Preventivni ukrepi in metode v borbi proti raku s sodobnih vidikov Dr. Jan e z K ID e t Po vzrokih umiranja stopa smrtnost za rakom v Sloveniji že na drugo mesto - takoj za kardiovaskular'llimi obolenji. To je posledica sprememb v starostni strukturi našega prebivalstva in pa škodljivega vplivanja nekaterih činiteljev zunanjega okolja v današnji' dobi industrializacije in mehanizacije. Vedno več Íjudi dosega starost, v kateri je rak pogostnejši, ker jim po záslugi sodobnih preventivnih in kurativnih ukrepov ni treba več umirati zaradi bolezni, ki so bile nekoč običajni vzrok smrti v mlajših letih (akutne nalezljive bolemi, tuberkuloza, pljučnica itd.). Prav tako pa vedno več ljudi prihaja v svoje.m vsakdanjem življenju in pri delu v stik s škodljivimi vplivi zunanjega okolja, tako v nečistem ozračju mest, pri delu v tovarnah in raznih drugih poklicl}ih dejavnostih. Po zadevnih podatkih se je v letih pred zadnjo vojno umrljivost za rakom v Sloveniji (računano na 10000 prebivalcev) dvignila od 4,7 v letu 1921 na 7,5 v letu 1935. Hitrejši porast opazimo v povojnem razdobju, ko je mortaliteta narasla od 8 v letu 1950na 12 v letu 1956.Rak je danes vzrok smrti pri vsakem desetem, v starosti od 40. do 60. Jeta pa s;koraj pri vsakem četrtem Slov€'hcu. Od žena, umr1ih med 40. in 45. letom življenja, pa odpetih umrjeta za rakom kar dve. . Ta porast bi lahko pripisali zgolj hitremu naraščanju povprečne starosti naših ljudi; če bi število rastlo le v celoti. Vidimo pa, da raste število rakavih obolenj tudi v posameznih starostnih skupinah, kar govori za njegov resnični porast, pač zaradi močnega vpliva in porasta življenjskih in delovnih škodlji- vosti. Da se ta porast opaža predvsem pri ljudeh, starih nad 60 let, je razumljivo, če pomislimo, da je tako imenovana latentna doba ali »inkubacija« pri raku zelo dolga; pogosto celo več desetletij. Tako n. pro je bila ugotovljena zveza med velikim porastom konzuma cigaret izpred 30 let in hitrim na.raščanjem pljučnega raka pri moških, ki so danes stari okrog50 do 60 let. Od vseh oblik raka ravno pijučni rak najhitreje narašča tudi v naši deželi, saj se je' od .69 primerov v letu 1950 povzpel na 205 primerov v letu 1956. Ceprav medicinska znanost še ni našla dokončnega sredstva za prepre- čevanje raka, vendar so že na razpolago nekatera sredstva in metode, ki mOČllo znižujejo predvsem smrtnost za rakom, obenem pa preprečujejo pojavljanje določenih oblik te bolemi. Kakor hitrb S):110 si pa v svesti dejanskega stanja, nam je n~jnost organiziraneborbe proti raku tako rekoč na dlani. 123 Med tem, kar danes verno o raku, in med tem, kar smo sťorili v borbi proti njemu, zija na žalost velik prepad, ·ki ga moramo čimprej premostiti. Podrobne analize, ki so jih napravili v ZDA, so pokazale, da se pojavlja polovica vseh oblik raka na takih delih telesa, ki so dostopni neposrednemu opazovanju tudi že ,med najbolj običajnim zdravniškim pregledom. Torej moramo storiti vse, da pride vsak bolnik k zdravniku v čimbolj zgodnjem stadiju. Tako bi potem lahko rešili vsakega drugega bolnika, medtem ko danes rešujemo malo več kot vsakega četrtega. Obširno področje življenjskih in delovnih škodljiyosti je še nepopolno raz- iskano,vendar pozne;tmotudi že tu veliko činiteljev, ki pospešujejo pojav raka. Na:j.naštejemo.le neka}najvažnejšiht! " . 'j ", i ''''1 !' .1 '. ,; B e n col in njegovi der:iva.Ji- nG\ftol,~o}uol,ksilpl - pospeševalni faktorji pn levkemijah, limfosark6mih" ih mi'e1orrt'íhf,,:"':: sé' upbrabljajo v preko 80 po- klicnih dejavnostih, med njimi zlasti v tovarnah denaturiranega alkohola, suhih baterij, nitrobencola, nitroceluloze, gume, mila, fotografskega materiala, to- baka, a,zbesta itd. A.romatič,ni amini, anilinske barve in, njihovi .derivati - pospešeyaln.~faktorji pri raku,mehurja, uretr~ in ledvic -se uporab~jajo v nad 40 poklicnih,dejavnostih, n. pro v tovarnah alfilinskih b~rvil, ko:?;m~tičnillsred- stev, v litografiji, V tovarnah mar:melade, čevljev,. barvanih brezalkoholnih pijač, bonbonov, margarineitp.. Tem sredstvom. so izpostavljeni tudi potrošniki umetno barvanih jedil, nekaterih zdraviL (a,ntihistaIllinikov, ,antialergikov, anal- getikov), če jih uporabljajo pogosteje, ter nekaterih barvanih tkanin. K;. a t r an i, s m.o 1e" a s fal t, kreozot,črni premog, parafin, antracen - pospeševalni faktorji pri raku na k,oži,.pljučih, mehurju inpri levkemijah- se uporabljajo v preko 5'0 poklicnih dejavnostih, med drugi.rnv .tovarnah umetnih kamnov, azbesta, asfal.1if!,prempgoyih briketov, elektrorJ, i~olacijskega materiala, plastičnih Slfovi, v· plinarnqh, v rafinerijah. olja, V industriji gume, pri impregnaciji lesa.itd., , K r o m in njegoye spojine - pospeševalpt faktorji pri rakun.a pljučih in v obnoS'!1ihvotlinah-.se uporabljajo v Preko 40 dejavnostih, n. pro v tovarnah linoleja, vžigalic, pri litografW, v usnjarnah,. y rudnikih kroma, pri vulkaniza- ciji gume, izdelovanju nepropustnih tkanin itd. N i kel j in njegove spojine - pospeševalni fa~torjipri ra.ku na pljučih in v obnosnih votlinah - se.uporab~jaj~pri ca. 20 dejavnostih, n. Pf. pri izdelo- vanjuakumulatorjev,. smukca,. kovapega dj?na;rja,raznilu,rf?drnetoy iz kovinskih zlitin, kl. vSebujejo k,rOlnitd. A r z en innjegove spojine" ki pospešujejo pojáv rakanako~i, v pljučih, mehurju in jetrih, prldejo v poštev pri nao. 5PAejavnostih, n. pro pti izdelovanju insekticidov, porcelana, barvanega linoleja, obcielfl:yiživalskih, kož in volne,. prl lwnzerviranju .lesa·ip sadja,v knjigoveštyu, pri galyaniz&cijiitd .. A z b e s.t " .ki. pospešuje .razvoj raka na pJjučih, se v r&znih oblikah upo- rablja pri kakih 20 dejavnostih. U lt r a v i o 1e tni m ž a r ko m,' ~i pospešujejo.,razvoj raka "na ,koži in ustnicah, so izpO$tavljeni vsi poklici, ki se mnogQzadržujejo ~ soncu, kotn. pr. kme1je, poljski '~elaVci,vrtnarji, delavcinapetrolejskih poljih in prižéleznici, cestni delavci, mo,rnarji itd.. Rentgenskemu in radijskemu žarčenju,ki pospešujeta razvoj raka na koži, kosteh, jetrih in raz'voj levkemije, so izpostavljeni vsi tisti, 124 ki delajo 'z rentgenům; radijem in radioaktivnimi, 1,zotopiv medicini; elektro- industriji in metalurgiji, v kemični in tekstilni industriji, pri prodajičevljev, v olepševalnih salonihitd. To b·ak se 'vedno bolj kaže kot važen karcinogeni fáktor;posebno še pti raku na. pljučih, ·v'ustih in sapnikti. Dokazisodanes že tako trdni, da so v Vel. Britaniji že pričeli 's službeno propagando proti kajenju: V Ameriki sebotijo za to, toda uradno z njo še niso pričeli. Ameriško društvo, ki deluje v borbi proti raku, je organiziralo epidemio- loško obdelavo ~fo:rp ~OO000 lI).p~kihlI).ep,..50. .il).70. 1~t9m.žiyHenja. Opazovalo je skozi 3 leta in pol svojih 22 tisoč prostovoljcev. Točno so beležili podatke okajenju in zdravju oZirOllla:smrti. "Rezultatiso za ka:dilce cigaret porazni. Predvse,rn'umirajo mnogo bolj zgoda..jkakor nekadilci, 'razen 'tegase pri kadilcih cigál'etpojavlja rak napljučih veliko pogosteje ka:kor pri hekadilcih. Pri·tistih, ki so kadilidnevrro po več kot 40cigar..et,.pa ga je bilo kar 63-krat 'leč kakor pri nekadilcih. Pl' ia 1ko hol u še ni' definitivnihddkazov, da povzroča.raka na požiral- niku, jeziku in sapniku. Točnejšé dokaze imama lepri raku sa'pnika, katerega je mnogo več med oseba,mi,;ki pijejo, koncentritane a.lkoholne pijače. P r eh ra na, a.Hbolje deficitarna hrana, ima 'dolbčénovlogO prita'zvoju raka na jetrih, vendar je to področje' slabše raziskand. 'Zdi se, dase pOjavlja rak na 'ustih in hipofarinksu pogosteje pti oseba'h,ki jim primanjkuježeleza in vitaminov C in B. Pomanjkanje joda in nekaterih vrst sočivja, ki vsebuje ahtiti- reoidni princip, je v zvezi s' pojavoITl goJŠavosti. V Švici so opazili padanje golšavosti kakor tudi raka. na ščitnici, ko so Uvedli joditano sol. Spol n a hi g i e n a pri moških, ozi'roma točneje higiena penisa, igra važno vlogo pri pojavljanju raka' na pénisu' kakor tudi na vratu maternice. Že dolgo je znano, da se rak na penisu izredno redko pojavlja pri obrezanih llloških, prav tako je rak l).acerviksuzele redek pri židinjah in muslimankah; Ugotov- ljeno je bilo, da vsebuje SiIDegmakarcinogene lastnbsti. Z a vl og ° po š k O d b pripojavu raka ni točnih doka.zov.Znano je, da mnog( pacienti, zlasti bolnice z rakom na prsih,pripisujejovzrok za obolenje kakimudarcelll ipd. On e s na žen j e o z rač j a pospešuje pojav raka na pljučih. Verjetno je teg?kriv'benzen-'piren, ki ga je zlasti rririógo v' zraku' velikih industrijskih mest. I " S i fil i s pospešuje po~av.rafa na jeziku. N,ose č 'll os t i se je včasih pripisoval važen pomen pri pojavu raka na cerviksu, če.š da se ta bolezen pojavlja pogosteje pri ženah z 'leč otroki ..Toda ugotovljeno. je bilo, da je pqgo~tnejša ,le pri ženah, ki. sebolj zgodaj može in so iz socialno slabšeoskrbljenih skupin, kar zopet kaže na škodlHvi vpliv nizkega higienskega st(lndarda. Od b a k tel' i j in par a z i t o v jeedino za shist()Zomozelo verjetno, da pospešujepojav raka na mehurju in jetrih. Z a ma te d'n o .ml e k o pri miših je znano, da prenaša povzročitelja raka na dojkah. Dosedanje študije pri ljudeh izključujejo kakršnokoli vlogo materinega mleka oz. dojenja pri kasnejšem pojavu ..raka na; dojkah.· , Hor m o ni, zlasti estrogeni, ki jihdajelllo v terapevtske naniene, lahko pospešijo pojav raka na prsih, matetnici (fundus) in prostati. 125 V roč e jed i in pij a č e pospešujejo raka v ustih in požiralniku, kajenje pipe pa raka na ustnicah. Vpliv zunanjih faktorjev je pri raku še zelo nepapalno raziskan. V teku so obširne epidemiološke študije. Seveda pa moraja te biti zela nepristransko zastavljene in statistična že v naprej pravilno planirane, če hočemo,. da bodo dale objektivne odgavore na vprašanja a vlogi najrazličnejših zunanjih faktorjev pri 'pajavljanju pasameznih ablik raka. 'Kakšne preventivne ukrepe imamo na razpolago? ' Kjerkoli so ljudje izpastavljeni škodljivim vplivom, sa v poklicne;rn udej- stvavanju izrednega pomena higienski ukrepi. To je osebna higiena, dabra oskrba z vodo, zaščitna obleka, ki jo pogosto menjamo, zaprt produkcijski sistem, pogostno menjavanje delovnega mesta, dobra ventilacija in občasni zdravniški pregledi. Tudi v osebni higieni vsakdanjega življenja poznamo nekatere ukrepe, ki so za varstvo pred rakom lahko izredno dragoceni. R a k n a k o ž i : Zelo občutljivi naj se previdna sončijo in varujejo tudi dolgotrajnega delovanja vročih, suhih vetrov, ki sUše kožne maščobe. Kožni rak je redek med negovanimi ženami, ki pazijo na svoja zunanjast, uporabljajo kozmetične kreme in se zdravija, kakor hitro se na koži pajavijo kakršnakoli zna,menja. R a k v u s t i h: Kdor že mora kaditi, naj kadi čim manj. Pokvarjene zobe in pokvarjene proteze, plombe ali mostičke maramO .dati takoj popraviti. Izogibati se moramo prevročih jedi in pij ač. In kar je najbalj važno, redno si maramo pregledovati usta pred ogledalom. Brž ko opazimo kaj sumljivega, se posvetujmo z zdravnikom. R a k n a I a r i n k s u: Ni še znano, kaj je vzrok tej abliki raka. Nekaj več ga je med hudimi kadÚci, zato tudi tu velja b;rnejitev v kajenju. R a k n a p a ž i r a I n i k II i n žel ad cu: Tu prav tako še ne vemo za prave vzroke. Zdi se, ,da tudi tu igra važno vlogo higiena prehrane. Zato je priporočljivo, da se izagibljemo prevročih jedi in pijač, kancentriranih alko- holnih pijač in da uživamo do'Voljvitaminske hrane. R a k nač r e ves j u: Vzroki sa tu papolnoma neznani. Vema le, da se tako imenovana polipaza črevesne sluznice zela pogosta prelevi v raka. Zato je priporočljivo, da gredo vsi, katerih starši so imeli raka na črevesju, na pregled in si morebitne polipe dajo takaj odstraniti. R a k nad a j k ah: Stevilna apažanja govore za to, da je raka na dajki več med ženami, ki svojih otrok nisa dajile. Ker drugih vzrokav še ne poznama, bi bil edini preventivni ukrep priporočati ženam, da svcje otroke doje. Za čim bolj zgodnje odkrivanje tega raka so izrednega pomena redni pregledi důjk, ki jih žena opravi sama, enkrat ,mesečno, najbolje takoj naslednji dan po končani menstruaciji. S pregledi mora nadaljevati tu di v menapavzi. R a k n a mat e r nic i: Edina, kar vemo o vzroku te vrste raka, je škodljivi vpliv smegme spolnega partnerja. Zato je velikega pomena higiena moža. Nekateri se agrevajo celo za cirkumzicija, po zgledu židav in muslimanav. Odločilnega pomena za preprečevanje hudih posledic tovrstnega raka so redni ginekološki pregledi žena, in' sicer vsakega pol leta pri vseh zdravih ženah. Ob pregledih naj se izvrši tudi citolaška analiza. 126 R a k na pij u č i h: Najholjše je prenehati s kajenjem cigaret, tu di če kdo kadi že zelo dolgo. Ce to ne gre, pa vsaj znižajmo število cigaret ali pre- idimo na pipo ali cigare, seveda v majhnih količinah. Kot preventivni ukrep so velikega pomena redni šestmesečni serijski pregledi pijuč. Zlasti velja to v starosti nad 45 let in če srno povrfi še kadilci. R a k na m e h u r j u i n led v i c ah: Priporočajo odstranitev kamnov v mehurju, ki zatadi dolgotrajnega draženja lahko pozroče raka. Pri delu z anilinom je potrebna posebna skrb. Lev k e m i je: Važna je zaščita pred žarčenjem vseh vrst. Pomerjanje čevljev z rentgenskim aparatom bi se moralo odpraviti. Potrebna je previdnost pri delu z bencolom in njegovimi derivati. Pri drugih oblikah raka, kot n. pro pri raku na testisu, prostati, pri limfogranulomu in limfosarkomu, ne poznamo za zdaj še nobenih higiensko preventivnih ukrepov., Kako je z borbo proti raku pri nas in kako naj se uspešno spoprimemo s tem težkim problemom? Rak je pereč problem javnega zdravstva zato, ker ga ni mogoče več reševati brez dobro organizirane in sistematično vodene načrtne akcije. Problem zahteva takojšnjih ukrepov, ker nas stane veliko nepotrebnih žrtev v zdravju in živ- ljenju na;ših ljudi. Na podlagi dejstev, ki so danes znana o raku, bi bilo mogoče. s pomočjo dobro organiziranega stalnega dela rešiti polovico oseb, ki danes umirajo za rakom, celá veliko večino prizadetih pri nekaterih oblikah, kot sta kožni rak in rak na maternici. Zivljenjske indelovne škodljivosti, ki povzročajo ali pa pospešujejo razvoj raka, je danes možno preprečevati že s 'sredstvi in načini, ki jih imamo na raz- polago, saj so higie'llski ukrepi osnovni prijem. Zgodnja diqgnoza in z njo v zvezi zgodnje zdravljenje raka je osnovni ukrep, ki poleg posebnega zdravljenja v specialnih bolnicap lahko ogromno pripomore k znižanju invalidnosti in smrtnosti za rakom. Zdravstvena izobrazba prebivalstva je pray na področju raka zelo pomanj- kljiva, zlasti v zvezi z zgodnjimi znaki in uspešnim zdravljenjem zgodnjih oblik te bolezni. Naša zdravstvena mreža ni izvežbana v zgodnji diagnostik i malignih tu- morjev, poleg tega pa ne vodi nobene evidence bolnikov z malignimi tumorji ne tistih s prekancerozami niti ne tistih, ki so po zdravljenju v bolnicah potrebni kontrole in morda posebne nege. Zaradi tega se v veliki med znižujejo dobri uspehi zdravljenja, doseženi v bolnicah. Naši zdravstveni kadri so zelo pomanjkljivo poučeni o problematiki malignih tumorjev in so celo mnogi' zdravniki defeti1?tično razpoloženi glede na uspešnost pri zdravljenju raka nasploh. Naša patronažna služba nima v svojem programu oskrbe rakavih bolnikov kot posebno važne naloge, prav tako se rehabilitacijska služba ne ukvarja s perečimi vprašanji glede rehabilitacije rakavih bolnikov. Kaj naj torej napravimo? Za dobro vzpostavitev antikarcinomatozne službe je treba določiti katero od centralnih zdravstvenih institucij, ki bi spremljalá gibanje obolenj, pro- učevala stanje in dajala pobude za organizacijo mreže dispanzerjev, za strokovno 127' izobraževanje zdravstven~hkadrov inposredovala,metodološke pdjeme, za delo z varovanci.- VzPlVstavitibo tr,eba mrežo, dispanzerj ev za raka ,pri bolnicah in on~oloških postaj pri zdravstvenih domovih, IP. bodo na SVQjihožjihobmočjih dajali stro- KOvnOpomoč celotni zdravstveni službi, polég tega pa pOluagali pri orga'Uizaciji evidence inkontro~e ra,kav:ahbolnikov ter 'pri izvajanju preventivnih1,lkrepov v borbi proti. raku. Pričeti bomo morali z načrtno zdravstvenoprosvetno dejavnostjo na,pod- ročju raka:, Brez široke prosvetljenosti prebivalstva borb.a proti raku ne more biti uspešna. Pr:inobeni drugi bolezni nizamuda,ča,satako, usodnakakor ravno pri raku, Tu ne gre le za poslabšanje in dolgQtrajnejše zdra",ljenje, če, se ne pričnemo, zdraviti dOVQljzdogaj, temveč gre za življenje alÍ smrt. Pri nobeni drugibolezni 'Uemore človek v svojo usodoposeči tako odločno kot ravnp pri raku. Ameriško društvo za zatiranje raka je dalo izredno važenprispevek zdrav- stveni vzgoji, ko je široko populariziralo »sedem znakov nevarnosti", ki niso le opozorilobolnikpm o~ro~ sploh, WkC!rnna rnQreb~tneneyarnosti, temveč so obenem zgoščen klinični povzetek gla,vnib si~r:>t<;>inovmalignih tumorjev. Da bi se zaradi tega razširil pretiran strah pred rakom, tako ime'Uovana kancerófobija, se nam ni batl. V Sloveniji sicer niin.amo v tem pogledu svojih lastrlih' izkušenj, láhko se pa opremo na izkušnje drogih 'držav; predvsem Združenih držav Amerike, kjer je zdravstvenoprosvetna dejavnost izredno dobro 'razvita prav v 'zvezi z rakom. John:.E. Heller, direktor National Cancet' Institute v ZDA, je s tem v zvezi dejal: »Možnosti, da bi se pojaviHr množična kancero- fobija, če se bodo široke množice intenZivnoseznanile s problemi raka, so se nekateri bali, češ da bo to postal problem, ki bo zavrl uspehe v borbi proti raku. Vresnici se kaj ta.kega ni zgodiIo.Nasprotno,štŮdije, ki jih je izvedlo Ameriško društvo za zatiranje raka, so pokazale, da se je podpora prebivalstva v borbi proti raku celo dvignilá. Prepričan sem, da srno v naši deželi prav zaradi tega dosegli mnogo večje uspehe. Kót zdravnik menim celo, da so ·tisti redkiposa- mezniki, ki zaradi poúčenosti o raku zapadejo v kancerofobijo, pač take kon- stitucije, da bi pri njih tudi sicer prišlo do te ali one fobije. Takim ljudem je potrebna. droga vrsta zdravstvene vzgoje.«' Važno, dasi zelodelikatno področje 'zdravstvenoprosvetne dejavnosti je slednjič borba proti kajenju, zlasti proti kajenju cigaret. Podatki o škodljivem vplivu kajenja so tako močni, da mimo tega dejstva v sodobni borbi proti raku ne smemo več. Ce že staťih kadilcev 'Uemoremo odvaditi, moramo čisto resnico o' tem dopovedati vsaj mladini. Vsa'zdravstvenoprosvetna dejavnost pa 'bi zgrešilá svoj namen, če ne bi hkrati poskrbela za vzgojo tako nižjega kakor tudi srednjega in višjega zdrav- stvenega' kadra. Pri '!'lasje na tem pódročjti stanje dokaj kritično. Medtem ko se na Medicinski fakulteti predava onkologija, sicer kot neobvezen predmet, pa v programu srednjih in nižjih medicinskih šol tega predmeta sploh nimamo. Tudi medici'Uskesestre sibodo prej ali slej morale pridobiti osnovno znanje o raku; saj bodo 'prav one bodisi pri svojem patronažnem delu ali pa pri delu v bolnicah in po zdravstvenih domovih prihajale vedno pogosteje v stik z raka- vimi bolniki. Sistematične ·akcije za' red'Ue preglede zdr.avih ljudi pa bodo morale po- stopno,zajeti čim večje kontigente našega prebivalstva. Izbrati ba treba načine, ki so drogod že preizkušeni in ,jih prilagoditi našim razmE;!ram. 128 "Mentalna higiena' in zdravstvena vtgoja ponekaterih .izkušnjah vlugoslaviji ,' .. " 'Dr. Dušan Reja, 'L:jubljan~ . ,V Helsinkih,' v. glaynem mestu Finske, je bila od 24. junijado 3.' julija 1959 mednarodna' konfetenca o uporabi duševne 'higiEmev vsakdanjem življenju. Koilferencaje sklicála Svetovna zdravstvenaorga- nizacija .~ ,Pokrajinskiurad za Evropo ~. in iz vsake. evropske države povabila Pl? ,dVa z:~stopnika,da. bi· le-ti y diskusijskill skupinah raz- pravljali o navedenem vprašanju. ' 1z JugoslilVijesta sodelovala dl'. Vojín Matié (Beograd)kot psihiater in dl'. Dušan Reja (Ljubljana) kat zdravstveni vzgojitelj. Ker je poslednji bil edini zdravstveni vzgojitelj v skupini,strokovnjakov za duševno higi- eno,.je njegov referat vzbudil še posebno"zanima,nje, zato ga·v celoti objavljamo. - Op. ur. Kakor v začetní fazí prav 'povsod, smo se pri vključevanju duševne higiene vzdravstveno vzgojo oziro,rna pri širjenju njenih načel v vsakdanjo prakso zdraVsťvenih, prosvetnih insovplivala na odločilne faktorje, da bodo omogočili šolanje,oniogočili, daseosnujejo, ustq.nove za bolnike z duševnimi'inemocionalnimi motnjami"kjerbomogoče nuditi pomoč vsem' tistim, ki so ~epotrebni. ' Todapredvsem je treba pomagatizdravstvenim in prosvetnim pelavcem, da 'se' seznanijoiZ metodami zdl'avstvenevzgoje,in da, jih pri svoje.m delu z ljudmi tudi uporabljajo,z metodamil kot, sta n. Pl'. intervju in grupnadisku- sija. Naš ha,rnen namreč ni samo' v·tem, da znan~erazširimo;. temveč 'da skupnost pripraviinó do tega; da spremeni svoje gledanje in tudi' svoj·e pQnašanje do vprašanj duševne higiene. ; o raznih Z in dOl ~ripravljenostih ~a:,telesa Z".eksudativnO'« )stjo imamo· v mislih pri- rojeno lastno$t organ ,a bolezen in se kaže v neki posebni pripravljenoi netnih kataralpihdogajanj na sluznicah in pa VL .,,-__Á' • !.pravi, da imajQtaki otroci pogostnenahode, kašlje, katarje črevesja, pa tudi pogostna vnetja. na ko~i, zlasti v pregibih in drugod. , 80 otroci, pri katerih rade izstopajo tekoče sestavine krvi pr~ko pstenja krvnih žilic na površino sluznic .in pri.katerihmoGno in .sočno izločajo povr- šinske žleze po filuznicah in .na)wži. . Taki otroci so po n<;ivaditudi posebnega.lika. Vglavnem opazujemo med njimi .dvoje vrst: nežni ali suhi vzrastni l~k otroka"kitraja zlasti do.,7..meseca starosti. T<;ikiotroci se že zaradi svojegaustroja slabše razvijajo in .zlasti ne 'l1apredujejov teži. $očnostni pojavi na sluzJ;licah.inna koži v,časih tolikánj zavi- rajo.presnoyo' in ra$tna .c;logajanjll" da je otrokov napredek lahko dQkaj zavrt; d e bel i a I iJ;l a b u h li I i k otroka, pri katerem je otrok le navic;lezno zamaščen. Podkožje je namreč ,mehko, prežeto. s JekQčiho, ohlapno in zdriz~sto. Sicer je za neka- srednjo ,mel'o tudi maščobe" veJ;ldar pa ta na,otip ni jedra. Zaraditega·je ko~a na pritisk mehka, skorajda zabuhla tel' na pogled in otip nekam testenasta aU »pastozna«, kakor seizražamo.· Z;aradi tega govorimo tudi o Wstenasto.,.sočnihotrocih. Obadva glavna lika eksudativnih otrok pa se lahko sprevržeta eden y dru- gega, _vendarpogostejé suhi v debelega kalwr obratno. 'Tudi ta diateza· je' družinska in dedhater je tem bolj izražena, čifil bolj je:razvita pri' otrokovi'h starših. :Prve pojave s"ornega razpolože'!1ja lahko pri, otr'9kU zasledimo že pred nje- govi,rn rojstvom. Tako je velika količina plodovnice ob porodu kajkrat znarnenje 133 Ko si bo javnost tE faktorje, da bodo omol bolnike z duševnimi' in I vsemtistim, ki soje pa Todapredvsem je 1 da .'se· seznanijoz mete z ljudmi, tudi uporabljaj sija.Naš hamen namreč· pripravimó do tega, da vprašailj duševnehigien :> ,vplivala na odločilne osnujejo usta,nove za omogoče nuditi pomoč l prosvetnim· delavcem, a, jih pri sv:oje,m delu ;ervjU in grupnadisku- mo, temvečda skupnost ldi' svoje pQnašanje do o raznih zosnovah, us,rojih,. pripravl~enostih in dovzetnostih ot,rokovega"telesa D r. NI lid i j A V čin' (Konec) 3. Eksudativna diateza ' Z ",eksudativno« pripravljenostjo it:J,ra;z:položenostjoimamo, v mislih pri- rojeno lastnOl~torganizma; kLje bolj nevšečnostJ,cot:pa bolezen in se kaže v neki posebni pripravljenosti do vnetnih dogajanj, zlasti. vnetnih kataralpih.dogajanj na sluznicah in pa vnetnih,pripravljenosti na koži. Se.pravi, da imajo taki otroci pogostne nahode, kašlje, katarje črevesja, pa tudi pogosJna vnetja na koži, z~asti v pregibih in drugod. , So otroci, pri katerih rade izstopajo tekoče sestavine krvi pre-ko ostenja krvnih žilic na poyršino, sluznic ,in pri katerihrp.oČDo insočno izločajo poyr- šinske žleze po sluznicah ~nnakoži. . '. Taki otroci so po n<;tvaditudi posebnega ,lika. Vglavnem opazujemo med njimi .dvojevrst: než n i a 1i s u h i v z r a s tni ,Uk otroka, ,ki traja zlasti do 7.meseca starosti. Taki otroci se žezaradi. svojegaustroja slabše razvijajo in ~lasti ne napredujejo v težL Sočnostni pojavi na sluznicahjn na koživčas~h tolikánj. zavi- rajo ..presnovo in rastna .qogajanj,a" da je otrokův papredeklahko ~dolgotrajnega ekcema dajenčkO'v« se pre~ej vleče in ga marama, zl<;lsti,kar se tiče kožnih zdravil, prilagoditi vsakQkratnemu. stanju in obdabju ekcemovega razvoja. V glavnem IO'čimopri zdravljenju dietalne, spla~ne, kraj evne , (t. j. zahkažne) in PNtibakterialne prvine. S,preizkl,lšnjo Rre- občutljivosti za. nek:ater,e ~avi skušarrw <;lqgnatiučinkujačo snav, na katero atrak »prekamerno~<,»drugače«ali ~,hnJpn()«,odgqvarja, in jo odstraniti iz otro- kove prehrane ali O'kalja.Z d<;:>gnanjemJ,di<;,kisa se,naselile na pavršini ekce,ma, skušama najJ;i ustrezna antibiotično učinkuj()čp.,zpravila. K;ažq S<;lmQzdravima po osnavah, ki jih pO'znazdravstyo .lwže, pO'navp.di pa geslu: mO'krO'na mokro, suho na suho.' ' ' Za splošna zdravljenje pomatenih presnovnih dogajanj dajemO' vitamine B2 skupine i,n ,vitamin F (visokO'mqlekularne in, neza~ičene tO'lščne,kisline). Pravtako skrbima ?'il hr~na l;>rez,soli, z mnogO' sadja il1zelenjave ter mala mleka.Po~zkusimo tl,ldi s sprememba kli,me. Gremo z otrokom na morje, kar mu pa navadi zelo pamé;lga. V splqšnem pa je zdr<;lvljenje dalgotr<;ljneg<;lekcema, ,dojenčkd,v velika veščina in tudi preizkušp.j<;lprave zdravniško člaveškepqtrpežljivasti in pre- danosti trpečemu otroku. Venda!, P<;lne smema ,nikdar iti na led tistih staršev, ki bi radi v hipu imeli p-relepa kožo pri atraku in jim ne gre v račun, da lahka s prehitriin adstranjevanjem ekcema na, koži .sprožimo nadameščanje ekce,ma z drugimi enakO'vrednimi, »alergičnimi« dogajanji, recitnq z astma ,na dihalih itd., -kar srno nayedlL"že.pri opazovfinju alergične diateze. Poleg ekcema smatramO za znake eksudativne pripravljenosti otrak - tudi tzv. lojavost kože aIi 1oja v a p r haj a s to' v ne tje k ož 12 (s tujko seboroični derma:titis). 136 -'::é Ker imamo pri nas mnagoapravka s, ta boleznijo,. se nam zdipotrebno, cla spregůvorimo tudi otej kažni spremembL I ,Lojavo prhajasto vnetje kože se javlja,za ra,zliko od prayeg,a doJgotrajuega lišaja pri dojenčkih,žejako zarana - sprvim.i znaki ž,f~prve ;ecu;starasti, medtem ko se ,ékcem pridojenčkih, SI,kat,erimga ,mnogokra,tzamenjujemo, pojavlja ~kot srna ,že omenili ~večinom.apo petemdQ šestem m.es~CJlstarosti. Prve' spremembe, ki nam že dajosll:ltiti, .cla.se,bo razyila lajavpsť, .o)?azimo na lasišču,na koži, pod obl'VIlli.in na vekah, ob,trepa;tnicah. Tu najdem.p t1,lrn.en- kaste, lodne mastne luske. Ce jih odstranimo, vidim.o, da je pod lljimi ko~a rdeča in·napogled vneta. Pravzaradi tegaskušamo»sebo,roični dermatitis-<,slove.niti z izrazom: lojasto vnetje kože, . . Naslednje spremembe zasledimo v kažnih pregibih. Ko,ža se nam. tt,l,kajzdi, kakot da bi bila odrgnjena, vneta je in sveti se. Ce. raztegnemo pregib, jekoža gladka in kar sije; če' ga skrčimo, se nabere ko~ v. prav c;lrobnegubice, ki se v vpadni svetlobi stebno svetlikajo in 80 postavljene kot nekakšn~ silnic~ ,ťega inpritiska v pregibu. Ta,kšnakožapra,v P.ogosto Jazpoka. il) Se pokrije z drobnimi, rUiITlenimi.lus.kami; zlasti koder miruje, tO',je za. ušesi in v Tazi na ritki. Kjer se, pa koža 'giblje. (v dim1jah, pad, pazduho, pod, kolenomin. m.ed »k1abasicami"maščobe itd.),· večinoma ne vidimo takih lusk Ni pa pptrebno, da bi koža v pregibih morala biti ravno razpokana, če hočemo opaziti lupke. Na koži trupa zasledimo akrogla manjša ali v~čja mesta,ki so "časih avalno razpategpjena, koža na njih se prhajasto lušči in' je videti, kakar d~J:>i jo patresli z otrobi, Ta mesta se lahko strnejo. in, nas.tanejo .~e"eda ,Ilajrazličnejše spojne oblike. Te spremembe se lallko razširijo na VSD k()žo.·Ll,lsk je mnaga in podaba je, da se stvarjajo sProti, koža je moČllo"neta. Tedaj govorimo o prha- jastem luščenju kože ali prhaja;stem vnetju kůže. z lu$čenjem. Pri. negi .otroka lahko vsako jptro nastrgamo ali načešemo z njegov~površine túdi za dabro prgišče .1oj'llih ll,ls~. ' '. . Od.pryih z1iČetkovlojast~ga vn~tja kaže do prhaj'astega luščenja po vsej vnetno spremepjeni kaŽi je seveda cel niz lažjih in hujših prehodov. MnogQkrat smatrajo starši sami (pa Wdi v tem. nepoučeni >eksudativnih«otracih pa navadi tudi mnaga mezgav- nega tkiva pavsad pa telesu, gavorimo tudi a mezgavna-sačnem ali »limfatična- eksudativnem« habitusu atrak. In kaj napraviti z eksudativnimi atraki? Predvsem jih marama I?ravilna hraniti. Ker sa že pa svajem habitus u »sačni«, jih mararna· v hrani arnejiti nekalika pri agljikavih vadanih (maka, škrab i, škrabna-gamaljasta zelenjava). lzdatna jih hranima z beljakavi'l1ami, če jih »prenašaja« in ne d~bija eke~mav, 138 srbežev in koprivnice, in pa z zelenjavami, zlasti bogatimi rudnin. Mleko jim zaradi soli in dražečih beljakovin, ki jih vsebuje, omejimo na najmanjšo mero. V izdatni meri pa jim dajemo vitamine - v sadju in umetno. Jaka dobro se - po navadi - počutijo v obmQrskem podnebju, medtem ko v gorskih krajih, v vlažnih in meglenih mestih, prav radi zopet in ponovno dobijo katarje na sluznicah. Tako je, bi rekli, marsikdaj »eksudativna« pripravljenost že sama po sebi - bolezen, čeprav v bistvu ni. Prave bolezni, zlasti vnetne in kužne pa pri eksudativnih otrocih potekajo dokaj hrupno, zlasti pri tistih otrocih, pri katerih za.sledima tudi prvine »drugačnega« ali »alergičnega« odgavarjanja na razne škodljivasti. 4. Hemoragična diateza aH pripravljenost in nagibanje h krvavitvam S pravo pripravljenostjo h krvavitvam imamo v mislih neki posebni ustroj telesa, temelječ tudi na neki svojstveni sestavljenasti krvi, kar obaje omagoča krvavitve brez posebnega vzraka ali pa že iz prav neznatnih vzrakov izzove večje in dolgotrajnejše krvavitve, ki bi se pri zdravem otroku ne pojavlle. Pri pravih hemoragičnih diatezah najdemo dedne osnave, ki prehajajo iz roda v rod in se dedujejo bodisi prevladujače,bodisi podrejena ali spolno vezano. Tudi najdemo pri takih otrocih svajevrstne .konstitucije in habituse organizma s slabostmi ali izpadi raznih činiteljev, ki sa odločilnega pamena pri štetju krvi ali tudi pri zaustavljanju krvavitev. Poleg pravih, prirojenih pripravljenosti in 'nagibav h krvavHvam paznama pri otrocih tudi druge, pridobljene ali nastale slučajna, n. Pl'. zaradi raznih kužnin in škodljivasti, ki vplivajo na otrokovo kri in ažilje. . Krvavitve - na koža, v kožo, na sluznice in v sluznice, v organe, v telesne votline itd. lahka nastajajo, bodisi da temeljijo na dednih osnavah ali pa se pajavljajo med boleznijo in zaradi škodljivostnih učinkavanj, v glavnem po trajni poti: a) zaradi motenj pri strjevanju krvi, ki traja dalj kat 4-5 minut; b) zaradi motenj v delavanju, in učinkovitosti krvnih ploščic tel' zmanjšanja njihovega števila. V takih primerih se člj.skrvavitve podaljša za eno da paldruga minuto; . c) zaradi okvare ostenja drobnih žilic kljub sicer dobri sestavi krvi in papolnemu učinkovanju vseh činiteljev; ki so važni za zaustavljanje krvavitev in njih preprečevanje. V takih primerih lahka že s trenjem, n. Pl'. na koži, povzročimo nastanek drobnih ali izdatnejših krvavitev v podkožju. Na tem mestu opisujema, kot SíIDO navedli, le razne vrste dedno zasnavane pripravljenosti ali nagtbanja h krvavitvarn. Iz te skupine je zlasti važna h e m o fil i j a a 1i ·kr V a v i č n Q,S t. Na začetno krva.vičnost nas apozarjajo otraci rrioškega.spola večinoma s počasnejšim sťrjevanjem krvi. Redkokdaj se balezériska pripravljenost h krva- vitvam na pravi hemalitični padlagi pojavi že pred 1. letom' starosti, dasi sa zrlani primeri krvavičnosti na pravi, ded'lla hemalitiční podlagi tudi že pH no- vdrajenčkti. Pa navadi zasledimakrvavičnost šele med 2. in 3. letom. Cim mlajši je atrak, tem resnejše so posledice, če se sp6sobnast krvi za strjevi:mje zmanjša. Zaradi tega umre skoraj polovica vseh otrok s hembfilijo pred 5. letom starosti (seveda tam, kjer ni možno s sodobnimi posegi takoj začeti z zaustav- ljenjem krvavitev po sodobnih postopkih). Vendar se lahko pripravljenost h krvavitvam pri pravih krvavičnikih začasno tudi prekrije in lahko v praktičnem smislu za daljši čas celo izgine. Po navadi ne vidimo krvavitev v kožo in v sluznice takšnih, ki bi nastale kar same po sebl. Večinoma le zasledimo, da so vzrok krvavitvam razne poškodbe ali posegi, n. pro udarec, izdrtje zoba itd. Krvavitve v kožo so jako značilne, tako da večkrat že po samem videzu lahko osumimo na krvavičnost ali jo celo razpoznamo, dasi prej nismO vedeli zanjo. Mesto na koži, kjer je krvavelo, je po navadi bolj okroglasto in ima svetlejšo, belorumeno sredino, ki je dvignjena nad površino kože in kaže - na pogled in otip - v sebi večjo ali manjšo grudico, obrobek pa je kakor kokarda, ki kaže razne barvne odtenke, in to vse od rjavomodre do zelenorumene in rumene barve. Te barve so nastale zaradi bega rdečih krvničk od sredine stran, pri čemer so se krvničke razkrojile in se je sprostilo rdeče krvno barvilo. Le-to je razpadlo in se okisalo. Pri tem so nastali omenjeni barvni odtenki. Kakor hemofilične spremembe na koži so za krvavičnika značilne tudi spremembe na sklepih in na kosteh. Sklepi, predvsem veliki sklepi, to je kolenski, komolčni, pa tudi medenični, so otekli, povečani in izmaličeni v svoji obliki ter okrnjeni v svoji dejavnostl. Na kosteh opazimo, da so, če jih slikamo z rentgenskimi žarki, nekam trhlo in jako malo poapnele. Tudi kostni h~ustanec je dokaj spremenjen in izmaličen. Spremembe na sklepih nastanejo zlasti kot posledice krvavitev v sklepih. Sestavni deli sldepov, tako trdi (kostni) kakor mehki (vezivni), odgovarjajo na kri v sklepu z brstenjem. in kopičenjem. Vse to vodi do omejenega gibanja sklepov in v skrajnosti tudi do trdih sklepov, ko je gibanje skorajda onemo- gočeno. V začetku se mladi krvavičniki ali še dečkl v predšolskem obdobju mnogo- krat znajdejo na oddelku za bolezni kosti in sklepov, ne da bi se že kaj prej pokazala prava priroda bolezni - v hemofilijl. Navedli srno že, da je dednost krVavičnosti vezana na moški spol. Zenske so prenašalke dedne osnove, same pa za hemofilijo ne zbolijo. Pri zdravljenju skušamo ravnati čimbolj vzroČllo. Prizadevamo si, cla na- doknadimo manjkajoče prvine v krvi. Dajemo tudi posebno beljakovino, naper~ jene proti krvavičnosti, vendar njen učinek ni trajen. Omenjene krvavitve zaustavljamo s snovmi, v katerih je presežek prvine, ki je krvavičniku pri- manjkuje (trombokinaza). V te namene uporabljamo: svežo kri, krvni serum ali materino mleko. Razumljivo je, da spremembe na sklepih in kosteh zahtevajo posebne orto- pedske pozornosti. Hemofiliki pa bi naj bi ~meli poseben način življenja in bi naj biliči~ manj izpostavljeni možnostim raznih poškodb. To seveda pa je pri otrocih jaků težko, ne da bi jim kratili svoboščine, ki so za njih tako važne kajwr kruh, če se hočejo razviti v prave, spretne in uporabne ljudi. Dandanes povsod v naprednem. svetu priznavajo, da dedna krvavičnost v družini opravičuje nosečo ženo do umetnega, zdravniško izvršenega splava, tudi če bi bil plod - deklica, kajti tudi ta bi. lahko bila prenašalka dednih osnov za krvavičnost. Venda~ pa odločitev prepuščamo samo staršem. 140 Zaščitna cepljenja v otroški dobi Pop r o f. A. Wa II g r e n u p r ~r e d i1a m e ,d. &. Her min a A.nd O' 1j šek (;lanek pod gornjim na&lovom- napi&a1ga je prof. A. Wallgren iz Stockho1ma- je meseca junija 1959 izše1 v strokovnemčasopisu »T r i a n ge 1«,Sandoz-ZeitschriftfUr medizinischeWissenschaft(zv. IV., št. 2, str. 44--":54), ki ga v 7 jezikih četrtletno izdaja Znanstveni bil"o švicarske de1niške družbe Sandoz 'v Baslu. Zaradi izredne aktua1nosti ga bonio postopomaobjavili v· slovenskemprevodu. Ker so pa zadevni predpisi in pr'aksa v tem pog1edupri nas nekoliko drugačni, še posebej opozarjamo na morebitne vmesne pripombe v oklepajih s pristavkom »op. pr.« in pa na kratke v kurzivi tiskane dodatke, ki naj nam po opisih posameznih cep1jenj olajšajo orientacijo. - Op.ur. Cepljenjie proti. kozam Ko je Jennerju leta 1796 uspelo, da je kravje osepnice prenesel od mlekarice na nekega dečka, je za variole uvedel čisto nov način profilakse: premagati nevarno bolezen z drugo benigno obliko obolenja. Postopoma so uvedli cepljenje proti kozam širom po svetu, s čimer so bolezen v mnogih kulturnih deželah popolnoma izkoreninili. V prvih začetkih sa pa Jennerjevih izkušnjah cepili proti kozam tako, da so prenašali osepnice s človeka na človeka. Vendar so ta pozneje opustili, ker je pri takšnem postopku možno, da se hkrati prenesejo še razne druge bolezni, kot n. Pl". sifilis ipd. . Cepili so teleta s kravjimi osepnicami in vsebina gnojnih mehurčkov, ki so pri tem cepljenju nastali - upO'rabili za vakcíno. Takšna vakcína (tako i.menovana bovina limfa - op. pr.) je okužena z raznimi bakterijami. Zato jo je težko ohraniti palnovredno in obenem brez škodljivih bakterij. Danes je cepivo brez škodljivih .bakterij mogoče pridobivati tudi z gojenjem virusa (v kulturi tkiva ali na oplojenih zametkih kokošjih jajc - op, ur.). Vakcína je polnovredna edinole sveža; čim starejša je in čim dlje jo hranirp.o na sobni temperaturi, tem manj zanesljivo učinkuje. Cepimo običajna na nadlaktu, lahko tudi med lopaticami ali na nogi. Kožo dobro očistimo z etrom, nanesemo na mesto cepljenja kapljico vakcíne, nakar kožo skozi vakcino skarificira.mo po vrhu (ca. 112 cm dolg rez) tako, da pri tem ne priteče krl. Vakcína. se mora posušiti, cepljeno město zavarujemo pred raznimi meha:ničnimi vplivi, kot je kopanje ipd., ni ga patreba poviti. Način cepljenja s tako imenovano »razredčeno vakcíno·«,ki 'so jo aplicírali lnttakutano z namenom, da bi se pri tem izognili sekundarniin infekcija,m in kljub ternu dosegli ustrezni učinek, ki se ni posplošil in. r~zširil. Približno po enem tednu se pojavi Pa..cepljenem mestu pordečelaPiiPula. Le-ta se kmalu spremeni v značilna vakcinalno pustulo, ki jo spremlja ateklina in rdečina v okolici. Hkrati se dvigne temperatura tudi do 40~,kar. traja lahko nekaj dni.· Cesto atečejo tudi regionarne ,limfne žleze. Takoj nato slecHizbolj- šanje, oteklina in rdečina izgineta, cepljeno mestopokrijekrasta, ki sčasoma odpade, brazgotine ..pa ostaneja vse življenje, - Po cepljenju dosežemo,za 5 do 6 let sorazmerno zadovolj.ivaimunost, 'ki pa z leti popušča, vendar jo lahko še 141 po desetletjih. dokažeIl1o s spreIl1enjeno reakcijo pri revakcinaciji. Ker nas pa ta iIl1unost ne varuje obolenja, jo kaže po 3d6 5 letih obnoviti z revakcinacijo. K o Il1pIi k a ci j e. Med lokalniIl1i kOIl1plikacijaIl1ije treba oIl1enitigenera- lizirano vakcino, sekundarne bakterialne infekcije, urtikarialni izpuščaj in pa kompliciran ekceIl1, če cepiIl10v času ekceIl1atoznega obolenja. Med splošniIl1i kOIl1plikacijaIl1ije oIl1eniti postvakcinalni encefalitis, ki se pojavi kot, kOIl1plika- cija po prveIl1 cepljenju (razen pri novorojenčkih) veliko češče kakor pri re- vakcinaciji. Mišljenja glede etiologije niso enotna, verjetno gre za neko afiniteto, ki jo iIl1a vakcinalni virus do centralnega živčnega sisteIl1a. (Poleg vakcinal- Ekcema vakcinatum (Eczema vaccinatum) pTi 6-mesečnem htroku,. Ekcem je bil skOTaj že ozdravljen, /co so otroka 9 dni pred sprejemom na kliniko cepili proti kozam. Že 6 dni na to so se na področju ekcema pojavile vakcinalne pustule (hematogena infekcija - op'. pr.). Po zdravljenju z antibiotiki in imunoglobu- linom je bil otrok zdrav odpuščen s klinike. (Po fotografiji v citiranem članku.) nega virusa mislimo tra aktiviranje nekega drugega neznanega virusa in na .alergično naravo te komplikcije. - Op. pr.) Edini pmfilaktični ukrep je cepljenje dojenčkov v zgodnjih mesecih živ- ljenja in pa triaža, pri kateri se od cepljenja izključijo vsi otroci, ki so preboleli kakršnokoli obolenje centrainega živčnega sistema. Pri vseh komplikacijah v 'Zvezi s cepljenjem se uporablja hiperimunsld seru.m. (To je serum človeka, ki je bil pred 3-4 tedni cepljen proti kozam in menimo zanj, da ima v svojem .organizmu velike množine protiteles proti kozam. Nekateri menijo, da dajanje takega seruma istočasno s cepljenjem zmanjšuje verjetnost komplikacij. Ce pa ga damo že pri nastalih komplikacijah, naj bi ugodno vplival na potek kompli- kacij in prognozo. - Op. pr.) Glede na postvakcinalne kOiffiplikacijebi bila torej najugodnejša starost za cepljenje - novorojeni otrok; v tem obdobju pa'otrok ne cepimo,ker je v tej starosti učinkovito od treh enosamo cepljenj.e. Zato se priporoča prva vakcinacija v stallosti od 3-6 mesecev, revakcinacija pa ,úb začetkuin koncu obveznega' šolanja, v času vojaške obveznosti in kadar je meva:rnost .epidemije .. Cepljenje se priporoča ,tudi pred potovanjem v dežele, koder je ta bolezen razširjena, če je od zadnje revakcinacije minilo več kot tri leta. Kontraindikacije. Pri vseh kožnih boleznih kakor tudi pri vseh febrilnih obolenjih, pri obolenjih centralnega živčnega sistema ali drugih težjih boleznih je cepljenje kontraindicirano. Posebno pozornost pri vakcinaciji pa je treba po- svetiti otrokom, ki imajo ekcem. Priporočase celo, da zdravega, sveže cepljenega otroka v družini lačimo od necepljenega ótroka z ekcemom, ker utegnejo z virusno infekcijo ekcema nastati hude ko,mplikacije. KAKO CEPIMO PROTI KOZAM PRI NAS: Prvo cepljenje proti kozam je pri nas obvezno v prvem letu' življenja, revakcinacija pa ob vstopu v šolo. Primovakcfnacija pa je dopustna do vštetega tretjega leta starosti, ka't' je važno za tiste, pri katerih je cepljenje začasno kontraindicirano. V letu 1959 se je prvič po vakcinalnem programu uvedla ponovna revak- cinacija ob koncu obveznega šolanja. Otroci v prvem in zadnjem letu osemletke so bili revakcinirani, samo če se je iz morebitnih zadevnih potrdil oziroma starih seznam ov ali pa po brazgotinah lahko ugotovilo, da so prvič že bili cepljeni. Cepljenje proti davici Vakcina prati davici se pridobiva iz davičnega toksina, ki je pomešan s formalo,m, pri čemer se toksinove antigene sposobnosti ohranija (medtem ko se njegove toksične lastnasti pri tem postapku odstranijo - op. pr.). V rabi je tekač, z galunam prečiščeni anatoksin, ki ga injiciramo dvakrat do trikrat v približno enomesečnih presledkih. Že pa prvi injekciji lahko dokažema anti- toksin v krvi cepljenega, po drugi injekciji je zaščita zadovoljiva, tretja injek- cijapa pridobljeno imunost stopnjuje in podaljša. Zaščita traja 5 ali več let, nakar se z revakcinacijo padaljša imunost še za naslednja. leta. Z zaščitnim cellljenjem je uspelo med necepljenim prebivalstvom že v kratkem času omejiti epidemijo davice. Vendar pa kljub ternu lahko zbalijo tudi osebe, ki sa popolno cepljene proti davici, in niso izkljuěene niti maligne oblike obolenja. Ker so za davico najsprejemljivejši dojenčki in mali atroci, jih je treba zavarovati predvsem v tej starosti. Pri tem moramo upoštevati, da so dojenčki v prvih mesecih življenja prirojeno imuni, ker imajo v krvi antitoksine, ki jih podedujejo od matere. V tem starostnem obdabju je manjša tudi sposobnost za tvarbo protiteles. Po 3 do 6 mesecih podedovana pasivna imunost izgine, obenem pa je otrok že sam zmožen v krvi ustvarjati protitelesa. Zato se pri- poroča prva injekcija cepiva v tretjern mesecu starQsti, druga 6:-8 tednov kas- neje, tretja pa po 6-12 ,mesecih.V deželah, kjer je marbidnost za davico visoka," naj bi se pri starejših otrocih in mladih ljudeh uvedla Schickova reakcija, "nakar bi se vsi, kar bi jih reagivalo pozitivno, cepili na isti način kakor dojenčki. Pri Schickovem poizkusu se injicira intrakutano 0,1 ml difteričnega toksina, kar je 1/50 smrtne doze za poizkusno živ:al - budro. V primerujmunosti ni . reakcije, sicer pa se v enem tednu okrag. vboda pojavi rdečkasta oteklina. Cepljenje je profilaktičen ukrep za zdravstveno varstvo otroka. Priporoč- ljivo je cepiti tudi bolniško osebje in vojaške obveznike. Pri neposredni nevar-' 143 nosti infekcije naj se necepljenim osebam aplicira profilaktično antidifterični serum, po 6-8 tednih pa naj se še aktivno imunizirajo. Osebe, ki so davico prebolele, naj se y primeru pozitivne Schickove l!sakcije cepijo, ker je, imunost celo po prestani bolezni časovno omejena; KAKO CEPlMOPROTI DAVlCI PRl NAS: Pri nas je cepljenje proti davici obvezno v prvem letu življenjain se je do letos izvajalo s kombiniranim cepivom difterija - tetanus: primovakcinacija z dvema injekcijama v presledku enega meseca, revakc~nacija v drugem letu življenja in ob vstopu v šolo, in sicer obakrat po eno injekcijo. Od leta 1959 obvezno pa je <:epljenje s kombinirano Di-Te-Per vakcíno, le, s to razl.iko, da pri primovakcinaciji dajerp,o"v enomesečnih presledkih tri injekcije, , V primeru epidemioloških indikacij se lahko izjemoma odredi revakcinacija otrok, starih nad 8 let. Cepljenje protit~tanusu Pred več kot 30 leti (1923)je Ramon s formolom in učinkom toplóte izpre- :menil tetanusov toksin v nestrupen'anatoksin, v katerem 80 antigene sposob- nosti ohranjene. Kasneje so ga z uspehom začeli uporabljati za cepivo proti tetanusu. V rabi je v obliki t~~očega toksoida }n,z galunom prečiščenega ana- toksina; aplicira se intramuskularno, in 'sicer dvakrat do trikrat po 1ml v pre- sledku,4·do 6 tednov med' prvo in drugo ter 6 do 12 mesecevmed drugo in tretjo injekcijo. Z galunom prečiščenega anatoksina se daje pri injekciji samo 112 ml. V krvi dvakrat cepljenih ()seb selahko ugotovi antitoksin, ki jih z veliko verjétnostjo varuje obolenja.1 Taimunost 'traja 5 do 10let in se lahko z revak- cinacijů v poljubnem' času: aktivizira. V primeru poškodb so takšne booster - doze (izg. busterdoze; boost "= dvigniti, pórihiti navzgor"'- op. pr.) posebno pri- poročljive. V drugi svetovni vojni s.o ranjeni ameriški vojaki, ki sobili pred- hodno popoIno vakcinirani proti tetanusu, prejeli ponovno injekcijo cepiva (tzv. bboster-dow '-'-,op. 'pr.).Uspeh je bil preserietljiv: pri več kot polmilijona ranjencih se je' pojavilo seHno6 primeroV' tetanusa. Poškodoviine osebé, ki prej riiso bile' cepljene, pťejmejo po 1500 do 3'000E tetanus,oveg'a serurna:in z drugo brizgalkohkraťi prvo dozo cepiva, ostali dve pa pozneje v' obicajnihpresledkih. V primerih, ko dobijo 10000 aH celo več E sen:ťma,'seprva. doza 'aplicirašelepó l' do 2 mesecih, da se doseže zadovoljiv rezurtat. Osebe; kiso tetanus prebolele, naj se kljub ternu cepijo, ker imunost tudípri 'njih ni trajna, Cepljenje je priporočljivo nekaj mesecev po prestani bolezni. Ker 'je tetanusresna bolezen, ki sepri necepljehih čestokdnča s smrt jo, je pÍ'iporočljivo zajeti "s Cepljenjein čim 'več prebivalsťva, ,predvsem ,otroke in pa osebe, ki sov svojih poklitih izposťavljene'infekciji. CepÍjenje naj opravijo u~tanove splošile zdravstvene zaščite (šolske poliklinike, otrošlÚ dispanzerji, zdravstveni domovi, obratne ambulante). Prótitetanusu naj se cepijo' tudi vsi vojni obvezniki. ! KompllkaCije po cepÍjenjú so bbdisi v loká.lriih reakcija:h,' ki se izjé~orna razvijéjo' tudi 'do 'sterilnega' ábscesa" ali pa: so alergičnenarave; Nasploh so reakcije pa cepljenju' lažjega' značaja. 144 KAKO CEPIMO PROTI TETANUS U PRI NAS: Aktivno cepljenje proti tetanusu je pri nas vključeno v cepljenje proti davici,. če uporabljamo mešanico difteričnega in tetanusovega anatoksina (cepivo Ana Di-Te), lahko pa tu di v cepljenje proti davici in oslovskemu kašlju, če upo- mbljamo kombinitano Di-Te-Per cepivo, s katerim so pričeli cepiti letos. Da zaradi visoke letalnosti pridobi aktivno imunost proti tetanusu čim večje število ljudi, se tetanusov anatoksin obvezno dodaja tudi cepivu proti tifusu in para- tifusu. Kdor je cepljen proti tifusu in paratifusu, pridobi obenem imunost tu di za tetanus. Cepljenje proti tuberkulozi Eksperimentalne študije in klinično-epiďemiološka odkritja so pokazala, da prebolena tuberkuloza zapušča relativno imunost, ki traja verjetno vse živ- ljenje. Tuberkulozno infekcijo dokazuje pozitivni tuberkulinski poizkus. Pri naravno pridobljeni imunosti je nevarnost, da nosilec po daljšem ali krajšem obdobju oboli. Namen zaščitnega cepljenja proti tuberkulozi je doseči specifično imunost brez nevarnosti obolenja. S tem v zvezi so preizkušali različne vakcine: Bogate izkušnje (z dobrimi rezultati - op. pr.) so si pridobili z vákcino BCG. To je živo cepivo, v katerem so pri govejih bacilih tuberkuloze s številnimi pasažami umetno dosegli avirulenco. Cepivo se lahko uporabljaperoralnó* ali pa z vbriz- gavanjem v kožo (intradermalno). Na ta način se danes (z uspehom - op.' pr.) cepi na tisoče otrok in odraslih. Osebe, ki na tuberkulin reagirajo pozitivno, so imune, zato jih pri vakcinaciji izključimo, ker jim s cepljEmjem te imunosti ne moremo povečati. Nasprotno, lahko bi s cepljenjejIIlpri njih povzročili močno lokalno reakcijo ali celo aktivizirali prikrito obolenje. ~ato je pred vsakim bese~ žiranjem potrebna torej tuberkulinska reakcija! Le-to naj bi teoretično izvajali s stopnjevanjem tuberkulinskih doz, da tako dosežemo pozitivno reakcijo tudi pri najnižji stopnji občutljivosti. To je pa mogoče samo pri individualnih cep- ljenjih. Pri množičnih cepljenjih si pomagamo z Mantoux reakcijo (0,03 ali 0,05mg alttuberkulina ali ustrezno dozo PPD, t. j. prečiščenega tuberk:úlin- proteina za kožni test). Pri .tem je rtevarnost, da cepimo osebe, pri katerih je tuberkulinski poizkus sicer negativen, a so vendarle okužene s tuberkulozo (seveda se le izjemoma kdaj zgodi, da s tuberkulinskim poskusom ne odkrijemo pozitivnih reaktorjev - op.pr.). Pri naravni infekciji s tuberkulozo ne moremo računati s pridobljeno imu- nostjo, preden se ne prepričamo o pozitivni tuberkulinski reakciji, ki nastopi v 6 do 8 tednih in traja, vse dokler je mogoče oběl,ltljivost ná tuberkulin aoka- zati, t. j. ca. 5 let. Otroci, ki so kot novorojenčki bili cepljep,i s švedskim cepi- vom, so še v šolski dobi v 90 Ofo na tuberkulin pozitivni. Da bi dokazal učinkovitost cepiva BCG, je oddelek za tuberkulozo pri Britanskem medicinskem raziskovalnem svetu (British Medical Research Council's Tuberculosis Unit). organiziral velik poizkus. V kontrolni skupini ne- cepljenih otrok je obolelo5-krat več otrok kakor v cepljeni skupini. Razen tega je v necepljeni skupini bilo šest primerov tuberkuloznega meningitisa in miliarne * Perovalno besežiranje je pri nas opuščeno zaradí zelo pogostnih besežitov v naso~fal.'ingealnemprostoru. - Op. pro 145 tuberkuloze, ,medtem ko v cepljeni skupini ni obolel nihče. Podobne rezultate so dali tudi drugi tovrstni poizkusi. Na splošno prevladuje mišljenje, da se med cepljenimi tuberkulozni meningitis in miliarna tuberkuloza ne pojavljata. Cepivo BCG se uporablja tekoče in liofilizirano (v obliki praška). Liofili- zirana vakcina se uporablja v deželah, kjer je transport dolg in težaven, ker ohrani svojo aktivnost tudi v neugodnih okoliščinah. Taka vakcina je zaradi procesa liofilizacije manj učinkovita, kar moramo upoštevati pri doziranju. Sveže cepivo, zavarovano pred svetlobo in hranjeno v hladilniku, se mora v 10 do 14 dneh uporabiti, sicer izgubi učinkovitost. Približno po enem tednu se na mestu inokulacije pojavi papula, ki se posto~ poma veča. Po 6 tednih opazimo sredi površine neznatno nekrozo. Istočasno otečejo pripadajoče limfne žleze. Osebe, ki ne reagirajo na prvo cepljenje in so po nekaj mesecih kljub vakcinaciji na tuberkulin negativne, naj se cepijo po- novno. Besežiranje lahko povzroči močne lokalne z abscesi komplicirane reakcije. Absces je mogoč na mestu same injekcije ali pa v predelu regionarnih žlez. Ozdravljenje sledi v nekaj mesecih. Na komplikacije te vrste vpliva količina cepiva. Doza cepiva ne sme biti tako majhna, da bi tuberkulinska reakcija po cepljenju bila negativna, niti ne tako visoka, da bi izzvala lokalne abscese. Pri subkutani aplikaciji vakcine je komplikacija z abscesi pogostnejša kakor pri intradermalnem naČÍnu cepljenja. V izjemnih primerih lahko nastopi kot kom- plikacija lupus, še redkeje pa generalizirane manifestacije BCG vakcine. Vendar se ti dve komplikaciji pri cepljenju zaradi izredne redkosti ne upoštevata. Vse tuberkulinsko negativne osebe, pri katerih je nevarnost prikrite okužbe velika, naj se cepijo! V deželah z visoko morbidnost jo, kjer je možnost infekcije vsesplošna, naj se cepijo vse na tuberkulin negativne osebe! Ker je nevarnost, da oboli za težko obliko tuberkuloze, tem večja, čim manjši je inficirani otrok, se priporoča cepiti že novorojenčke. Zato otroke v deželah, koder se jih večji del rodi v porodnišnicah, cepijo že ob rojstvu. Prednost takega cepljenja pri novo- rojenčkih je, da odpade tuberkulinska proba. Ce je otrok na tuberkulin nega- tiven, se ponovno cepi ob vstopu v šolo in po končanem obveznem šolanju. V nekaterih deželah cepijo tudi študente in vojne· obveznike .. POT MESTNIHOTROKV ŠOLO JE ZDAJ PRAVAMUKA Pred nedavnim so nemški pediatri na posebnem sestanku obravnavali okvare, ki jih otrokom prizadeva civilizacija. Pri tem je docent dr. Th. Hellbrugge govoril o anketi, ki so jo izvedli med starši v Miinchenu in Dortmundu. Iz nje je raz- vidno, da pomeni pot v šolo za otroke po~ sebno obremenitěv,1JU,povelikih mestih zaradi prometnih nezgod terja od njih napeto pozornost, obenem pa zbuja pri njih razdraženost, nemir in str'ah. To lah- ko vidi, kdorkoli opazuje šolarčke pri 146 prečkanju prometne ceste. Pot v šolo, ki je bila za otroke še pred nedavnim oddih, je postala danes muka. Iz ankete je r'azvidno, da potrebujejo otroci v Miinchenu za pot v šolo povpreč- no 60 minut, v Dortmundu pa 55 minut. Med njirni pa je v obeh mestih 22% šo- larčkov, ki imajo v šolo 60 do 90 minut. Takšnih otrok, ki morajo "potovati« v šolo več kot poldrugo uro, pa je v Miin- chenu 15 Ofo in v Dortmundu 20°/0. Dve tretjini šolskih otrok v Miinchenu in sko- raj polovica v Dortmundu porablj·a pri tem javna prometna sredstva. M.~. Kratek pregled epileptičnih obolenj in njihovo zdravljenje Dr. Janko Kryž'anowski Nevrologija je medicinska panoga, ki proučuje obolenje zlVcnega sistema. Z današnjimi oblikami svojega dela je to pravzaprav nova medicinska dejavnost, stara komaj 4-5 desetletij. Med živČ'Ilimiobolenji so nevrologe zanimala pred- vsem obolenja ekstrapiramidalnega sistema, lues živčnega sistema, tumorji možgan in hťbtnega mozga, v zadnjem času vegetativni živčni sistem in endokrini siste;rn.Danes pa bi se radi seznanili z živboJenjihopazaJo preceJsnJe raz-, de na starost bolnic. Najvidnejši menstruacijskega ciklusa pri že- ,d 25 leti. Pri mladih bolnicah predvsem manifestni pojav shizo- depresivna stanja najdejo v vseh .ih obolenjih, pri sfarejših bolni- se poslabšajo zlasti psihoze zaradi ,zrna, nevrosifilisa tel' drugih 01'- obolenj in psihop'atičnih motenj. Triangel, sept. 1959- Dr. K. Š. UMETNO HRANJENIM OTROKOM RASTLINSKO 'OLJE Francoski avtorji priporočajo, da do- dajamo umetno hranjenim otrokom vs'ak dan nekaj kapljic rastlinskega olja. Zla- sti ne smemo tega opustiti pri ekcema- toznih otrocih. MESO V PREHRANI DOJENČKA V prehrani dojenčka in malega otroka bomo neogibno potrebne aminokisline za rast, razvoj in osnovne funkcije tel' obrambo organizma bolje krili z mesom kakor pa z jajci. Zato uvajamo mesne Dr. K. Š. tično prikazana nega, pl o'troka od poroda do pl obširno so obdelani pl in principi zgodnje vzgoj poglavij je razdeljena pc otroka, tako da starši 1: svete in odgovore na , se z njimi srečujejo v svojega otroka. Dr. SPOl vprašanj, ki zadevajo t, razvoj otroka, tel' jih njuje in obravnava. Prevajalec dr. Nakié pravi v pripom- bah k prevodu, da avtor op'azuje razmere EPILEPSIJA ZARADl MALARIJE Kot poročajo, so ugotovili, da je vzrok epilepsije v 3,6010 primerov malarija. Le- ta namreč povzroča v centralnem živčnem sistemu patološko-anatomske spremembe, ki imajo vlogo epileptogenih ognjišč. Od lokalizacije in velikosti teh ognjišč je od- visna tudi oblika epileptičnih napadov, ki se v večini primerov pojavljajo kot grand mal, redkeje pa kot petit mal, kot psihomotorična epilepsija in kot Jackso- nova epilepsija. Triangel, sept. 1959 - Dr. K. Š. MENSTRUACIJE IN AKUTNE PSIHOZE O povezavi menstruacije z akutnimi psihozami poročajo iz Anglije. Tri do štiri dni neposredno pred menstruacijo (premenstruum) se pri mnogih ženskah opažajo psihične motnje, ki so bodisi sa- mostojno obolenje aH pa hormonalni pro- . cesi izzovejo manifestno obliko doslej latentno potekajoče duševne bolezni. Psi- ·hične motnje, ki se javljajo v premen- struamih dneh, se nato med menstruacijo po navadi poslabšajo., 166 .meriki. Čisto gotovo pa je, lko vigojimo, kar se tiče govo-nego, v mnogo skrom- ah, kakor navaja avtor v ajalec' v pripombah prila- žuje avtorjeva stališča na- I, posebno pa načela otro- ~, kot jo danes priporočajo e knjiga odličen priročnik ~gojo otroka od poroda do dobe, ko doraste. . N. J. Pri obolenjih opazaJo preceJsnJe raz- like glede na starost bolnic. Najvidnejši je vpliv menstruacijskega ciklusa pri že- nah pod 25 leti. Pri mladih bolnicah opažajo predvsem manifestni pojav shizo- frenije; depresivna stanja najdejo v vseh starostnih obolenjih, pri starejših bolni- cah pa se poslabšajo zlasti psihoze zaradi alkoholizma, nevrosifilisa tel' drugih 01'- ganskih obolenj in psihopatičnih motenj. Triangel, sept. 1959- Dr. K. Š. UMETNO HRANJENIM OTROKOM RASTLINSKO OLJE Francoski avtorji priporočajo, da do- dajamo umetno hranjenim otrokom vs'ak dan nekaj kapljic rastlinskega olja. Zla- sti ne smemo tega opustiti pri ekcema- toznih otrocih. MESO V PREHRANI DOJENČKA V prehrani dojenčka in malega otroka bomo neogibno potrebne aminokisline za rast, razvoj in osnovne funkcije tel' obrambo organizma bolje krili z mesom kakor pa z jajci. Zato uvajamo mesne Dr. K. S. juhe v prehrano dojenčka že zelo zgodaj. Meso, jetra, možgani. in ribe pa naj bo- gatijo otrokov jedilnik tudi vso dobo nje- gove rasti. KANAMICIN - NOV ANTIBIOTIK Kjerkoli dalj časa zdravijo nalezljive bolezni z učinkovitimi antibiotiki, se začno množiti bakterijska debla, ki so za doslej uporabljeni antibiotik neobčutlji- va in ne odgovarja.jo na zdravljenje. V krajih, kjer je mnogo dizenterije in kjer zdravijo to obolenje dalje časa z učinko- vitimi sredstvi, so postali povzročitelji dizenterije neobčutljivi za sulfonamide, streptomicin, kloramfenikol in tetracikli- ne. Na isti način sO se namnožile tudi okužbe z neobČutljivimi stafilokoki. Pri _ tuberkulozi se razvija odpornost klic med potekom zdravljenja, navadno še preden je zdravljenje končano. Število rezistentnih klic vseh bakterijskih vrst je v sta lnem naraščanju. V raziskov?lnih laboratórijih preisku- jeje kemizem bakterij in njihovih proiz- vodov tel' išěejo novih sredstev za zdrav- ljenje obolenj, ki jih povzročajo neob- čutljive bakterije. S tem namenom so preiskali na Japonskem veliko število zemeljskih streptomicet. Iz njih je uspelo najti 3 v vodi topljive antibiotike z niz- ko tůksičnostjo: fleomicin, albovertici- lin in kanamicin. Doslej so najbolj pre- iskali lastnosti kanamicina. Ta antibiotik je produkt glive Streptomyces kanamy- ceticus in je zelo stabilen, celo v vodni raztopini. Večina bolezenskih bakterij razen nekaterih kokov, klostridijev in piocianeusa, je občutljivih za kanamicin. Najbolj razveseljivo pa je, da je bil ka~ namicin učinkovit za tuberkulozo po- skusnih živali, poleg tega, da je ozdravil tudi leptospirozo in infekcije z bledo spi- roheto pri zajcu. Posebha vrednost kanamicina je v učinkovitosti na stafilokoke, bacile di- zenterije in povzročitelja tuberkuloze, neobčutljive za doslej znane antibiotike. Trde, da je učinkovitost za tuberkulozo enaka kot pri streptomicinu, da pa se rezistenca razvije počasneje. ZeJo visoke toksične doze okvarijo kot pri streptomi- cinu vestibularni in slušni aparat. V ustih in na poti skozi prebavila se kanamicin zelo mal o absorbira tel' zavira rast bakterijske črevesne flore. Zato pri- poročajo pri črevesnih infekcijah zdrav- Uenje skozi usta. Nasprotno se absorbira hitro v intramuskularni injekciji in do- seže v 30-60 minut ah v krvi najvišjo raven. Izloči se z 'urinom v 24 urah. Učinkovit je pri najrazličnejših infekci- jah sečil, pri gonoreji, pri infekcijah s stafilokoki, proteusom, pri dizenteriji in tuberkulozi, ki ne odgovarjajo na druge antibiotike. Zdi se, da so s kanamicinom odkrili proizvod mikroorganizmov, ki pomeni novo orožje v človekovem boju s trdovratnimi ·boleznimi. z. S. ANTIBIOTIKI V MESU ZAKLANIH ŽIVALI Antibiotik doseže pri prehajanju skozi živalski organizem najvišje koncentracije v mleku. Na človeka, ki uživa mleko, pa lahko le-te škodljivo vplivajo predvsem zaradi tega, ker postane človeški organi- zem po stiku z antibiotiki preobčutljiv in odgovarja pri ponovnem stiku z aler- gičnimi reakcijami. Ali pa so škodljivi tudi organi in rrteso živa li, ki so prejemale antibiotike? Dokazali so, da prehaja v muskulaturo zelo malo antibiotikov, več jih vsebujejo notranji organi, kot so jetra, ledvice in pljuča. V možgane antibiotiki praktično ne pridejo. Dobra stran je ta, da večina antibiotik ov pri kuhanju in pečenju pro- pade. Tako je zelo malo verjetno, ďa bi pri uživanju mesa in drobja živali mogle nastati pri potrošniku škodljive posle- díce. Vsaka škodljivost pa se da prepre- čiti s tem, da živali zadnjih 48 Ul'pred za- kolom ne dobivajo nobenih antibiotikov. V tem primeru jih v mesu in notranjih organih ni bilo mogoče dokazati. Z. S. ' 187 M. K. o TRANSFUZIJI MRLIŠKE KRVI V SOVJETSKI ZVEZI V SZ že dalj časa uporabljajo za transfuzijo tudi kri, ki jo dobe od mr- ličev. Tako beremo v knjigi, ki sta jo že leta 1951 izdala Bagdasarov in Guljajev iz Centralnega inštituta Za hematologijo in transfuzijo krvi v Moskvi, da so s tem začeli že let a 1928. Takrat so s poskusom dognaIi, da je mogoče hudo izkrvavlje- nega psa rešiti s 'transfuzijo krvi iz mr- liča. Dve leti nato so objavili poročilo o sedmih uspešnih prelivih mrliške krvi pri , 1judeh. Odtlej se je takšno zdravljenje v SZ močno razširilo. Tako so samo na ki- rurgični kliniki nekega inštituta v Mo-- skvi do leta 1951 dali nad 5000 transfuzij z mrliško krvjo. Pri takih transfuzijahupoštevajo se- veda vse previdnostne ukrepe že pri iz- biri mrličev. Tako je že vnaprej izklju- čena kri mrIičev, ki so umrli zaradi akutnih infekcijskih bolezni, pa tudi ti- stih mrličev, ki so bolehaIi za luesom, tu- berkulozo, malarijo itd. Mrliči, ki so imeli kakšne kožne rane, tudi manjše, so prav tako izključeni od odvzema krvi. Tudi takšni, ki so umrli zaradi poškodbe želodc'a ali črevesja, pljuč ali drugih no- tranjih organov, ne pridejo v poštev. Na- dalje zaradi možnosti infekcije ne upo- rabljaj~ krvi utopljencev in zastrupljen- cev. Izključeni so tudi rp.rliči, ki so umrli zaradi katerih koli zlih novotvorb. Pri- merna za transfuzijo pa je· kri oseb, umrlih za srčno aIi možgansko kapjo, za- voljo električnega udara, zastran zaprte poškodbe lobanje i. dr. Kri odvzemajo iz vratne dovodnice (vene) 4-6 ur po smrti, in sicer kar se .da aseptično. Množina odvzete krvi znaša 1-41, povprečno pa 2-2,51. Dodatnih ukrepov, ki pospešujejo odvzem krvi (na primer pritisk na oprsje, vpihavanje zni- ka v vene 'ali vbrizgavanje fiziološke raz- topine kuhinjske soli v vene), ne uporab- ljajo, ker se s takšnim ravnanjem poveča možnost za infekcijo krvi. 168 Odvzeto kri natanko prelSCe]Obakte- riološko na morebitno okužbo, serološko pa zlasti na lues. Statistično so dognali, da morajo kljub vsem opreznostim pri izbiri mrličev in odvzemanju krvi na kli- niki po opravljenih preiskavah zavreči skoraj 30% odvzete krvi. KAKO ZDAJ ZATIRAJO MALARIJO? Po sodobnih načelih pri zatiranju ma- larije ne gre toliko za iztrebljenje pre- našalcev (komarjev), marveč za to, da se prebivalstvo osvobodi povzročiteljev ma- larije. Zato je strokovna komisija za malarijo pri Svetovni zdravstveni orga- nizaciji osvojila načelo, da je v časovno omejenem boju (kampanji) treba odpra- viti možnost okužbe in izločiti kužljive bolnike, ki so stalni zbiralnik (rezer- voar) okuženja. To nalogo skušajo opraviti tako, da po veIikih malarijskih predelih obrizgajo stene vseh stanovanj z raztopino nekega kemičnega pomočka, ki uničuje komarje (uporabljajo samo tri: DDT, BHC in diel- drin). Ti pripomočki, ki so kemično stalni in malo izhlapevajo, imajo to prednost, da delujejo po več mesecev. Kadar lezejo komarji po tako oškropljeni steni ali na njej počivajo, sprejemajo vase delčke strupenega sredstva in "Poginjajo. Ko- marji, ki prenašajo malarijo, pikajo ljudi zvečine v stanovanjih. Če takšen komar pije kri kakega malaričnega bolnika, ki ima v krvi malarijske parazite, mora preteči najmanj osem dni, da lahko oku- ži drugega človeka. V tem času vsako drugo noč znova pije kri; vmes pa, zlasti podnevi, počiva nekje na steni stanova- nja, kjer je dosti priložnosti, da pride v dotiko 's tan'Jkaj razpršenim strupom in pogine, še preden more koga ·okužiti. Da se preobraženi paraziti pojavijo v komar- . jevi slinavki, traja n~mreč osem dni. Po mnenju strokovnjakov je to najJ;lspešnejši način za zatiranje malarije. Edina ovira je v: tem, da komarji lahko postanejo ne- ." M.K. M.K. {. A abčutljivi (rezistentni) za katerega ad uparabljenih strupav. V teh primerih je treba kemični pripamaček zamenjati z drugim. Drugi način zatiranja malarije pa skuša balnikam iz krvi aziraina iz nji- havih kažnih žil odstraniti kužljive para- zite. Ta dasežema s tem, da zdravima m:alarične balnike z nekim pripamačkam, ki ubija parazite v njihavem telesu. M.K. NEZADOSTNA PREHRANA IN ŠTEVILO ROJENIH A. Guerrin je pred kratkim priabčil statistika a številu rajstev (n'a 1000 pre- bivalcev) in prehrani (kaliko. gramav ži- valskih beljakavin dabi aseba dnevna). Naštejma nekaj številk: Farmo.za 45,6 : 4,7g, Malaja 39,7 : 7,5g, Indija 33,0 : 8,7g, Japanska 27,0: 9,7g, Jugaslavija 25,9 : 11,2g, Grška 23,5 : 15,2g, Italija 23,4 : 15,2g, Bo.Igarija 22,2 : 16,8g, itd. Na zad- njih mestih, se pravi na najbaljšem, pa sa Avstralija 18,0: 59,9g, Združene drža- ve Amerike 17,9 : 61,4g in Švedska 15,0 : 62,6g. Kakar vidite, se prebivalstva najbglj mnaži v tistih deželah, kjer je prehrana po. kakavasti najslabša. CEPLJENJE Z BCG POMAGA TUDI PROTI GOBAVOSTI Po. načrtu, ki sa ga za zatiranje gaba- vasti ali lepre izdelali lani v Braziliji, ba 'treba mno.žična zdraviti vse primere ga- bavasti, ne glede na različne ablike te balezni. Za izvedba načrta bada mabili- zirali VSe zdravnike in zdravstvene za- vode, ki se ukvarjaja z zdravljenjem le- pre in kažnih bo.lezni. Vsak gabavec ba maral do.biti vsa zdravila brezplačna. Kljub mnažičnasti te akCije, ki ba ter- jala mnago. denarja, menijo., da bada še na do.bičku, ker bada prihranili mnaga denarja že s tem, da bada drage balniš- nice za gabavce past ale nepotrebne. Ta akcija ima 'leHko. padabnast s sa- dabnim zatiranjem tuberkulaze: Pri ase- bah, ki žive skup aj z gobavimi balniki in ki še ne kažejo. znamenj te balezni, je treba napraviti lepraminsko. preizkušnja, ki je zela padabna tuberkulinski preiz- kušnji pri tuberkulozi. Osebe s po.zitivna leprominska reakcijo ba treba zdraviti, cla ne bi dabile kakšne resnejše in nalez- !jive ablike lepre. Tiste ljudi, ki imajo. negativna lepraminsko reakcija, ki tarej še nisa o.kuženi, pa ba treba zavaro.vati prati okužbi z besežiranjem. lsti BCG kakar pri tuberkulazi dajejo na usta ali z injekcijo. v kaža. Po besežiranju pa- stane tudi leproininska reakcija pazitiv- . na, kar pomeni, da je pastalo. tela ad- parna prati akužbi z bacili gabavasti. Vendar jih je med cepljenimi nekako. 5 %, pri katerih astane lepraminska re- akcija negativna. Strakavnjaki menija, da je te ljudi treba aIÍtileprozno. zdraviti, in sicer talika časa, kaliko.r traja inkuba- cijska daba ad časa, ka sa prišli v stik s kužljiva balnim go.bavcem. V SKRBI ZA ZDRAVJE DRŽAVLJANOV IMA BOJ PROTI RAKU NA MATERNICI V SZ VELIKO VLOGO V zvezi s preprečitve!1imi ukrepi prati raku na maternici v Savjetski zvezi zdaj na širako. preiskujeja, kaj njihavi ljudje 'leda a prablemu raka, kako se vedejo, če jim paveda, da je njihava abo.lenje sum- ljivo na raka in zakaj ženske zdravni- ških opozaril ne jemljeja preveč resno. Prasvetljevanje, ki je padobno našemu - predavanja, tisk, slavstva, filmi, radia - je vselej tako uravnana, da med ljud- stvoOmne zbuja strahu., Zaradi zgadnjega spaznavanja raka, njegavega preprečevanja ter pravačas- nega in pravšnjega zdravljenja sa uvedli sistematične preiskave žena, starih nad 35 let, in to zlasti po obratih. 169 M.K. Po vsej deželi je razslrJeno omrežje onkoloških laboratorijev, ki so priklju- čeni na poliklinike ali klinike, kjer imajo vse potrebne naprave za spoznavanje in zdravljenje raka na maternici. Vrh tega imajo še oddelke za organizacijo in sta- tistiko in pa prenočišča za ženske, ki pri- hajajo na pregled od daleč. Vse primere raka in njegovih pred- hodnih stadijev je treba prijavljati, hkra- ti pa tudi dokazati, da so prijavljeno bol- nico napotili· n'a strokovno zdravniško zdravljenje. Opustitev prijave se kaznuje. M.K. AL! Ba DEČEK AL! DEKL!CA? Kako pride do spočetja moškega ali ženskega potomca, je znanost dognala šele z odkritjem spolno določenih kromosomciv zarodnih celic: vsa človeška jajčka so si enaka v tem, da imajo samo kromosom X; nasprotno temu pa so spermiji (se- menčiee) dvojne vrste, takšni s kromo- somom X in takšni s kromosomom Y. Kadar spermij s kromosomom X oplodi jajček, ki ima samo kromosom X, se združita dva iksa in plod je nujno žen- skega spola. Kadar pa ženski jajček oplo- di semenčiea s kromosomom Y, je plod moškega spola. Spol bodočega otroka je torej naprej določen že pri oploditvi in je odvisen le od naključja, kakšen spermij bo oplodil jajčece. To je dejstvo! Nekaj drugega pa je ugibanje o spolu bodočega otroka, ki nima z znanostjo nobene zveze.Tako je neki zdravnik na porodniškem oddelku znamenite John-Hopkinsove bolnišnice v Baltimoru (ZDA) pred nedavnim vprašal '50 nosečnic, naj mu povedo, ali bodo ro- dile dečka ali deklico. Cudil se je, da so mu ptav vse nosečnice, stare ali mlade, bele ali črne polti, zatrjevale, da zaĎes- ljivo vedo, kakšnega spola bo otrok, ki ga pričakujejo. Svoje prerokovanje so utemeljevale z naslednjimi znamenji: Ene so prvo gibanje ploda začutile na desni, druge na levi strani; ene so otroka 170 nosile »visoko«, druge »nizko«; ene so med nosečnostjo izgubljale lase, drugim so bujno rasli; ene so si želele sladkih, druge kislih jedí. Neka žena, ki je rodila že veEko otrok, pa je izjavljala, da bo rodila fantka, ker je v nosečnosti zelo zgodaj trpela od slabosti, čeŠ, »da so jo dečki še vselej hudo zdelavali«. Koliko so se prerokovanja teh ame- riških nosečnic izpolnila, zdravnik ne pove, vendar lahko rečemo, da so na prav takšna in še drugačna znamenja opirale svoja ugibanja že nosečnice v starem veku. KAKO JE Z GOBAVOSTJO V JUŽNI AMERIK! Po podatkih raziskovaleev te bolezni je pri 122 milijonih prebivalcev v Južni Ameriki še približno 158.000 gobavcev, se pravi 1,5 % celotnega prebivalstva. Le- pra pa ni enakomerno razširjena po vsem kontinentu. Tako so v Južni Ameriki še dežele, kjer gobavost presega 2 %0 celot- nega prebivalstva, n. Pl'. Francoska Gva- j'ana 4,8 %0, Angleška Gvajana 2,8%0 in Brazilija 2,02%0. Dežela s srednjo. razšir- jenostjo lepre je n. Pl'. Venezuela z 1,04%0; deželi z malo gobavosti pa sta Kolumbija in Argentina z 0,52%0; država, kjer je z~lo malo lepre, je Urugvaj z 0,024%0; v Cilu pa gobavosti skoraj ní. Vladam in privatnim organizacijam kljub precejšnjim naporom še ni uspelo, da bi vsaj polovico znanih gob'avcev ime- 10 zdravniško oskrbo oziroma nadzorstvo s strani zdravstvenih oblastí. V Južni Ameriki je za leprozne bol- nike ali gobavce vsega 54 bolnišnie ozi- roma drugih oskrbovališč, kamor lahko sprejmejo 29.000 bolnikov in 311 ambu- lane za zdravljenje nadaljnjih 48.000 go- baveev. V vseh državah Južne Amerike si z razpoložljivim denarjem in z najnovej- šimi pripomočki prizadevajo, da bi lepro v južnem delu južnoameriške celineza- trli vsaj do .konca našega stoletja. M. K. 1 \ MEDICINSKA SESTRA NA TERENU UREDILA CITA BOLE LETO VI. - 1959 IZDAJA CENTRAlNI HIGIENSKI ZAVOD V LJUBLJANI Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani KAZALO Ůlanki Med. s. Andoljšek HeTmina: Zaščitna cepljenja v otroški dobi (po prof. Wallgrenu) 141 Dr. Avčin Marij: O raznih zasnovah, ustrojih, pripravljenostih in dovzetnostih otrokovega telesa . 3, 56, 133 Prof. dr. Brecelj Bogdan: Ortopedija prve življenjske dobe . . 11, 64 Dr. Candau, M. G.: Duševne bolezni in duševno zdravje v svetu danes (Svetovni dan zdravja - 7. april 1959) . 1 Med. s. Gams Marija: O izobrazbi strežniškega osebja v naših bolnišnicah 81 Dr. Jerše Marjan: Ttomboza. ... 76 Dr. Kavčič Štefka: Ob letakih o prehrani otroka v prvem letu. 94 Dr. Kmet Janez: Preventivni ukrepi in metode v borbi proti raku s sodobnih vidikov . 123 Dr. Kryžanowski Janko: Kratek pregled epileptLčnih obolenj in njihovo zdrav- ljenje 147 Dr. Lajevec Stane: Medicinska sestra - ključni profil v ameriški službi medicine dela . . 84 Dr. Mackenzie M.: Kako bo mati ustvarila dober in zdrav odnos do svojega dojenčka 17 Med. s. Musek Majda: Vloga in delovanje Mednarodnega dečjega centra. 90 Med. s. Oštrbenk Marija: Zboljšana nega pri opeklinah otrok. 73 Dr. Ravnikar Tone: Vloga zdravstvene službe ozi'roma svetov za zdravstvo v otroških ustanovah stanovanjske skupnosti . 51 Dr. Reja Dušan: Mentalna higiena in zdravstvena vzgoja po nekaterih izkušnjah v Jugoslaviji . 129 Soc. delavka Vogrinec Danica: Opeklina, oparina, ožganina . 26 Dr. Završnik Franja: Epidemiološka anketa pri spolnih b,oleznih 79 Aktualna družbena vprašanja Krivic Ada: O otroškem varstvu in vzgoji pri nas . 152 Savié Branka: Družina in vzgoja otrok. 30 Dr. Skaberne Bronislav: O razvezah zakonskih zvez, vZr(Jkih in posledicah 22 Kako je z otroki iz razvezanih zakonov? 96 O utrjevanju zakonske zveze . 162 "'**. Naloge socialne politi ke ter mesto in vloga socialnih služb 99 Med zakoni in uredbami S. P.: Patronažna služba . 38 Beležke ob knjigah Prof. dr. M. Sarvan: Ishrana i njega zdravog i bolesnog djeteta od rodjenja do polnog sazrevanja (N. J.) . . 42 Dr. Marija Lazié-Matié: Tehnika kontracepcije (N. J.) . 42 Dr. Dragoslav Petrovié: Priručnik za pripremanje, izv:odjenje i nadzoT nad vakcinacijama (N. J.) .' 43 Dr. Maurice Porot - dr. Milan P. Antonovié: Psihologija tuberkuloznih bole- snika (N. J.) . . 43 Dr. Baldomir Savinšek in ing. Jože Platner: Funkcijonalni prinCipi izgradnje savremenog antituberkuloznogdispanzera (N. J.) . . . 43 Socialne službe v SlovenijL Gradivo 1. občnega zbora Društva socialnih delavcev Slovenije v letu 1957. (N. J.).. 44 Dr. Ante Svalba: Jačanjem zdravstvenih aktiva stvaramo bolje uslove života (N. J.) . 44 Društvo ,i vaspitanje. - Materijal sa drugog nacijonalnog kongresa za zaŠ'titu dece posveéenog problemu vaspitanja (N. J.) . 44 Dr. Marij Avčin: Rahitis lahko preprečimo (N. J.) . 112 ***: Vam osebno - pismo ženam o sodobni kontracepciji (N. J.) 112 Dr. Hannach M. in dr. Abraham stone: Pogovori o spolnosti in zakonu (N. J.) 113 Kombinirane ustanove - za mladino (N. J.) . . . . . . . . . . 113 Dr. D. Bebler, S. Jakša, dr. Š. Kavčič in V. Simčič: Prehrana predšolskega otroka (N. J.). . . . . . . . . . . . . 114 Preventivna medicina (uredil prof. dr. Zarkovié) - Dr. 1. B. . 114 Obrati družbene prehrane. Osnove za pripravo hrane, načrtovanje in organizacijo 115 Priročnik za strokovne izpite uslužbencev državnih organov (N. J.) . 165 Dr. Svebor Čerlek: Interna medicina za sestre (N. J.) . . . 165 Tretja skupščina Zveze prijateljev mladine Slovenije (N. J.) . 165 Dr. Benjamin Spock: Što treba znati o odgoju djeteta. Preveo dr. Borislav Nakié (N. J.) . 165 Obzornik Na Nizozemskem je mnogo bolnikov s trakuljo (M. K.) . 10 Plastične operacije delujejo vzgojno (M. K.) . 16 O vzrokihnespečnosti (M. K) . 37 O zdravstvenem varstvu otroka v Belgiji. (DT. M. S.) 45 Kontmcepcijska služba v dispanzerju za žene - Slovenske Konjice (Med. s. Fanika Šuc) 47 Kaj privede bolnike do tako imenovane menežerske bolezni (Dr. M. K.) 48 Ali bOimozopet imeli letos epidemijo gripe? (M. K.) 49 Nov antibiotikum ZOPeTstafilokoke (M. K.) . 49 Pomirjevalna vest (M. K) 50 Nov stroj za uspavanje (M. K) . 50 Novo četvero cepivo (M. K.). . 50 Bivše zdravilišče so preuredili za zimski šport (M. K) 50 Umetne srčne zaklop ke (M. K). . . . . . . 50 Žvocenje trdne hrane preprečuje zobno gnilobo (M. K) 72 Zakaj je v Švici 15010 zdravnikov prenehalo kaditi? (M. K) 75 Kako odstranimo duh po seču? (M. K.) 115 Novo poglavje k stari povesti (N. N.) . 116 Listerioza (Z. S.) . 118 Aspirin in krvavitve (Z. S.) . 119 Zrak v bolnišnicah je kontaminiran z antibiotiki (Dr. Zlata Stropnik) 120 Posledice zaradi uživanja mleka, ki vsebuje penicilin (Z. S.) . 121 Vakcinacija proti poliomielitisu (Z. S.) . 121 Hula hoop in bolezen (Z. S.). . . . . . . 122 Življenjska doba živali je odvisna od sorazmerne velikosti in teže njihovih možgan (M. K) . 122 Pot mestnih otrok v šolo je zdaj prava muka (M. K.) . 146 Smrtni primeri zaradi strupenih živali v ZDA (M. K) . 151 Najmanjša umrljivost je med novorojenčki, ki so rojeni spomladi ali poleti (M. K) 161 Skodljivost Tentgenskih žaTkov (M. K) 164 Nevarna igrača (M. K) . 164 Epilepsija zaradi malarije (Dr. KŠ.) 166 Menstruacije in akutne psihoze (Dr. K. Š.) 166 Umetno hranjenim otrokom - rastlinsko olje (Dr. K. Š.) 166 Meso v prehrani dojenčka (Dr. KŠ.) 166 Kanamicin - nov antibiotik (Z. S.) . 167 Antibiotiki v mesu zaklanih živali (Z. S.) 167 O transfuziji mTliške krvi v Sovjetski zvezi (M. K) 168 Kako zdaj zatirajo malarijo? (M. K) 168 Nezadostna prehrana in število rojenih (M. K.) . 169 Cepljenje z BCG pomaga tudi proti gobavosti (M. K) 169 V skrbi za ZJdravje državljanov ima boj proti raku na maternici v SZ veliko vlogo (M. K) . 169 Ali bo deček ali deklica (M. K) . 170 Kako je z gobavostjo v Južni Amedki (M. K) 170 <ť! ..