«4 Pastirska igra je bila
tudi masli~kanje.
Kadar je bilo su{no obdobje in je bilo malo
vode, so v pritokih Pesnice lovili ribe: {~uke,
krape. Najbolj veseli so bili, ko je riba imela
dva kilograma ali ve~.5
Rib na pa{i niso pekli, so pa pekli koruzo,
krompir in »v~asih smo se stihotapli prek ~ez
Pesnico, ta nas na oni strani niso opazli pa
gor v vinograde po grozdje. To nam je tudi
uspelo v~asih, vendar je bilo to rizi~no za
nareti. To so bili mojstri za to. Zbralo se nas
je po enajst pastirjev. Bili smo kar dobra
dru{~ina, manj{i, mlaj{i, ve~ji«.6
Bili pa so pastirji v Levanjcih in pastirji
dana{nje ob~ine Jur{inci med seboj skregani: »Vso znano zgodovino so bili pastirji
desnega brega, to smo mi, in levega brega
skrajno skregani. To so se prek Pesnice metale drve, to se je {imfalo, to se je teplo, to se
je tiralo enkrat ene, drugi~ druge, to je bil
en ve~en boj. Da bi {li pastirji skupaj, to je
bil ko berlinski zid, {e huje! To je bil tudi tisti
pravi u`itek, da so drve letele prek, {imfanje. Tudi ko smo se, mi smo rekli prekmeci, z
levim bregom zgrabli pastirji, mi smo mogli
ve~ po~eti, kar so ta ve~ji rekli, to bila taka
hierarhija. Prekmeci so bili vsi iz `upnije
Jur{inci. Tu smo imeli ve~ni boj. Tudi se je
zgodilo, da so nas pri rabutanju grozdja
dobili in si bija bit. Keko si fasa, to si si nesa,
pa grozdje ti je fkre vzeja. Tega podviga so
se najbolj obsodli mo~ni, bolj spretni, mi pa

Ob~an - 23. november 2001

smo dali zaobljubo, da bomo pasli, da bomo
imeli na ~redo skrb. Tihotapli so se za
strugami gor do koruze in v koruzo, do
glavne ceste in prek ceste, po {umi, iz {ume
pa v vinograd , pa je blo grozdje tu. Ni~
nam niso zagodli, ves je bila odmaknjena,
edino zgodlo se nam je, da nam je enkrat
krava v Pesnico padla, pa je {la na ono
stran ~ez in mi nismo smeli iti po njo. [li
smo domov, pa so pri{li starej{i in zadeva se
je uredila«.7
Pasli so tudi starej{i ne samo otroci in mladina. »Konje so pasli doma pri hi{ah, imeli so
narejene plote. Ob nedeljah pa so jih gnali
na travnike, kjer so se pasli, kotali. Lastniki
pa, ki so v ostalih dneh bili po slu`bah, so
na travnikih kadili, kurli, to je bila pa{a za
zrelo generacijo.«8
Enemu pastirju na pa{i pa je bilo dolg~as.
»Na pa{i sem {el okoli, med kravami,
dostikrat pa tudi malo zaspo. Ja kaj bo{ te
druga?! Krave so bile tak navajene, da niso
{le nikamor.«9

Dogodiv{~ine
»Je bija en kmet Rodo{ek, je imel po {tiri
elitne krave. On je `ivel pri britofi. On je
vsaki dan v jesen prignal na pa{o. Prinesel
si je s seboj liter vina ali pa dva litra, mi smo
tisto vino spili. Bil je veseljak, potem smo ga
zelo pastirji pogre{ali. To je bilo eno tako
posebno veselje.«10
»Fras je imel tu travnik. On je zadnji kosil.
Pastirji smo bili jezni, ker so nam krave
letele v otavo in smo imeli ogromno dela.
Eno ve~er se domenimo, on je kosil tam na
za~etku septembra. On je kosil in je naredil
navle lepo. Mi na pa{i se domenimo, pet
centimetrov debele in dva metra dolge drve
narezali, obelili, gladke naredili. @enemo
lepo `ivino domov, doma ni~ povedali, se
zmenimo, pa zbe`imo, pa tista dva kola pod
navlom skozi, pa na vsakem kraju primemo
pa znosimo na sred travnika vse vkup.
Naredilo smo eno ogromno kopico. Te pa
smo mi to vse gor nosili, pa plezali, pa steptali, to bila grozna afera. Ampak tistega
potem ni bilo, keri je to naredil. In drugo
leto je kosil tako kot vsi ostali. Smo ga mi
tako reko~ reda nau~ili.«11
Ni bilo pa samo veselo na pa{i. Poleg iger in
razvedrila so morali ~uvati `ivali. Dogajale
pa so se nesre~e in takrat so pastirji hitro
ukrepali, poklicali so pomo~ starej{ih iz vasi.
»Ko so bile zelo suhe jeseni, je vode primanjkovalo in so {le `ivali za vodoj, je {la v te
^rmce, v staro strugo in je zlezla v mulj,
tako da ni mogla ven. Eden je letel domov,
vedli smo, katera `ival je bila, tistemu
gospodarju povedat, potem so va{~ani {li, po
deset dedov, vo`je vzeli, namotali in potegnali `ival ven. ^lovek je moral to ven vle~i,
ker z `ivalmi ni bilo sigurno. To se je
dostikrat zgodilo.
Ko je bila zelo topla jesen, je pa{a tako rasla,

da je pri{lo do napenjanja. ^e je katero
napelo, se je letelo hitro v vas lastniku povedati. Tu v vasi so `e, ko sem {e jaz bil pastir,
imeli fedro ali vzmet. Dala se je `ivali, trije,
{tirje mo{ki so prileteli, jo prijeli na travniku
in se je ta fedra dala v `relo, `relo se je
odprlo in so plini {li ven. Druga metoda je
bila, ~e je bilo `e kriti~no, da se je na levi
strani prebilo z no`em in je to brizgnilo ven
in se je to zacelilo. Z jodom se je mazalo in
je `ival nekaj dni bila v hlevu, temu danes
pravimo trokiranje. To je bilo nevarno delo,
najbolj{i je bija fikser no`, ker je to bilo huje
prebiti kot gumo. Ta ko`a je bila trda. To so
rejci `ivali vedeli sami. Do 2. sv. vojne se je
veterinarja redko klicalo. Kar so znali, so
naredili, ostalo je {lo pod grudo.«12
Pastirjeva naloga je bila biti na pa{i in skrbeti, da `ivali niso uhajale v {kodo na sosednje njive, in imeti nadzor nad njimi, predvsem da se niso utopile ali pogreznile, ko so
{le pit v potoke ali mu`e.13 »To se je dostikrat
dogajalo, da je blo branje, ni bilo ljudi
doma, pa {e ni mela ve~erje, pa bi moga
krompir lupati. Jaz sem v enem tali odi{a.
Barov~inka je krompir prebirala, jaz pa bi
ji moga v klet nositi. Ova je {la prebirat, jaz
zanesem eno korpo ali dve, pa se jaz samo
zaderem adijo in po vesi fort. @enska pa je
pol za meni tudi odi{la. Te pa grema po
vasi, pa `e ~ujema gospodinjo, kak se je
drla, gi sta, gi sta. Mija pa fort. Moja skrb je
bila pa{a. Da bi jaz {e kaj dela, jaz sem imel
svojo slu`bo!«14
Jelka P{ajd
1
Informator, rojen 1929. leta, avdio kaseta, {t. 23 in 24,
3. 11. 2001, arhiv avtorice.
2
To so pribli`ne ~asovne lo~nice, saj je bila dol`ina pa{e
odvisna predvsem od vremena.
3
Informator, rojen 1929. leta, avdio kaseta, {t. 23 in 24,
3. 11. 2001, arhiv avtorice.
4
Informator, rojen 1929. leta, avdio kaseta, {t. 23 in 24,
3. 11. 2001, arhiv avtorice.
5
Informator, rojen 1929. leta, avdio kaseta, {t. 23 in 24,
3. 11. 2001, arhiv avtorice.
6
Informator, rojen 1929. leta, avdio kaseta, {t. 23 in 24,
3. 11. 2001, arhiv avtorice.
7
Informator, rojen 1929. leta, avdio kaseta, {t. 23 in 24,
3. 11. 2001, arhiv avtorice.
8
Informator, rojen 1929. leta, avdio kaseta, {t. 23 in 24,
3. 11. 2001, arhiv avtorice.
9
Informator, rojen 1929. leta, avdio kaseta, {t. 23 in 24,
3. 11. 2001, arhiv avtorice.
10
Informator, rojen 1929. leta, avdio kaseta, {t. 23 in
24, 3. 11. 2001, arhiv avtorice.
11
Informator, rojen 1929. leta, avdio kaseta, {t. 23 in
24, 3. 11. 2001, arhiv avtorice.
12
Informator, rojen 1929. leta, avdio kaseta, {t. 23 in
24, 3. 11. 2001, arhiv avtorice.
13
Mo~virnati del travnika.
14
Informator, rojen 1949. leta, 2. 11. 2001, avdio kaseta, {t. 23, arhiv avtorice.

7

SMU^ANJE
Ali je dovolj, da vzamemo smu~i s podstre{ja,
si nataknemo “pancarje” in se zapodimo po
beli strmini? Ste prepri~ani?
SMU^ANJE je lahko zahtevna {portna
aktivnost, lahko pa najlep{i na~in do`ivljanja
zimske idile. Opredelimo ga kot {portno
rekreativno dejavnost, ki se odvija v gorskem
in visokogorskem svetu ob razli~nih temperaturno-vremenskih pogojih. Smu~anje je
izredno pestra in dinami~na aktivnost, ki
vklju~uje ve~je fizi~ne obremenitve in tako
zahteva od posameznika primerno stopnjo
telesne pripravljenosti. Pomembni sta predvsem sposobnost koordinacije in ravnote`ja.
PRIPRAVA: Na smu~anje se je treba ustrezno
pripraviti. Priprava nam bo omogo~ila la`je
u~enje smu~anja in nudila ve~ji u`itek na
zasne`enih strminah tistim, ki imajo `e dovolj
smu~arskega znanja. Obenem se bo zmanj{ala
tudi mo`nost po{kodb. Pripravimo se lahko
sami. Vo`nja s kolesom, tek v naravi in
smu~arski teki so idealni za tak{no pripravo.
Lahko dodamo {e dejavnosti, s katerimi pridobimo ob~utek za ravnote`je (rolanje, kotalkanje in drsanje). Telesno pripravljenost pa lahko
izbolj{amo tudi s pomo~jo izbranih vaj v fitnessu.
^e ste za~etnik, bi vas `elela opozoriti, da je
u~enje smu~anja proces motori~nega u~enja,
ki poteka po dolo~enih zakonitostih.
Pomembno je vedeti, da motori~ni del zapomnitve potrebuje nekoliko ve~ vaj, odvisno tudi
od posameznika, je pa zato veliko bolj trajen.
Zato ne obupajte, ~e vam prvi ali drugi dan ne
uspe tako kot nekaterim, ki se podijo mimo
vas, tudi oni so bili na va{em mestu, tako kot
boste lahko vi na njihovem, seveda z dolo~eno

stopnjo volje, vztrajnosti in potrpe`ljivosti.
NEVARNOSTI: Smu~anje v sebi skriva tudi
manj prijetne plati. Nevarnosti delimo na
objektivne (plazovi, vreme, zunanji vplivi) in
subjektivne
(psihi~na
in
fizi~na
nerazpolo`enost, neznanje, divjanje…).Vzroki
za nesre~e so ponavadi smu~arji sami, ker precenjujejo svoje znanje, sposobnosti, so utrujeni
ali pa pod vplivom alkohola. Najve~ nesre~ se
pripeti zjutraj (neogretost) in zve~er (utrujenost). Veliko nevarnost predstavlja tudi
vreme. Tako megla (slaba vidljivost) in sne`ne
nevihte (omrzline) kot lepo son~no vreme
(opekline) lahko prijeten dopust kon~ajo
pred~asno. Zavedati se moramo, da se vreme
v gorskem svetu spreminja izredno hitro, zato
pripravljenost na razli~ne razmere ni nikoli
odve~. Nikoli se ne ustavljajte na o`inah in
prelomnicah, saj obstaja mo`nost naleta
drugega smu~arja. Ustavljajte se na preglednem delu smu~i{~a. Na vseh smu~i{~ih lahko
najdete table s FIS-ovimi pravili, preberite jih in
se ravnajte po njih.
V primeru nesre~e je treba najprej zavarovati
mesto nesre~e (pribli`no 20 m vi{e postavimo
smu~ke v X), saj tako prepre~imo mo`nost
naleta in s tem nove nesre~e. Po{kodovancu
pomagajmo, ampak, prosim, ne bodite preambiciozni.
CARVING: Kot vse drugo se tudi smu~anje
spreminja. Verjetno ste `e vsi sli{ali za smu~i s
poudarjenim stranskim lokom ali carving
smu~i. V bistvu je bilo smu~anje zadnjih nekaj
let, pred pojavom carving smu~i, v zatonu-v
smislu razvoja. Spreminjala se je mogo~e te`a,
dol`ina in videz smu~i, to pa je bilo tudi vse.
Smu~anje je marsikomu pomenilo muke-tu

mislim predvsem na za~etnike, ki so morali, ~e
so se hoteli nau~iti smu~ati, veliko “delati”.
U~enje z novimi carving smu~mi je bistveno
la`je in hitrej{e, {e zlasti pri mlaj{ih otrocih.
Nekateri so mislili, da je to le enodnevna
muha. Po tistem, ko so s carving smu~mi za~eli
tekmovati, pa je bilo jasno, da to ne bo samo
muha-ampak da bo in da je postalo smu~arski
standard. Dokaz, da je temu res tako, je tudi to,
da se vse smu~arske {ole po svetu odlo~ajo za
t.i. Carving smu~arsko {olo (slovenska
smu~arska {ola je bila ena prvih, ki se je
odlo~ila, da se bo razvijala v to smer).
OPREMA: Treba je vedeti, da najdra`je za
posameznika ni vedno tudi najbolj{e. Tako je
pri izbiri smu~arske in tudi ostale {portne
opreme najbolje za nasvet vpra{ati strokovnjaka, ki bo z veseljem pomagal. Posku{amo mu
razlo`iti na{e dosedanje znanje, potrebe in
`elje. V za~etku smu~arske sezone so organizirani sejmi smu~arske opreme (tudi na
Ptuju) in tako je najbolje obiskati sejem, ker so
tam strokovnjaki, ki so pripravljeni pomagati.
Treba jih je samo vpra{ati, prositi za pomo~ in
to brez oklevanja, zato so tam. Dobili boste
primerno opremo za vas ali va{ega otroka in
pripravljeni boste na brezskrben ”beli cirkus”.
Z zadostno telesno pripravljenostjo, s pravilno
izbrano opremo in primerno za{~ito se torej
odpravimo na smu~i{~e. [e enkrat preverimo
opremo, na~rt smu~i{~a, zahtevnost prog in
nevarnosti ali posebna opozorila. Ne pozabite
se dobro razgibati…in...ne storite drugim ni~,
kar ne bi `eleli, da kdo stori vam.
@elim vam prijetno in brezskrbno u`ivanje v
smuki!
Sabina @ampa

PODELILI NAGRADE
V ponedeljek, 5. novembra, so Gasilska zveza Destrnik in `upan Franc
Puk{i~ gostili tri u~ence, ki so se najbolje odrezali pri pisanju spisov in
risanju risbic na temo Oktober – mesec varstva pred po`arom (v oktobru
je bilo vedno najve~ po`arov, zato so ta mesec proglasili za mesec varstva pred po`ari).
Pisanje spisov postaja `e tradicionalno, letos pa so se odlo~ili, da nagradijo tudi risbe. Pri pisanju in risanju so sodelovali vsi u~enci na {oli, izbiro
najbolj{ih pa so v GZ Destrnik prepustili strokovnim delavcem {ole: Eriki
Mauri~, Bojani Kolenko in Janku Marini~u.
Knji`ne nagrade, ki jih je prispevala ob~ina, je podelil `upan Franc
Puk{i~, prakti~ne nagrade pa sta izro~ila predsednik in poveljnik GZ
Destrnik Janez in Marjan Irgl. Nagrade za risbo so podelili Kristijanu
Bohlu (u~encu 5.razreda) in Ninu Krambergerju (4.r.), za spis pa Mateji
Karo (8.r.).
Poveljnik GZ Destrnik Marjan Irgl je predstavil program dela in aktivnosti v oktobru – mesecu varstva pred po`ari:
1.aktivnosti po dru{tvih, ki zajemajo pregled hidrantnega omre`ja po
ob~ini, izobra`evanje in takti~no vajo ,
2.razstava gasilske tehnike pred gasilskim domom (za u~ence O[),
3. pisanje spisov in risanje risb,
4.analiza – v tem letu so ob po`aru posredovali enkrat, po tem lahko
sklepamo, da je dejavnost gasilcev na operativnem podro~ju dobra.
Enkrat so posredovali tudi izven meje ob~ine, saj imajo s sosednjo GZ
Trnovska vas - Vitomarci dogovor, da si ob morebitni nesre~i ali po`aru
prisko~ijo na pomo~.
Po besedah `upana so u~enci s tem, da so vzeli nalogo resno in ustvarili
kvalitetne izdelke, pokazali pomembnost po`arne varnosti za okolje, v
katerem `ivijo, in za ob~ane.

8

Skrb za po`arno varnost je ena temeljnih nalog lokalnih skupnosti in je
v na{i ob~ini na zavidljivi ravni. K temu prav gotovo pripomore tudi
dobro sodelovanje ob~ine z gasilsko zvezo in gasilskimi dru{tvi. Iz leta v
leto pa se krepi tudi sodelovanje z osnovno {olo, kjer deluje Dru{tvo
mladi gasilec.
Gasilska dru{tva se aktivno vklju~ujejo v razli~na dogajanja v ob~ini na
kulturnem, {portnem, zabavnem in drugih podro~jih.
@elja gasilskega vodstva ostaja, da bi program aktivnosti postal celoleten
in ne samo program enega meseca. Ob~anom pa posredujejo nauk:
“Bodimo pozorni, zmanj{ajmo po`are v svojem okolju in bodimo dober
zgled mlaj{im generacijam, ki se od nas u~ijo!”
Nata{a @i`ek

Ob~an - 23. november 2001

GASILEC

Prejeli smo

Bilo je lepega poletnega dne v Ljubljani. Sonce je pripekalo in ljudje so
se odpravljali na morje. Ljubljana je bila skoraj prazna. V tisti “prazni”
Ljubljani pa je vseeno nekdo ostal. Se vpra{ate kdo? No, to sta bila gospod Jarnik, biv{i gasilec in njegov mucek Feliks. Tistega dne je Jarnik
sedel pri svojem oknu in opazoval ljudi, kako so svoje preve~ napolnjene kov~ke tla~ili v avtomobile. Verjetno bi kdo rekel, da je to dokaj
dolgo~asno, pa vendar se gospodu Jarniku ni zdelo tako. Saj je to po~el
mnogokrat. [e ve~krat pa je premi{ljeval o svojem poklicu. Kako si je
`elel spet pogasiti kak{no hi{o, re{iti kak{no mucko z drevesa ali pomagati ljudem v stiski. Ta dan je bil zelo `alosten in svojemu mucku je dejal:
“Ve{, samo ti si mi {e ostal. Ne vem, kaj bi brez tebe. Gotovo razume{
stisko v mojem srcu. Le zakaj sem se moral ponesre~iti? Le zakaj? In ve{,
ta dan me spominja na moj konec v tem poklicu. Bilo je prav tak{no
vreme kakor danes. Nekdo je v gozdu odvrgel cigaretni ogorek. Po vsem
gozdu se je razplamtel ogenj. V akciji sem bil tako reko~ glavni. @elel
sem si, da bi lahko ogenj upihnil kot sve~e na torti. S kolegi smo pri~eli
gasiti in eden od njih je zasli{al jok. Otro{ki jok. Stekel sem pogledat, od
kod prihaja in zagledal otroka, ujetega v ognjenem obro~u. Kar pa je bilo
{e huje, nad njim se je za~elo lomiti veliko drevo. Ni~ me ni oviralo. Vse
bi storil, da bi re{il tega otroka. Ogenj me je oviral, ko sem tekel proti
njemu. Okoli mene so padala drevesa in ~util sem, da bom umrl. Vest mi
nikakor ni dovolila, da bi pustil umreti otroka. Ko sem se pribli`eval, je
name padla veja in mi polomila obe nogi. Oble`al sem tam, nemo~en.
Pritekli so kolegi in me odvlekli na varno. Opozoril sem jih, da je v ognju
ujet otrok in naj mu pohitijo na pomo~. Le s te`avo so ga re{ili. Oba so
odpeljali v bolni{nico, drugi pa so medtem pogasili ogenj. ^ez ~as sem
se zavedel, da ne ~utim nog. Bilo je kot jih ne bi imel. [e vedno pa je bilo
najpomembnej{e, da je otrok `iv in zdrav. Spomnim se, le`al sem na tisti
veliki bolni{ki postelji in zrl v strop. Vstopil je zdravnik in me le mrko
pogledal. Izjavil je: “Bojim se, da ne boste ve~ hodili. @al mi je.” V tistem
hipu se mi je podrl svet. Sedaj je bolje. ^lovek mora stvari sprejeti,
kakr{ne pa~ so,in `iveti dalje. In ve{, ni~esar ne ob`alujem. To je bila pa~
moja usoda.” Zaklju~il je zgodbo in se zazrl v nebo. Bilo je pusto in
obla~no. Zamrmral je {e: “Kako lepo je biti gasilec!”

Surovine ni, ker jane`ovski glinokop ni bil
nikoli saniran. Desetletne obljube o sanaciji se samo ponavljajo, jame v Jane`ovcih se
ve~ajo

(domi{ljijski spis)

Mateja Karo, 8.r.

Nino Kramberger

Kristjan Bohl

Ob~an - 23. november 2001

V ~etrtkovem Ve~eru, 25. oktobra, je pisalo: Opekarni Opte Ptuj je
zmanjkalo surovine, ki so jo pretekla desetletja dobivali v
jane`ovskem glinokopu. Spra{ujemo se, ali je zmanjkalo prostora pri
naslovu ali pa so bili novinarji samo enostransko informirani iz Opte
Ptuj. Pisati bi namre~ moralo: Opekarni Opte Ptuj zmanjkalo
surovine, ki so jo pretekla desetletja dobivali v jane`ovskem glinokopu, katerega do danes niso {e niti malo sanirali. [e manj, izdelati jim ni uspelo niti sanacijskega na~rta in ga predlo`iti ob~inskemu svetu ob~ine Destrnik. Desetletne obljube o sanaciji se samo
ponavljajo, jame v Jane`ovcih se ve~ajo, ceste uni~ujejo, v jamah
uga{ajo `ivljenja, obljube pa se pozabijo do naslednje eksploatacije
gline in se vsako leto ponavljajo. Vendar to ni ni~ ~udnega, saj se ne
upo{tevajo niti zakonski akti. Pred dvema letoma je bil sprejet zakon
o rudarstvu, ki predvideva, da je treba pred pri~etkom izkori{~anja
gline predlo`iti rudarski in{pekciji dovoljenje za izvajanje del po
dolo~bah 50. ~lena ZRUD (Uradni list RS, {t. 56/99), ki ga bo na podlagi revidiranega rudarskega projekta za izvajanje del, dovoljenj za
poseg v prostor in dokazila za izvajaje rudarskih del izdal pristojni
upravni organ. Ker to ni bilo urejeno, je rudarska in{pekcija 2. 8.
2001 izdala odlo~bo {t. 317-10B/2001/1. PL., s katero je rudarski
in{pektor prepovedal izvajanje vseh rudarskih del v zvezi z izkori{~anjem na lokaciji Jane`ovci. Odlo~ba je bila {e istega dne poslana
dru`bi Opte Ptuj d.o.o. in na koncu je pisalo, da prito`ba ne zadr`i
izvr{itve ukrepa te odlo~be.
Zavedamo se, da je naloga ob~inskega sveta gospodarjenje s prostorom, v katerem `ivimo, in `ivljenjskimi razmerami ob~anov, in
tako je ob~inski svet na 19. redni seji sprejel sklep {t. 032-01/2001.
1912-14. o prepovedi izkori{~anja opekarske gline iz glinokopa v
Jane`ovcih.
So~asno smo v ob~ini pripravili predlog sanacijskih ukrepov {t. 3142/2001 za ureditev degradiranega obmo~ja glinokopa v Jane`ovcih
in ga posredovali dru`bi Opte Ptuj, ~eprav so tam `e leta 1998 rekli,
da bodo v Jane`ovcih zgradili novo opekarno, toda do danes na
ob~ino ni bila dana vloga za spremembo zemlji{~a v gradbeno
obmo~je, ~eprav je ob~ina `e izvedla postopek o spremembi prostorskega plana.
Ob~ina oziroma ob~inski svet sta si vseskozi prizadevala in podpirala gradnjo v Jane`ovcih. Pri~akovali smo, da bo na zadnji seji
ob~inskega sveta vodstvo podjetja Opte Ptuj predstavilo projekte
sanacije in nove gradnje. Izkazalo se je, da podjetje Opte Ptuj v zadnjih desetih mesecih od sprejetega sklepa ob~inskega sveta ni
naredilo ni~esar, saj ni predstavilo ni~esar drugega kot katastrske
podlage.
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik nikakor ne bo dovolil, tega pa ne
dovoljuje niti republi{ka rudarska in{pekcija, eksploatacije gline
brez sanacije devastiranega obmo~ja. Odgovornost za nadaljevanje
poslovanja podjetja Opte Ptuj vsekakor prevzema vodstvo podjetja
ter ve~inski lastnik Petrol Ljubljana, saj morajo poslovati v skladu z
veljavno zakonodajo.
^e pa je bil interes Opte Ptuj in lastnika Petrola Ljubljana izkori{~ati
glino samo zato, da imajo lastniki mo`nost kuriti odpadno olje v
opekarni Ptuj, in se ne lotiti investicije tako, kot so obljubljali, je to
celo v nasprotju z veljavno zakonodajo. Zato je republi{ki rudarski
in{pektorat prepre~il tak{no delovanje in s tem se strinja tudi
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik.
Pisanje in poro~anje po Radiu Slovenija o problematiki glinokopa v
Jane`ovcih je lahko objektivno, ~e si novinarji najprej pridobijo obojestranske informacije, ~e si preberejo sklepe ob~inskega sveta,
zapisnik rudarskega in{pektorja in sanacijski na~rt. ^e novinarji
nimajo vseh informacij, nastane nepotrebno afera{tvo, ki pa ne more
biti v ponos nikomur.
Franc Puk{i~, `upan Ob~ine Destrnik in
Janez Irgl, ~lan Ob~inskega sveta Ob~ine Destrnik

9

USTVARJALNA STRAN ZA NAJMLAJŠE

^AS JE, DA ZADI[I PO PRAZNIKIH…
Novembrski dnevi se po~asi, a vztrajno iztekajo. Sonce dremlje za
oblaki, zato so si sne`inke, veter in mraz ta mesec `e privo{~ili svoj
ples. Narava se pripravlja na zimski po~itek, mi pa smo se zatekli v
toplo zavetje pe~i… Hej! Ne, ne – mi pa te dni ne bomo dremali! Mar
ne sli{ite? December nam veselo trka na vrata! Malo je `e zadi{alo po
praznikih in kar vidim, kako so se vam v o~kah pri`gale lu~ke…
Vendar pa ni prav, da bi samo ~akali na bo`i~na darila ali pa zapravljali privar~evane tolarje za obdarovanje in kra{enje. Poskusimo
druga~e. Sami se potrudimo, da bodo prazniki nekaj posebnega. Ob
ve~erih sedimo skupaj otroci in star{i in:
-Izdelajmo novoletne vo{~ilnice (tiskajmo z `igi iz krompirja,
ri{imo…)
-Pri~arajmo si pravo vzdu{je z bo`i~no novoletno glasbo.
-Obi{~imo knji`nico in zve~er skupaj preberimo kako zgodbo.
-Tudi ~e pri peki peciva nimamo posebnih izku{enj, preizkusimo
kak preprost recept – ko se nam bodo pi{koti posre~ili, bo to zares
prazni~en trenutek!
-V okra{eno {katlo damo nekaj doma~ega peciva – to bo sladko presene~enje za prijatelje in sorodnike, ki jih boste obiskali.
-Skupaj s star{i zavijajmo darila.
-Sami izdelajmo dekoracijo za smre~ico in stanovanje.
Sebi in svojim dragim nanizajmo v spomin ~imve~ prijetnih, svetlih
trenutkov.
^e {e vedno ne veste, kjer in kako bi za~eli, vam ponujam dve ideji:

1.VEN^EK IN OKRASKI IZ SLANEGA TESTA:

Slano testo je zelo primerno za izdelavo prazni~nih okraskov. Vse
kar zanj potrebujemo, imamo pri roki v doma~i shrambi:
-2 skodelici moke
-1 skodelico fine soli
-3/4 skodelice vode
-1 `lico belega jedilnega olja
-mleti cimet (~e `elimo, da ven~ek di{i) – testo je potem rahlo rjavo
obarvano
Vse sestavine zgnetemo v kepico voljnega testa.
Nekaj nasvetov:
Da se testo ne izsu{i, naj bo med delom pokrito s folijo. Za izrezovanje okraskov razvaljamo testo pribli`no pol centimetra na debelo.
Okraske izrezujemo z model~ki za pi{kote ali no`kom – ali pa enostavno oblikujemo z rokami. Izdelane okraske polagamo na folijo. Ne
pozabimo narediti luknjic, skoznje kasneje vpeljemo nitko za
obe{anje.
Za adventni ven~ek potrebujemo nekoliko ve~ testa. Naredimo ga
tako, da oblikujemo iz testa svaljek ali spletemo kito in konca
staknemo skupaj. Nato se prepustimo domi{ljiji in okrasimo ven~ek
z dodatki iz testa v obliki listkov, jabolk, zvezdic…, vse dodatke
prilepimo na osnovo ven~ka z vodo. Lahko vtisnemo tudi vzorce
npr. z zama{kom od flomastra, lesenim nabodalom itd.. Testo, ki ga
ne porabimo takoj, spravimo v tesno zaprto posodo, tako da lahko
ustvarjamo ve~ dni. Izdelke su{imo na zraku nekaj dni ali pa v priprti
pe~ici najmanj pol ure pri 1200C, nato {e 3 – 4 ure pri 1500C.
^e ho~emo, da je izdelek trajen, ga prelakiramo (lahko pa ga obarvamo z zlatim sprejem).

10

2.POMANDER – DI[E^A
POMARAN^A

Potrebujemo:
-pomaran~e
-nageljnove `bice (“klin~ki”)
-cimet v pal~kah
-ozek darilni trak
-posu{ene rezine drobnih pomaran~
-10 cm velike smrekove vr{i~ke
Pomaran~e napikamo s “klin~ki” (sami si izmislimo vzorec) in jih
damo na kro`nik. Mednje damo tudi v butare povezane cimetove
pali~ice. Po hi{i bo prijetno prazni~no zadi{alo. ^e `elimo, lahko
okrog pomaran~e zave`emo ozek darilni trak, ga na vrhu zave`emo,
na vozel polo`imo cimetovo pal~ko in zopet zave`emo. Tako lahko
dodamo tudi posu{eno rezino pomaran~e ali (in) smrekovo vejico.
Taka pomaran~a je lahko tudi drobno darilo.
Obarvajte si december kar se da prazni~no – brez nervoze, hitenja in
prevelikih stro{kov, zato pa s toliko ve~ ljubezni in tople
doma~nosti.
In – NE POZABITE PISATI BO@I^KU!
Pripravila:
Majda Kun~nik

JESENSKE
PO^ITNICE
Prvi dan po~itnic smo se peljale na Ptuj v knji`nico. Tam
sem si sposodila knjige, da sem
lahko brala, ko mi je bil
dolg~as. S skirojem sem se
velikokrat vozila do prijateljice
Karin. Veliko sem tudi jahala in
se u~ila spoznavanje narave in
dru`be. Obiskala nas je tudi
dru`ina Kokol iz Dornave, V
gozdu smo podirali drevesa,
potem smo jih raz`agali in
nasekali. Nalo`ili smo jih na
prikolico in odpeljali domov.
Doma smo jih zlagali na kupe.
Po praznikih smo jih pa zlo`ili
v gara`o. Med prostim ~asom v
po~itnicah sem tudi pisala
spise, poslu{ala glasbo ter si
veliko dopisovala. Zjutraj sem

gledala televizijo in risala za
bralno zna~ko. V petek, 2.
novembra, sem zve~er s prijateljico od{la na Son~kov koncert. Denar, ki so ga zbrali, je
bil namenjen otrokom, ki so
zboleli za celebralno paralizo.
S tem denarjem so kupili stvari,
ki
so
potrebne
bolnim
otrokom. Tudi jaz sem jim
pomagala, ker sem iz hranilnika vzela denar in ga dala v
veliko steklenico, ki je bila v
trgovini. @elim si, da bi tudi ti
otroci imeli tak{ne po~itnice,
kot sem jih imela jaz.
Petra Kramberger, 2.r.

Ob~an - 23. november 2001

OTRO[KI PARLAMENT

Otro{ki parlament poteka v
Sloveniji `e dvanajsto leto in je s
svojo tradicijo postal `e
nepogre{ljiva oblika spodbujanja
participacije otrok in mladih pri
vpra{anjih, ki zadevajo njihovo
prihodnost.
Rde~a nit Otro{kih parlamentov
je vsako leto druga~na in jo
izberejo otroci sami. Tema
leto{njega je vezana na koristno
izrabo prostega ~asa otrok, zato
so slogan enostavno poimenovali »MOJ PROSTI ^AS«.
U~enci so se o na~rtovanju in
mo`nostih koristne izrabe svojega prostega ~asa ter o te`avah, ki
jih imajo pri tem, najprej pogovarjali na razrednih urah. V
vsakem razredu so izbrali dva
predstavnika, ki sta zastopala
razredno skupnost na {olskem
Otro{kem parlamentu. Ta je
potekal na O[ Destrnik v petek,
5. oktobra.
Pred za~etkom »parlamentarne«
razprave so u~enci razstavili
svoje plakate, likovne in literarne
izdelke na temo prosti ~as. Sledil
je kratek kulturni program.
Urban je zaigral dve skladbi na
harmoniko, Kaja je prebrala
pesem, ki jo je napisala posebej
za to prilo`nost, in Tanja je prebrala spis Moj prosti ~as.
Vsak parlament mora imeti svojega predsednika in tudi u~enci
so izvolili svojega. Pravzaprav so
izvoli predsednico, ki je slavnostno pri~ela razpravo z uvodnim
nagovorom.
Na{i mladi parlamentarci so na
omenjeno temo razpravljali uro
in pol. In kaj so povedali?
U~enci razredne stopnje v svojem prostem ~asu radi igrajo
igrice na ra~unalnik, gledajo televizijo, se vozijo s kolesi, dru`ijo s
prijatelji, berejo knjige, ri{ejo,
pojejo, fantje pa obo`ujejo
nogomet. Nekaj manj so
priljubljene druge igre z `ogo.
Nekaj u~encev obiskuje glasbeno {olo. Kot zanimivost naj

Ob~an - 23. november 2001

zapi{em, da se eden izmed
u~encev ukvarja z manj popularnim
{portom
za
nas
»suhozemce«, to je z jadranjem.
U~enci predmetne stopnje
obo`ujejo ra~unalnik, zelo radi
gledajo televizijo, kolesarijo,
rolajo, se dru`ijo s prijatelji in
poslu{ajo glasbo. Fantje so
zaprise`eni
privr`enci
nogometa. Dekleta, za razliko od
fantov, rada berejo, se pogovarjajo po telefonu in hodijo na
sprehode. Povedali so, da jim
{ola in u~enje vzameta veliko
~asa, zato je prostega ~asa pri
njih manj, menijo celo, da ga
imajo premalo.
Prava razprava se je razvnela
okrog ra~unalnikov, televizije in
branja. U~enci so ugotovili, da
imata ra~unalnik in televizija
pozitivne in negativne strani.
Ra~unalnik nam mnogokrat
olaj{a delo, v pomo~ nam je pri
u~enju, iskanju informacij...
Televizija s svojimi dokumentarnimi in izobra`evalnimi oddajami, pa tudi z dobrimi filmi {iri
na{a obzorja. Toda kaj, ko na{e
u~ence na ra~unalniku najbolj
pritegnejo razli~ne igre in
brskanje po »medmre`ju« iz
radovednosti in dolgo~asja. Na
televiziji mnogo u~encev redno
spremlja maratonske nadaljevanke,
odmaknjene
od
resni~nega `ivljenja, kjer jih
pritegne predvsem ljubezenska
vsebina. Bolj kot to pa je zaskrbljujo~e gledanje televizije
pozno v no~.
Prekomerno posedanje pred TV
zasloni in ra~unalnikom prikraj{a
u~ence za dru`enje z vrstniki in
gibanje, ki je v tem obdobju zelo
pomembno za zdrav razvoj.
Branje, predvsem branje knjig, je
bila tema, ki je razdvojila fante in
dekleta. Fantje so trdili, da jih
branje ne pritegne, ker `e v {oli
in nato doma ob nalogah in
u~enju kar naprej »gledajo« v
knjige. Dekleta raje berejo in

pravijo, da jih pritegnejo knjige z
ljubezensko, kriminalno in
detektivsko vsebino.
Seveda imajo na{i u~enci pri
pre`ivljanju svojega prostega
~asa tudi te`ave.
Preve~ so oddaljeni od ve~jih
sredi{~, kjer so mo`nosti aktivnega in koristnega pre`ivljanja
prostega ~asa ve~je. @eleli bi
imeti vsaj ob~asne kino predstave ali pa manj{i kino. Ker je
nogomet sila priljubljen, so predlagali,
da
bi
ustanovili
Nogometni klub Destrnik in uredili pravo travnato nogometno
igri{~e. In ~e smo `e pri nogometu; veseli bi bili, ~e bi imeli na
golih
na
asfaltiranem
ve~namenskem igri{~u vsaj
mre`e. Predlagali so tudi

ustanovitev ribi{kega dru{tva.
Veseli bi bili igri{~a za odbojko
na pesku, brezpla~nega tenis
igri{~a, {e bolj bi se razveselili
organiziranih {portnih aktivnosti.
Tako kot vsi mladi bi `eleli imeti
prostor, kjer bi se lahko zbirali,
organizirali tematske ve~ere in
seveda tudi plese.
Parlamentarna razprava se je
zaklju~ila z izvolitvijo dveh predstavnikov, ki bosta zastopala
na{e {ole na regijskem Otro{kem
parlamentu na Ptuju, ki bo
potekal 22. novembra.
Mentorica skupnosti u~encev:
Tina Vrhov{ek

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
AGENCIJA RS ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODE@ELJA
Dunajska 160, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/478 9215
Fax.: 01/478 9294

Obvestilo
Program SAPARD je eden od treh predpristopnih programov EU kot
poseben program pomo~i za kmetijstvo in razvoj pode`elja za
dr`ave kandidatke za vstop v EU.
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj pode`elja je tista institucija, ki
bo upravljala s sredstvi predpristopne pomo~i SAPARD. Gre za sredstva iz evropskih skladov, do katerih bo Slovenija upravi~ena vse do
vstopa v Evropsko unijo. Do dodelitve sredstev pa bodo upravi~eni
tisti posamezniki ali institucije, ki bodo izpolnjevali pogoje naslednjih javnih razpisov:
1. Javni razpis za investicije v kmetijska gospodarstva (ukrep 1 –
dodatne informacije: ga. Sonja Gornik, 01/478 9225): ukrep obsega
podpore investicijam v kmetijskem gospodarstvu, ki bodo prispevale k izbolj{anju konkuren~nosti kmetijskih gospodarstev in izpolnjevanju zahtev pravnega reda EU na podro~ju higiensko veterinarske ureditve, varovanja okolja in za{~ite `ivali. Upravi~enci do
teh sredstev so nosilci kmetijskega gospodarstva in druge fizi~ne ter
pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko in `ivilsko dejavnost na
ozemlju RS v skladu z na~eli dobre kmetijske prakse in bodo izpolnjevale predpisane pogoje, ki bodo dolo~eni z razpisom.
2. Javni razpis za diverzifikacijo na pode`elju (ukrep 3 –dodatne
informacije: ga. Ariana Libertin, 01/478 9222): ukrep obsega podpore v izgradnje in izbolj{anja turisti~ne ponudbe na pode`elju, ki se
bo opravljala kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, in nalo`bam v
tradicionalno doma~o obrt na kmetijah: izgradnjo ali obnovo prostorov in nakup opreme za opravljanje turisti~ne dejavnosti, ureditev
prostorov za rekreacijo in prosti ~as na turisti~nih kmetijah za
potrebe gostov, izgradnjo ali obnovo prostorov in nabavo opreme
za opravljanje tradicionalne doma~e obrti na kmetijah. Upravi~enci
do sredstev so fizi~ne osebe, ki so lastniki ali zakupniki kmetij na
obmo~jih razvojnih programov pode`elja, ki jih izvaja Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in se ukvarjajo s kmetijsko
dejavnostjo ter bodo izpolnjevali predpisane pogoje, ki bodo
dolo~eni z javnim razpisom.
Javni razpisi za program SAPARD bodo v Uradnem listu RS objavljeni takoj po objavi uradnega dokumenta o akreditaciji Agencije RS
za kmetijske trge in razvoj pode`elja v Uradnem listu Evropske unije.
Slu`ba za stike z javnostmi
Agencije RS za kmetijske trge in razvoj pode`elja

11

ZBIRALI SMO STAR PAPIR
»V dobrih starih ~asih« kot jim
danes radi re~emo, so {ole
slovele po tem, da so med ljudmi vsaj trikrat na leto zbirale
stari papir. Seveda se je takrat z
zbiranjem papirja dalo kar
dobro zaslu`iti, kar pa za
dana{nje ~ase ne velja ve~, saj
smo zvi{ali ceno »svojih storitev«
tako, da se nam zbiranje papirja
ne izpla~a ve~. Klub temu nam
je iz »dobrih starih ~asov« ostalo,
da z zbiranjem starega papirja
prepre~ujemo se~njo dreves in
tako skrbimo, da bodo otroci
na{ih otrok {e poznali gozd,
imeli {e nekaj ~istega zraka in
pitne vode. Predvsem to slednje
in tudi nekaj malo zaslu`ka, ki
ga bomo namenili v dobrodelne
namene za na{e u~ence in
u~enke, nas je vodilo, da smo v
leto{njem {olskem letu v okviru
dnevov dejavnosti ponovno
organizirali akcijo zbiranja starega papirja.
Potekala je od petka, 27. oktobra, ko so u~enci in u~enke vseh
treh na{ih {ol doma in pri
sosedih zbirali papir. V {ole so

ga svojim otrokom pomagali
dostaviti star{i, saj smo kljub
dr`avnemu prazniku odprli
vrata {ol v sredo, 31. oktobra. Z
zbiranjem smo nadaljevali vse
do ponedeljka, 5. novembra, ko
smo ga odpeljali.
In koliko papirja smo nabrali?
Za kar dobre {tiri tone (4.230
kg) smo razbremenili na{e kleti
in podstre{ja in tako o~uvali kar
nekaj smrek, ki bi sicer slu`ile
kot surovina pri izdelavi papirja.
Zaslu`ili smo 42.300,00 SIT. S
tem denarjem bomo pomagali
pri pla~ilu polo`nic za {ole v
naravi in centre {olskih in
ob{olskih dejavnosti tistim
u~encem in u~enkam, ki bi sicer
zaradi socialne ogro`enosti
morali ostati doma.
Akcija zbiranja starega papirja je
torej uspela, za kar gre zahvala
tudi star{em, ki so se potrudili in
papir pripeljali v {ole. Verjemite,
da smo se po akciji vsi skupaj
odli~no po~utili saj »smo ubili
kar pet muh na en mah«.
1. o~istili smo kraj in ga razbremenili odpadkov, saj bi papir

najverjetneje romal na smeti{~e,
2. prosti ~as, ki ga je tako malo,
smo pre`iveli skupaj s star{i, ki
so nam pri akciji pomagali,
3. re{ili smo nekaj smrek, ki
bodo
razveseljevale
na{e
zanamce,
4. ob~utili smo tisti prijeten
ob~utek, ki nas preveva, ko
naredimo nekaj dobrega za
drugega,
5. potrdili smo, da je dobrodel-

nost doma v na{ih krajih.
Mimogrede, ALI VESTE, da:
- 1000kg starega ~asopisnega
papirja pri pridelavi papirja
nadomesti 3,5 m3 lesa,
- da se papir, ~e ga odvr`emo,
razkraja en mesec.
Za u~ence in u~enke
JVIZ O[ Destrnik-Trnovska vasVitomarci
Milena [irec in Mira Anderli~

SVETI MIKLAV@
Sv. Nikolaj, ki mu pri nas navadno pravimo MIKLAV@, je gotovo eden najbolj
priljubljenih svetnikov, v dobr{nem delu
katoli{ke Evrope pa ga med zimskimi
svetniki po priljubljenosti ne poseka
nih~e. Zlepa se ni okoli kak{nega svetnika spletlo toliko legend kot prav okoli sv.
Miklav`a, osebe, ki bolj kot katera druga
iz katoli{kega svetni{kega kroga simbolizira prijazno dare`ljivost, ki je v
Evropi dosegla svoj vrh v Miklav`evem
obdarovanju otrok. Miklav` ima svoj god
6. decembra. Sv. Miklav` je v Cerkvi od
11. stoletja dalje v ~asteh kot velik
pripro{njik in ~udodelnik, svetnik, ki prihaja iz teme zimske no~i v svetlobo preprostih kme~kih izb in v razko{ne sobane
mestnih hi{, in spet izgine v temni no~i.
Ko je legendarni sv. Miklav` za~el deliti
darove, je postal ljudski dobrotnik,
medtem ko so dotlej »duhovi prina{ali le
blagoslov za novo leto in letino. Na{emljenci, ki so predstavljali rajnike in druge
demone, so se, po kr{~anskem pojmovanju, spremenili v hudobne duhove, ki jih v
taki obliki pogani sploh niso poznali: tako
so nastali hudi~i, parkeljni, zlodeji,
vragovi. Parkeljni imajo ponavadi posebno nali~je z rogovi in rde~im jezikom.
V~asih jim okoli pasu bingljajo veliki
kravji zvonci. Postali so Miklav`evi
spremljevalci in izvr{evalci kazni nad
porednimi otroki. Po vzgledu {olarskih
{eg je namre~ Miklav`ev obhod namenjen
otrokom in tak se je ohranil do danes tudi

12

pri nas.Miklav` je napravljen po vzgledu
liturgi~nih obla~il: ~ez dolgo belo haljo
oble~e ma{ni ali ve~erni pla{~. Na glavi
nosi mitro; to pokrivalo je za Miklav`a pa~
najzna~ilnej{i del tako v odevalnem kot
simboli~nem pomenu. Na zadnji strani
mitre sta pritrjena dva trakova, ki padata
~ez rame; ozna~evala naj bi duh in ~rko
stare in nove zaveze. Miklav`eva palica je
lepo izdelana, zlata.
Sv. Miklav` je povsod, kjer se pojavlja,
tako zelo priljubljen predvsem zato, ker
prina{a, zlasti otrokom, darila. Ti darovi
niso dragoceni, ~eprav izjeme vedno so,
ampak gre za simpati~ne majhne darove,
ki se razlikujejo glede na zgodovinska
obdobja, glede na kraje in glede na to,
kam Miklav` darove polaga. Pri nas je
ponekod neviden, darove nastavlja pridnim otrokom v no~eh pred Miklav`evim
ve~erom, 5. decembra. Ko se je zve~erilo,
je Miklav` potrkal na okno. Otroci so
za~eli moliti in ~ez nekaj ~asa odprli so

okno. Na njem so na{lo orehe, jabolka in
podobne dobrote. Poredni otroci so
v~asih dobili samo {ibo. Danes je palicamiklav`evka, {e posebej ~e je pozla~ena,
simboli~no darilo.
Otroci, ne pozabite pogledati pred
vrata, na okna in v ~evlje!
P.L.

TAE BO
Obve{~amo vse ljubiteljice in ljubitelje rekreacije, da smo pri~eli z
vadbo TAE BO. Vadba poteka v TOREK od 19. 30-21. 00 ure in v PETEK od
18. 30-19. 30 ure v prostorih {portne dvorane Destrnik. Vabljeni vsi, ki
`elite storiti kaj zase, za svoje telo in bolj{e po~utje.
[portno dru{tvo Destr nik

Ob~an - 23. november 2001

LEDVENA - KRI@NA - HRBTENICA
Hrbtenica omogo~a ~loveku
pokon~no dr`o. Sestavljena je iz
vretenc, ki so kot kocke nalo`ene
ena na drugo. Za pravilno obliko
hrbtenice in pravilno ~lovekovo
dr`o skrbijo mi{ice, ki potekajo
na obeh straneh ob hrbtenici. Te
mi{ice tudi prepre~ujejo bole~e
premike vretenc med pripogibanjem, ki so najve~krat
vzrok za bole~ine.
Iz ledvene hrbtenice izhajajo
`ivci v obe nogi ter naprej in
navzdol v trebuh. Zato se lahko
pri obrabi ali slabi dr`i ledvene
hrbtenice pojavijo bole~ine in
mravljinci, ki se {irijo v obe nogi.
Pri tem so lahko noge popolnoma zdrave, vzrok za bole~ine je
pritisk na no`ne `ivce zgoraj v
hrbtenici.
Vzroki za bole~ine v ledveni
hrbtenici so razli~ni. Skoraj
vedno pa je osnovni vzrok
nepravilna dr`a hrbtenice med
delom in pripogibanjem. Zaradi
tega pride do natega mi{ice ali do
bole~ega premika obrabljenega
vretenca po sosednjem vretencu.
Poznamo dve vrsti bole~in v
hrbtenice:
- nenadna mo~na bole~ina, ki je
ponavadi povezana z nepravilnim gibom. Bolnik ponavadi
pove, da ga je “vsekalo” v kri`u.
Bole~ina traja najve~ nekaj dni,
najpomembnej{e je mirovanje v

postelji,
- dolgotrajna stalna bole~ina, ki
se ob~asno poslab{a. Je zelo
pogosta, poznajo jo skoraj vsi
ljudje. Pri fizi~nih delavcih in pri
kmetih se pojavi zaradi te`kega
dela in velikih obremenitev
hrbtenice, pri ljudeh s sede~im
delom pa zaradi dolgotrajnega
sedenja, {e posebej zaradi
nepravilnega
sedenja
na
neustreznih stolih.
^e ste pri zdravniku `e opravili
potrebne preiskave (slikanje
hrbtenice) in tako poznate vzrok
va{ih bole~in, ni treba obiskati
zdravnika ob vsaki ponovitvi
bole~in. Po~ivajte, vzemite zdravila proti bole~inam in v nekaj
dneh bo bole~ina popustila.
Obisk pri zdravniku je nujno
potreben, ~e se pojavi kateri od
slede~ih treh znakov:
- mravljinci okrog spolovila in
zadnji~ne odprtine v obliki jahalnih hla~,
- motnje odvajanja vode: uhajanje brez ob~utka ali zapora,
- motnja odvajanja blata in
vetrov: uhajanje brez ob~utka ali
zaprtje.
Bolniki z bole~inami v hrbtenici
morate delati vaje. V fazi nenadnih mo~nih bole~in je potrebno
mirovanje. Takrat vaj ne priporo~amo. Priporo~amo po~itek
v razbremenilnih polo`ajih, v

OBVESTILI IZ
AMBULANTE
V ponedeljek, 12. novembra 2001, smo pri~eli cepiti proti gripi.
Cepljenje priporo~amo vsem ob~anom, {e posebej dolgotrajno
bolnim, starej{im ljudem in bolnikom s pogostimi prehladi in
boleznimi plju~. Cepiva imamo dovolj, tako da lahko pridejo tudi
tisti ob~ani, ki niso na{i pacienti.
Cena cepljenja je enotna za celo Slovenijo in sicer zna{a 2.000 SIT.
Izjeme so kroni~ni (dolgotrajni) bolniki z boleznimi srca, plju~,
sladkorni in drugi bolniki, ~e so mlaj{i od 18 let ali starej{i od 65
let. Ti pla~ajo samo 1.000 SIT. Vsi ostali, tudi kroni~ni bolniki, stari
med 19 in 64 let, pla~ajo polno ceno.
Za cepljenje se lahko naro~ite pri na{i sestri na telefonski {tevilki
752-01-30.

katerih se hrbtenica razbremeni
in bole~ine popustijo. Teh je ve~,
kateri bolniku bolj ugaja je odvisno od vsakega posameznika.
Preprosto povedano, sami si
najdite polo`aj, v katerem boste
imeli najmanj bole~in. Mirovanje
pomeni po~itek v postelji, bolnik
vstane samo zaradi osnovnih
potreb in zaradi prehrane.
Z vajami pri~nite, ko se bole~ine
v kri`u ubla`ijo. Delate jih zato,
da vas ne bi ponovno za~elo
boleti. ^e se pojavijo bole~ine,
vaje za nekaj dni prekinite.
Delajte jih redno, zjutraj in
zve~er, najmanj po 15 minut. Po
koncu vaj se za nekaj minut
udobno sprostite.
Z vajami boste okrepili mi{ice, ki
dr`ijo hrbtenico v pravilnem
polo`aju. Zato so vaje zelo
pomembne. So pomembnej{e
kot fizikalne terapije, ki jih lahko
opravite samo ob~asno, enkrat
do najve~ dvakrat na leto. Vaje
lahko delate vsak dan.
Opornice, pasovi in stezniki pri

bole~inah v kri`u ponavadi niso
u~inkoviti. Z vajami si morate ustvariti lastni mi{i~ni steznik, ki dr`i
hrbtenico ves ~as v pravilnem
polo`aju.
Za hrbtenico je zelo koristno plavanje. Ko plavate, se mi{ice
sprostijo, vretenca se nekoliko
razmaknejo in bole~ine popustijo. Lahko si pomagate tudi z drogom, za katerega se primete z
rokami in spro{~eno visite nekaj
minut. Bole~ine se podobno kot
pri plavanju zaradi sprostitve
mi{ic in rahle razmaknitve vretenc pomirijo.
Sami morate skrbeti za svojo
hrbtenico. Z rednimi vajami, s
plavanjem ter s pravilnim
polo`ajem hrbtenice med delom
in tudi v mirovanju lahko
bole~ine in obrabo prepre~ite.
V naslednjih {tevilkah Ob~ana
bom prikazal navodila za pravilno delo in po~itek.
Va{ zdravnik,
Franc [UTA, dr.med.

NOVIH 500
METROV ASFALTA
Kljub hladni novembrski nedelji, 11. novembra, je na otvoritev asfaltirane javne poti Vil~nik – Karo – [ori (JP 560-140) pri{lo veliko ob~anov.
Vrvico so skupaj prerezali `upan Franc Puk{i~, predsednik va{kega
odbora Alojz Caf in najstarej{a va{~anka Jane`ovc Hanika Vodel{ek
(po doma~e Habjan~ekova Hanika), ki {teje 79 let. Skupna dol`ina
ceste je 2221 m, nove asfaltne prevleke pa je cca. 500m. Cesta pomeni
za va{~ane Jane`ovc pomembno prometno povezavo s sosednjo vasjo
Placar. Upali so, da bodo to investicijo izpeljali skupaj z Opte Ptuj, ki
cesto uporablja za prevoz ob eksploataciji gline. Ker do skupnega
dogovora med ob~ino in Opte Ptuj {e ni pri{lo, so s sredstvi krajanov
in ob~ine asfaltirali najnujnej{ih 500 m ceste, v prihodnje pa nameravajo asfaltirati {e ostali del. Investicija je ovrednotena na cca. 6 milijonov tolarjev. Del sredstev so s pogodbami prispevali va{~ani, ostala
sredstva je financirala ob~ina iz ob~inskega prora~una.
V vasi izvajajo {e druge akcije: ureditev mostu pri Fuksovih, {iritev
javne razsvetljave…
V dr`avi se veselijo otvoritve dolgih in {irokih cest, va{~anom Jane`ovc
pa za veselje zadostuje kratka, 3m {iroka asfaltna prevleka.
Nata{a @i`ek

Prosimo vse bolnike, ki so dobili vpra{alnik o ogro`enosti zaradi
bolezni srca in o`ilja, da nam ga vrnejo po po{ti vsaj do konca
novembra. [ele ko bomo dobili vse vpra{alnike, bomo lahko
izbrali najbolj ogro`ene in jih ~imprej povabili v laboratorij in na
pregled. Na osnovi izvidov in pregleda jim (vam) bomo lahko dali
ustrezna navodila o zdravi prehrani in o zdravem na~inu `ivljenja. S tem `elimo zmanj{ati {tevilo mo`ganskih kapi, sr~nih infarktov in prezgodnjih smrti.
Ugotavljamo, da je ministrstvo sestavilo dokaj zapleten
vpra{alnik. [tevilni bolniki ga ne znajo sami izpolniti. Vabimo vas,
da pridete v ambulanto, da ga izpolnimo skupaj.
Hvala!
Splo{na ambulanta Destrnik,
Franc [UTA, dr.med.

Ob~an - 23. november 2001

13

KMETIJSKI NASVET

NEGA VINA
O mladem vinu govorimo, ko je mo{t prevrel.
Po kon~anem alkoholnem vrenju je mlado
vino motno zaradi prisotnosti velikega {tevila
onemoglih kvasovk, beljakovinskih snovi,
vinskega kamna in mnogih drugih snovi.
Mlado vino rabi torej svoj ~as in primerno
nego. Zahteva naslednje ukrepe:
- za{~ito pred oksidacijo (dolivanje in primerno `veplanje)
- biolo{ko ustalitev (primerno `veplanje,
primerna temperatura)
- prvi pretok (lo~itev vina od usedline)
Letos smo opravili prvi pretok hitro, to je 10 –
14 dni po kon~anem vrenju ne oziraje se na
motnost. ^e prvega pretoka ne opravimo
~imprej in je to morda vino, katerega mo{t ni
bil razsluzen, se lahko pojavi napaka vina
imenovana BEKSER. Najpogosteje se pojavlja
neprijeten vonj in okus po `veplovodiku
(spominja na gnila jajca). V tem primeru je

potrebno mo~no zra~enje vina in primerno
`veplanje. ^e bekserja ne moremo odpraviti,
si lahko pomagamo z bakrovim sulfatom,
katerega potrebno koli~ino ugotovimo s predhodnim testom.
V tem ~asu se lahko pojavi ne~ist vonj in okus
po `altavosti. V~asih lahko v tej fazi sre~amo
tudi vle~ljivost. Ukrepamo tako, da vino
stepamo (lahko tudi z me{alcem ali ~rpalko),
ga spu{~amo ob oviro in primerno `veplamo.
^e ne bomo skrbni kletarji, se vinu lahko
pridru`i {e tretja bolezen, ki se odra`a s
povi{animi hlapnimi kislinami, to je ocetni
CIK. Ker smo prvi pretok opravili zgodaj, je
mlado vino v ve~ini primerov manj ali bolj
kalno. Zato bomo tudi drugi pretok opravili
prej kot obi~ajno, praviloma takrat, ko se bo
s~istilo. Pred in takoj po prvem pretoku je
mlado vino neskladnega vonja in okusa. V
~asu, ki sledi, se vino bistri in dozoreva. V

njem se odvijajo mnogi zapleteni fizikalno
kemijski procesi.
Znaten vpliv na dozorevanje vina ima tudi
vrsta in velikost vinske posode. Najhitreje
dozoreva v manj{i neparafinirani leseni posodi. Dozorevanje vina spremljamo z redno
poku{njo, s katero ugotovimo stanje vina oz.
senzori~no (organolepti~no) oceno, ki zajema
bistrost, barvo, vonj, okus in harmoni~nost.
^e smo z vsemi kriteriji zadovoljni, pomeni da
lahko opravimo drugi pretok, ki ga opravimo
s ~im manj{im zra~enjem vina in primernim
`veplanjem.
Primerno `veplanje pomeni to, da bomo
do`veplali toliko, da bo imelo vino pet dni po
`veplanju 35 –50 ml/l prostega SO2.
Vina, ki jih pijemo, `veplamo manj tista, ki
bodo uskladi{~ena dalj ~asa, pa lahko tudi
bolj.
Nata{a ^eh

DAN ODPRTIH VRAT
imajo vse odlike sortnosti arome,
polnosti, sve`ine, primerne
kislosti, harmoni~nosti, odvisno
od kraja in nege.
V Turisti~nem dru{tvu Destrnik
pa je ta dan di{alo po “~isto prav-

“Pri{el bo pri{el sveti Martin, da
bo iz mo{ta naredil vin” je staro
reklo na dan vinskega patrona sv.
Martina. Martinovanje – praznik
vsakega vinogradnika, ki se po
bogati ali manj bogati letini mora
dobro izkazati tudi pri kletarjenju. Za malo druga~no martinovanje so se letos odlo~ili tudi v
Dru{tvu vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice. Na
Martinovo nedeljo so usmerjevalne table ob vinsko turisti~ni
cesti srednje slovenske gorice –
VTC 13 opozarjale na “dan
odprtih vrat vinogradni{kih
kmetij”. Vinogradniki si od vinsko – turisti~ne ceste obetajo
vzpostavitev razmer za doseganje kvalitetnej{e ponudbe in
pove~anje turisti~nih kapacitet v
vinarstvu in gostinstvu.
Vrata vinogradni{kih kmetij so
bila odprta v Mestnem Vrhu,
Placarju, Drstelji, Grajen{~aku,
Kr~evini pri Vurbergu, Gomilcih,
Jane`ovskem Vrhu, Destrniku,
Vintarovcih in Jir{ovcih. Skupno
se je predstavilo 20 pridelovalcev

14

ih” gibanicah iz kru{ne pe~i, ki
sta jih pekli ~lanici dru{tva Lizika
Vajt in Emilija Zupani~.
Tekst in foto: Nata{a @i`ek

`lahtne kapljice, 13 iz destrni{ke
ob~ine: Ivan Ra{l, vinogradni{tvo
Lacko, Jo`e Mahori~, Marjan
Zelenik, Milan [teger, Mirko Kos,
Mirko Simoni~, Feliks Majeri~,
Franc Puk{i~, Otmar Simoni~,
Ivan Hauptman, Marjan Lovrec in
vinogradnica Nata{a ^eh.
Na tem obmo~ju je pridelava
grozdja in nega vina prete`no v
rokah drobnih pridelovalcev.
Tehnologija v kleteh je ve~ ali
manj klasi~na. Mnogi upo{tevajo
sodobne napotke za nego vina in
dosegajo lepe uspehe. To
dokazujejo na ocenjevanjih vin in
seveda z bolj{im tr`enjem.
Najve~ vina je pod oznako zvrsti
ali belih me{anih vin. Njihova
zna~ilnost je lepa pitnost, ki jo
daje la{ki rizling. Od ostalih sort
prevladujejo: {ipon, chardonnay,
sauvignon, beli pinot in druge.
Tako sre~amo vina vse od
kiselkastega, bogatega, polnega,
harmoni~nega, z izra`eno cvetico
in aromo po eni ali harmoniji ve~
sort.
Tudi sortna vina s tega obmo~ja

Ob~an - 23. november 2001

POGRE[ANO
ANTONIJO SOK
SMO NA[LI
V prej{ni {tevilki glasila Ob~an smo Vas obvestili, da je 02.10.2000
od{la od doma na{a ob~anka Antonija Sok iz Vintarovc. Policisti smo
pri~eli z iskalno akcijo in pridobivanjem informacij. Pri iskanju so
nam pomagali sorodniki pogre{ane, ob~ani, lovci, gasilci, in pripadniki civilne za{~ite. Iskanje je bilo neu{pe{no.
V nedeljo, dne 21.10.2001, v dopoldanskem ~asu, ko smo policisti
PP Ptuj s konjeniki opravljali pregled terena Rogozni{ke doline, smo
bili iz PP Lenart obve{~eni, da je bilo v reki Pesnici v bli`ini naselja
Hrastovec najdeno `ensko truplo. Pri indentifikacijskem postopku je
bilo ugotovljeno, da gre za na{o ob~anko pogre{ano Antonijo Sok.
Policisti PP Ptuj se ob zaklju~ku iskanja zahvaljujemo stanovskim
kolegom PP, konjenikom in vodnikom slu`benih psov iz Maribora.
Policistom PP Lenart ter Uradu kriminalisti~ne policije pri Policijski
upravi Maribor za sodelovanje v iskanju. Hkrati se zahvaljujemo
lovcem Lovske dru`ine Destrnik, `upanu ob~ine Destrnik g. Francu
Puk{i~u, ki je aktiviral Civilno za{~ito. Gasilcem Gasilske zveze
Destrnik, gasilskima dru{tvoma Destrnik in Desenci in drugim sodelojo~im v iskanju.
Hkrati velja posebna zahvala sorodnikom pogre{ane, posebej
h~erki, gospe Ton~ki MEZNARI^ in njeni dru`ini iz Ptuja, pa tudi
drugim, s katerimi smo v ~asu iskanja tesno sodelovali.
Sre~ko Herak,
vodja policijskega okoli{a

ZAHVALA
Za trud in pomo~ pri iskanju moje pokojne mame Antonije SOK iz
Vintarovc 3 se iskreno zahvaljujem:
Ob~ini Destrnik, g. `upanu Francu Puk{i~u, pripadnikom civilne
za{~ite, PGD Destrnik, PGD Desenci, LD Destrnik, ~lanom {portnega dru{tva Placar, PM Ptuj, Destrnik, {e posebej g. Sre~ku Heraku,
sorodnikom, sosedom in vsem ostalim, ki so se trudili.
Vsem in vsakemu {e enkrat HVALA.

OBVESTILA
Vsem ~lanom in ~lanicam dru{tva sporo~am, da bomo
imeli sveto ma{o v nedeljo, 25.11.2001 ob 14. uri. Prisr~no
vabljeni tudi ostali Urban~ani. Pri ma{i bomo izkazali
pozornost na{i ~lanici gospe Tiliki Hedl – Holc, ki bo 19.
novembra dopolnila 100 let. Molili bomo za vse bolne, ki
se ne morejo udele`iti ma{e zaradi bolezni, ker jim zdravje tega ne dopu{~a. ^lani upravnega in nadzornega odbora bomo organizirali silvestrovanje v gosti{~u Grozl
27.12.2001 ob 15.uri. Prosim, da se pri svojih odbornikih –
~lanih upravnega odbora prijavite pravi ~as. Obiskali vas
bodo seveda na domu pred prazniki. Na silvestrovanje ste
vabljeni tudi drugi. Javite se lahko v pisarni dru{tva ob
de`urstvu, ki je vsak ponedeljek od 13. do 15. ure v na{i
pisarni v kletnih prostorih ob~ine. Pokli~ete lahko tudi na
telefonsko {tevilko dru{tva: 752 09 08 – vsak dan od 8. do
15. ure. [tevilka, ki je v novem imeniku, ni pravilna.
Vse, ki ste zainteresirani, vabim, da pridete v pisarno
dru{tva v ponedeljek, 26. novembra, ob 13. uri. Izdelovali
bomo adventne ven~ke. U~ila nas bo gospa Danica Pernat
– cvetli~arka, ki je na{a ~lanica in z njeno pomo~jo bomo
izdelovali aran`maje -–tudi novoletne. Prisr~no vabljeni!
Organizirali bomo tudi predavanje o zdravi prehrani, nato
o osteoporozi, mo`na bo meritev gostote kostne mase
(izvid stane 2.500 SIT). Mo`en bo tudi nakup zdravilnih
pripomo~kov, merjenje krvnega pritiska pa je njihov
stro{ek. Ponudili nam bodo tudi naraven na~in zdravljenja
– z vsemi potrebnimi zdravni{kimi priporo~ili in certifikati.
Dobava bo mo`na po naro~ilu ali takoj – samopla~ni{ko.
Izvid, ki ga boste dobili, boste dali va{emu osebnemu
zdravniku.
Pokli~ite tisti, ki ste zainteresirani, saj mora biti za predavanje najmanj 15 ljudi. Vabljeni so ne samo ~lani, ampak
vsi, ki jih to zanima.
Vse Vas prisr~no pozdravljam, `elim mnogo zdravja in ~im
ve~ nasmejanih uric med svojimi doma~imi in prijatelji.
Predsednica DU:
Julijana ^ernezel

Hvale`na h~erka Ton~ka

Prazen dom je in dvori{~e,
na{e oko zaman te i{~e,
ni ve~ tvojega smehljaja,
utihnil je tvoj glas,
bole~ina in samota je pri nas.

V SPOMIN
6. novembra minevata 2 leti `alosti, odkar nas je zapustil dragi
mo`, o~e in dedek

FELIKS KOSER

Ko `ivljenje tone v no~,
`arek upanja si i{~e pot,
ostala je bole~ina
in grenka solza ve~nega spomina.

SPOMIN
12. novembra so minila {tiri leta tihe bole~ine in `alosti, odkar
nas je za vedno zapustil na{ dragi mo`, o~e, dedek in tast

ANTON KREPEK
iz Gomile 3

iz Doli~a pri Destrniku
Hvala vsem, ki mu pri`gete sve~e, poklonite cvetje, ali se ga
spominjate z dobro mislijo.
@alujo~i: `ena Terezija ter vsi njegovi, ki ga pogre{amo.

Ob~an - 23. november 2001

V na{ih mislih in srcih `ivi{ z nami. Vsem, ki ohranjate spomin
nanj, se ustavite ob njegovem grobu, mu poklonite misel,
sve~ko ali cvet, iskrena hvala!
Vsi, ki te imamo radi.

15

@ELJA PO VKLJU^ITVI V
BILATERARNO SODELOVANJE
V torek, 6. novembra, so se na povabilo Franca Puk{i~a, `upana in
predsednika komisije dr`avnega zbora za Slovence v zamejstvu in
po svetu v prostorih Ob~ine Destrnik sestali predstavniki alpsko
jadranskega centra za ~ezmejno sodelovanje (AACC) z `upani in
direktorji ob~inskih uprav spodnjega Podravja, osrednjih
Slovenskih goric, Haloz in predstavniki ptujske razvojne agencije.
Na posvetu so predstavili program za podporo ~ezmejnemu sodelovanju na okoljevarstvenem podro~ju pri rabi alternativnih energetskih virov, ~i{~enju vodnih odplak in ohranjanju pitne vode,
predstavili pa so tudi delovanje AACC-ja.
Po besedah Bernarda Sadovnika, ki vidi v {iritvi Evropske unije in
pristopu Slovencev k uniji mo`nost za koro{ke Slovence (ki morajo v prvi vrsti pozabiti na preteklost, ko so se odlo~ali ideolo{ko)
v skupni regiji, v kateri se bo uveljavila ve~kulturnost in
ve~jezi~nost. Bodo~a {iritev Evropske unije bo prinesla v odnose
med posameznimi regijami povsem novo kvaliteto.
@eleli bi predvsem izkoristiti strokovno kompetenco in v okviru
AACC krepiti sodelovanje pri skupnih projektih.
Po kon~anih desetih letih prepira znotraj narodne skupnosti
koro{ke Slovence druga~e obravnavajo tudi v avstrijski vladi pogosteje se vklju~ujejo v bilaterarno sodelovanje med Slovenijo
in Avstrijo. Enkrat tedensko se predstavniki manj{ine dobijo s
predstavniki slovenske vlade, kjer izpostavijo skupne, predvsem
pa smotrne projekte.
Tema pogovora je bila krepitev sodelovanja pri konkretnih projektih, kot so gradnja ~istilnih naprav, za{~ita pitne vode in izraba
lesne biomase. Po besedah Bernarda Sadovnika, strokovnjaka na
tem podro~ju je v Sloveniji nekaj uspe{nej{ih projektov kot v
Avstriji. Zbrane je tudi povabil k ogledu ~istilne naprave na [tajerskem.
“AACC, ki smo ga ustanovili v obliki dru{tva, ima namen
pospe{evati povezanost Avstrijcev posebno Koro{cev, s prebivalci
sosednih dr`av. Ne glede na politi~ne prednosti posameznih de`el

`elimo gojiti dobre odnose do sosedov, ustvarjati nove povezave
in okrepiti `e obstoje~e.”
^lani dru{tva AACC
lahko postanejo razli~ne institucije,
posamezniki, javne dru`be, edina razlika je v ~lanarini posamezniki pla~ujejo manj{o.
Na posvetu so se porajala vpra{anja, ~e so v AACC lahko partner
pri pripravi skupnih projektov. Pravijo, da so partner lahko,
pomembnej{a je smotrnost partnerstva. ^e pa i{~ejo partnerja na
avstrijski strani, jim ga bodo pomagali najti. Povabljeni so pozitivno ocenili posvet o ~ezmejnem sodelovanju in si `elijo ve~
razprave o tej temi.
Gostitelj Franc Puk{i~ je poudaril {iritev ~ezmejnega sodelovanja
na ravni lokalnih skupnosti in sprejel predlog Bernarda
Sadovnika, ki je tudi pod`upan avstrijske ob~ine Globasnica, da se
avstrijski Slovenci predstavijo v na{i ob~ini.
Nata{a @i`ek

BO@I^ IN NOVO LETO TUDI
NA ZNAMKAH
Po{ta Slovenije je letos izdala 32 prilo`nostnih in 7 rednih po{tnih znamk. Med njimi sta
tudi prilo`nostni znamki, ki sta iz{li 16.
novembra in sta obele`ili dva pomembna
dogodka: novo leto s prehodom v leto 2002,
{e prej pa vseljudski, dru`inski in {e posebej
kr{~anski praznik bo`i~.
Tradicionalni praznik bo`i~ bo obele`en z
motivom Kristusovega rojstva, ki jo je po
fotografiji Marjana Smerketa oblikovala
Suzana Duhovnik. Na znamki, ki je
ozna~ena z nazivno vrednostjo D, kar
pomeni vrednost po{tnine za prenos nestandardiziranega pisma v mednarodnem
prometu, je upodobljen del krilnega oltarja

16

iz cerkve svetih Treh kraljev nad
Benediktom v Slovenskih goricah. Leto{nja
novoletna znamka pa sku{a simbolizirati
`elje, ki si jih izrekamo v prazni~nih dneh,
zato je oblikovalka Suzana Duhovnik za
motiv izbrala drevesce `elja, na njem pa
podkvice za sre~o, sr~ke za ljubezen in
`ogice za veselje. Znamka z nazivno vrednostjo B ozna~uje vrednost po{tnine za
prenos nestandardiziranega pisma v notranjem prometu.
Nove znamke spremljajo tudi prilo`nostni
po{tni `igi, ki bodo na voljo na po{tah 2101
Maribor, 2234 Benedikt in 1420 Trbovlje.
Tako kot lani bodo iz{le v polah po 25
znamk, zve{~kih z 12 novoletnimi znamkami na samolepilnem papirju in kombiniranih
zve{~kih s {estimi bo`i~nimi in {estimi novoletnimi znamkami.
Naslednje znamke bodo iz{le 23. januarja
prihodnje leto. V seriji pustnih mask bosta
iz{li znamki z motivoma ruse in piceki, ki sta
poleg kurentov zna~ilna pustna lika
Ptujskega polja. Ljubezni bo namenjena
vo{~ilna znamka. V seriji Znamenite osebnosti bosta tokrat arhitekt Jo`e Ple~nik in

pisatelj Janko Kersnik, prilo`nostni znamki
pa bosta iz{li tudi ob zimskih olimpijskih
igrah v Salt Lake Cityju.
Po{ta Slovenije

Ob~an - 23. november 2001