PoStnfn« plačana v gotovini. I.eto LXH V Ljubljani, v torek 4. septembra 1934 Jtev. 200 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečne -^tfH^^^ tfU C«k. račun: Ljub* »Din. za inosem- jflV^^^^^ . ^ A ^^^^^^ 1 jana 6t *vo 40 Din — ne- ^^^^ ^^ J^V ■ JW» JB^ M ^M ^ io.3*> za del jaka izdaja ee- ^^^^^^ ^^M ^^M ■ M J^^^V g ^MHH^ Mf Sarajevo 7563 feletoe 96 Din. m IV flP§ B M BU K ^BlkM Jfflff HH Zagreb toozcmitvo 120 Din ^VHB ^^B ^ J^V ■ ^BV BB H Praga-Dunaj OredniitTe je t JL^ ^^^^^ flB^^ JEL—mg^J JKLmm*0 0 prara: Kopitar- Kopitarjevi «1.6/111 jeva 6, telefon 29» Telefoni aredatttvai dnevna ilsiba MM — nočna 3996, 2994 ia 205« • Uhaja raek dan zjutraj, rasen ponedeljka ta dneva pe praznika Nov junaški čin polarnega letalca Dve dolgi leti sami sredi ledu... Kafeo (C ruski letalec Aleksejev z letalom rešil posadko vremenske postaje na otoku Kamenev > Med resentmt so tudi člani davno pogrešane ekspedicije v obvodje reke Lena - Na „Sibirijakovu" Skupno ali točeno? ! Odveč bi bilo poudarjati važno mesto, ki ga zavzema v družbi obrtniški stan. Kar imenujemo danes mali in srednji človek, to Eipada v večjih središčih gospodarske de-vnosti po večini temu stanu, ki je nekdaj tako močno proevital, da je nastal pregovor: Obrt ima zlato dno. Ko se je začelo razvijati veledenarstvo, je obrt izpodrinila na široki črti industrija, vendar pa se je srednja in večja, v gotovem obsegu pa tudi mala obrt ohranila in nekatere njene panoge so se po aaslugi vedno bolj izpopolnjujoče se tehnike še povzdignile. Obrtni izdelek, ki je vanj položena mojstrova duša, je tudi v mnogih primerih slejkoprej nenadomestljiv po fabri-katu mrtvega stroja. Končno pa se je tudi država zavzela za zaščito malega in srednjega človeka, ki tvorita večino 1 judstva_ in njega najbolj zdravo plast, ki se mora nujno obvarovati osiromašen ja. Država, ki se ne bi zavzela za srednji stan in pustila, da raste poleg veleburžuazije v vedno bolj izostrujo-čem se razrednem nasprotstvu proletarijat, bd si sama kopala grob. Okranitev in okrepitev obrtniškega stanu je poleg skrbi za blagor kmetskega ljudstva neobhodna dolžnost sodobne države, ako naj se ohrani za-padna civilizacija, da ne utone v valovih revolucije. Borba obrtništva za obstoj je danee posebno huda zaradi gospodarskega zastoja, ki najbolj stiska one, ki so itak vedno bili več alli menj v krizi in so se morali za svoj zaslužek in dostojen napredek bol j boriti ko drngi, kamor spada pretežna večina obrtnikov. Radi osiromašenja kmetskega stanu in padajočega življenjskega stanja javnega in zasebnega nameščenca je kajpada najhujše prizadeto obrtništvo. Zanj je tudi nenormalni položaj naših kreditnih razmer najbolj usoden, ker izgublja svoje naročnike, ne more dobiti denarja iz svojih dolžnikov, sam pa mora zadoščevati svojim obveznostim- Zato relativno bolj ko drugi občuti, breme bolj in bolj rastočih javnih dajatev ln. nemožnost, da bi mu denarni zavodi prišli na pomoč. Z eno besedo, tudi on je v nevarnosti, da se poberači in stopi v eno vrsto s kmetskim in delavskim proletarijatom, zaščite pa uživa ravno obrtnik najmenj. Zaradi beg« je umljivo, da danes konkurenco industrijskih monopolov, javnih zavodov, ki delajo v lastni režiji, in takozvanega šušanar-»tva, kar je preje lažje prenašal, občuti kot smrtno nevarnost svojemu stann, kar v obstoječih razmerah tudi v resnici je. Po pravici obrtništvo tudi zahteva, da mu država pri svojih dobavah da večjo možnost udeležbo in zaslužka. Te velike rane na telesu našega obrtništva se morejo ozdraviti in zaceliti le po složnem, smotrnem in od stvarnih razlogov vodenem delu in nastopu obrtniškega stanu. Tako bi človek dejal, toda če sodimo po tem, kar smo videli in slišali te dni, moramo žal reči, da našemu obrtniku v najhujšem trenutku njegove borbe za obstanek manjka ravno najpotrebnejšega orožja, to je enotnega stališča in nastopa. Kako naj si drugače razlagamo dogodek, ki bi se mogel imenovati smešen, ako ne bi bil tak6 žalosten, da slovenski obrtniki skličejo na en dan dve veliki manifestaeijski zborovanji, ki naj bi slovenskemu ljudstvu in državi pokazali, kakšne težave preživlja obrtni stan in kako naj bi se mu zopet pomagalo kvišku — pa sklepata obe zborovanji bistveno različni in korenito nasprotujoči si resoluciji, tako da mora ves svet videti in vedeti, da slovenski obrtniki v enem izmed glavnih vprašanj svoje organizacije in svojih ciljev kakor tudi metod niso edini, marveč se medseboj pobijajo. Spričo tega bo vsakdo le težko razumel, kako naj se naš obrtni stan zopet dokoplje do boljše bodočnosti, saj je edinost v osnovnih vprašanjih neobhoden pogoj za vsak vspeh, brez nje pa vsa manifestacijska zborovanja prazno mlatenje slame, pri čemer se kvečjemu nekoliko zasvetijo kakšni voditelji ali taki', ki bi to hoteli biti. v . Mi se ne bomo spuščali v vprašanja, v katerih utegne imeti ta ali ona stranka prav ln prepuščamo v to poklicanim strokovnjakom in obrtnikom, da take stvari, ki se tičejo neposrednih koristi obrti kot stroke in gospodarske panoge, razčistijo sami popolnoma svobodno v pošteni borbi med večino ln opozicijo, kakor je to na vseh področjih javnega življenja nujno potrebno. Ne moremo in ne smemo se pa desinteresirati za vprašanje, ki je načelne važnosti s stališča našega gospodarstva, našega ljudstva in naše pokrajine pa tudi države sploh, to je vprašanje skupne gospodarske zbornice, kakor smo jo imeli dozdaj in jo imamo že skoro eno stoletje in kateri se imamo zahvaliti za lepi razvoj našega gospodarstva in blagostanje našega naroda ter za to, da se tudi v fesu sedanje stiske moremo ubraniti vsaj njenih najhujših posledic. Tukaj smo mnenja, ki smo ga vedno bili in ga tudi ob vsaki taki priliki poudarjali, da je namreč v največjo korist našega gospodarstva in naše ljudske celote edinole, če se naš slovenski obrtni in trgovski stan ter naša. industrija ne ločijo, ampak tvorijo kompaktno, sJožno 3n enotno celoto. Da je to prav, nam kaže osemdesetletna skušnja, katere ne sme prezreti. kdor hoče našemu obrtniku dobro. Ne bomo govorili o tem, da bi moralo naše obrtništvo samosvojo ločeno stanovsko-abornično organizacijo z državno centralo bržčas precej dražje plačevati nego plačuje svojo dosedanjo skupno gospodarsko zbornico in njen upravni aparat. To menda uvidi vsak. Glavno je, da se utegne nase obrtništvo, ko bi imelo svojo ločeno zbornično organizacijo, v kateri ne bo igralo večje vloge nego jo ima kakšna podružnica centrale, kmalu prepričati, da ne bo uživalo teb in tolikih koristi, kakor jih ima sedaj, ko tudi druga dva go«podnrujoča stanova prispevata k potrebam obrtniškega stann, pospeševanju Moskva, 3. septembra. (United Press.) Sobotno porodilo o reševanju moštva na vremenski postaji Kamenevskega otoka ▼ Severnem ledenem morju so danee ie uradno potrjena. Pred dvema letoma namreč, je odpotovalo posebno znanstveno odposlanstvo na otok Kamenev v Ledenem morju, da tam napravi znanstvene preiskave v zvezi z iskanjem velike severne prehodne poti iz Murmanska do Aljaske. Posadka je štela tri znanstvenike, eno ženo in 15 parov polarnih psov. Dre leti so poskušali prodreti do Kamenevskega otoka, da bi rešili posadko, ki je namrevaia ostati tam samo par mesecev, toda vsi poskusi so se izjalovili. V soboto pa se je pri rtu Čeljuskincev dvignil s svojim letalom znani letalec Aleksander Aleksijev .'ter odletel do otoka Kamenev, ki je 400 km oddaljen od rta. Posrečilo se mu je, da je pristal in je na svoje začudenje ugotovil, da so še vsi živi in da sta se jim pridružila še dva člana pred poldrugim letom ponesrečene znanstvene ekspedicije, ki je proučivela tok reke Lene, ki so ju že davno smatrali za mrtva. Oba ponesrečenca sta šla 300 km daleč skozi severno ledovje in sta srečno našla vremensko postajo, kjer sta našla zatočišče. Ive talec Aleksijev je naložil na letalo voditeljico vremenske postaje, Nino Deme, ter vseh pet moških, med katerimi se je nahajal učenjak Bju-lev ter vodja Lena-ekspedicije Lodrov. Na letal« in krov so spravili tudi vseh še živih 16 polarnih psov ter vse znanstvene aparate. Letalo se jo srečno dvignilo in po par težavnih urah poleta srečno pristalo na rtu Čeljuskincev, kjer je 2 leti na severnem leda osamljene znanstvenike sprejel na krov led.-lomilec »Sibirjakov«, ki jih bo spravil dalje v Rusijo. Rešeni znanstveniki so danes po radia sporočili samo to, da so srečni, da so bili rešeni, ker zdaj niso imeli več upanja, da bi se ubranili strašne smrti. Že leto dni so živeli sam« od ribolova in so morali pogostokrat kopali metre in metre globoko, da so prišli skozi led do morske vode, da so ujeli kakšno ribo. Poldrugo leto je dobro delovala njihova radio-postaja, a zadnje mesece je še ta utihnila, tako, da so bili popolnoma odrezani od sveta. Lodrov pa jc tak« izmučen, da še ni mogel | dati popisa o ponesrečeni ekspedieiji v obvodje Lene ter o svojem strahotnem begu do Kamenevskega otoka v zatišje tam osamljen« vremenske postaje. Italijanski kralj obišče Da podpiše veliko prijateljsko pogodbo s Iranc. republiko Pariz, 3. septembra. E. Nekateri listi, med njimi »Petit Journak, so prinesli vest, da bo italijanski kralj v kratkem obiskal francosko pre-stoljco. Isti list trdi, da sta se ravno o tem razgo-varjala francoski zunanji minister Barthou in francoski poslanik v Rimu de Chambrun. Pri tej priliki da bi se podpisala obsežna francosko-italijan-ska pogodba o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči. Italijanski kralj bi nadaljeval svojo pot tudi v London in v Bruselj. Barthou potuje v Rim oktobra meseca, torej bi potovanje kralja Erna-nuela v Pariz bilo mogoče šele pozimi ali spomladi. Predsednik francoske republike bi obisk vrnil v Rimu. V zvezi s temi vestmi se razširjajo tudi govorice, da pridejo še pred zimo na vrsto drugi kraljevi obiski v francoskem glavnem mestu. Na uradnih mestih so izjavili, da so jim vsi ti načrti še popolnoma tuji. Neurja po Evropi Beern, 3. septembra, b. Strašen vihar je zajel vso Evropo. Posebno močni so bili viharji v Franciji, kjer je orkan napravil ogromno škodo. Cela mesta so prizadejana in v nekaterih krajih je orkan ruval stara drevesa s koreninami. Po dosedanjih podatkih so postale žrtev viharjev tri osebe, ki so bile ob življenje, nad 50 pa je hudo in lažje ranjenih. Na polju je uničeno skoraj vse. Vihar je s številnih hiš odnesel strehe. Na mnogih krajih je bil ustavljen tudi železniški promet, da se izogne še večjim nesrečam. Vihar je povzročil veliko »kodo tudi v Lurdu. Po vesteh iz Danske je tudi tam divjal včeraj ves dan strašen vihar. Utrgali so se oblaki. Po Iukah se je potopilo več manjših ribiških ladij, mnogo pa se jih je razbilo, ko so jih silni valovi butali ob obalo. Več ladij, ki so bile na odprtem morju, je prosilo za pomoč. Neka manjša ladja, k\ jo je razburkano morje vrglo na obalo, se je razbila, posadko pa se je posrečilo pravočasno rešiti. Ladijski promet se je skoraj popolnoma ustavil, zlasti lokalni. Zaradi močnega dežja so reke zopet hudo narastle in so že poplavljene nekatere vasi. Dunaj, 3. septembra, b. Temperatura je v planinskih krajih zaradi zadnjega deževja hitro padla in se giblje med 5 in 15 stopinj Celzija. Na Sonn-blicku je zapadlo dva metra snega. Pariz, 3. septembra, b. Ob priliki viharja, ki je divjal v Franciji v soboto zvečer in včeraj dopoldne, sta bili ubiti v južni Franciji dve osebi, več pa hudo ranjenih. Po dosedanjih vesteh znaša škoda 50—60 milijonov frankov. Budimpešta, 3. sept. b. Včeraj popoldne je bilo nad vso Madjarsko, zlasti pa nad Budimpešto, veliko neurje. Ker so se na več mestih odtrgali oblaki, so se spremenile ulice v prave Viharji ubijajo ljudi, potapljajo ladje, rušijo hiše potoke. V predmestjih Budimpešte je voda porušila več manjših hiš. Nastal je tudi kratek stik. Tudi iz pokrajine prihajajo slične vesti. Krakov, 3. sept. b. Poljski groze nove katastrofalne poplave. Radi hudih nalivov, ki so pričeli v soboto in doslej še niso prenehali, so vse reke hudo narasle. Več rek je že preplavilo bregove in se razlilo po obdelanem ozemlju. Posebno velike so poplave v področju Novega Sada in Novega Targa. Reka Bjala je poplavila cesto med Krakovom in Krinico. Visla je narasla za celih 5 metrov. Položaj v poplavljenem področju je zelo resen in se je bati novih katastrof. Med ljudstvom je nastal poplah. Krvavi pokolji v Indiji Bombay, 3. septembra, b. Radi nekega umora iz maščevanja je prišlo v Agri do hudih spopadov med hindi in muslimani. V teh borbah je bilo več mrtvih in veliko ranjenih. Policija je z največjim naporom le težko pomirila vročekrvneže. Pozneje jo morala prositi za vojaško pomoč in kmalu so prihiteli vojaški oddelki, ki zdaj hodijo po mestnih ulicah. Kljub temu. da so oblasti storile rse potrebne varnostne ukrepe, pa nerazpoloženje med muslimani in hindi raste od ure do ure in groai, da pride do novih krvavih pokoljev. Beneš obišče Rim Praga, 3. septembra, b. Potrjujejo se vesti, da bo po obisku francoskega zunanjega ministra Bar-thouja v Rimu odpotoval tja tudi češkoslovaški zu-naaji minister dr. Beneš in se sestal s šefom italijanske vlade Mussolinijem. Ta obisk bo dovede! do nekaterih sprememb v češkoslovaški zunanji politiki. Praga, 3. septembra, b. »Prager Presse« je objavila članek o trgovinskih odnašajih s Francijo, v katerem je med drugim napovedala, da sc « ozirom na trgovinske odnose med obema državama morajo izvršiti spremembe. Potrebno bi bilo, da. se trgovinska bilanca izenači v korist Češkoslovaške, ker bi drugače lahko to vplivalo tudi na politične odnose. S francoske strani se zatrjuje, da številke »Prager Presse« nis« točne in da znaša pasiva češkoslovaške trgovinske bilance v odnosu s Francijo le kakih 30 milijonov frankov. Mezdno gibanje v Zedinjenih državah 850.000 jih že stavka v Ameriki V mnogih krajih je že prišlo do spopadov med delavci in policijo Newyork, 3. sept. b. Voditelji stavkujočega jejo razpoloženje. Proti tem agentom vlada med de- tekstilnoga delavstva trdijo, da stavka nad milijon lavstvom neznansko ogorčenje, ki prihaja najbolj delavcev. Z druge strani pa se trdi, da jih ni več do izraza v južnih državah. Voditelj upravnega od- kakor 600.000. Vse kaže, da se niso vsi delavci v bora ameriške socialistične stranke je poslal na Združenih državah odzvali pozivu in da mirno ho- j tekstilno delavstvo apel, naj sc bori proti fašizma, dijo naprej na delo. čeprav njihovi tovariši vodijo ' =" » odločno borbo za zvišanje plač. Delavci, ki se niso odzvali pozivu, da stavkajo, predstavljajo največjo nevarnost za nemire, ker lahko vsak trenutek nastane spor med prvimi in drugimi, ki jih smatrajo prvi za stavkokaze. Policija in vojaštvo sta v strogi pripravljenosti, ker oblasti računajo z nemiri. Washington, 3. sept b. Po še ne končanem štetjv je pričelo stavkati 99% delavcev, ako da znaša število istih okoli 800.000. Včeraj je že prišlo do manjših spopadov med delavci in detektivi, ki so jih delodajalci poslali med delavstvo, da prouču- «r Češkoslovaška vstopi v rimski pakt Budimpešta, 2. sept. TG. :>Magyarszag« poroča iz Pariza, da je dr. Osusky, češkoslovaški poslanik v Parizu obiskal zunanjega ministra Barthouja ter mu sporočil, da je njegova vlada pripravljena pridružiti se trojnemu sporazumu, Ki je bil med Italijo, Avstrijo in Madjarsko podpisan v Rimu aprila letošn jega leta. Stališče praške vlade je povzročilo v francoskem zunanjem ministrstvu zadovoljnost. (To vest priob- čujemo z vsemi pridržki. Že madjarski vir^ je zadostno svarilo za previdnost. Češkoslovaška sama po predpisih pakta Male zveze ne more brez svojih zaveznikov pod vzeti nikakega koraka označene vrste. EWdaj pa še ni znano, da bi se bila Mala zveza s tem vprašanjem pečala. Madjari hočejo le iratrigirati in poskušajo ustvarjati v svetu mnenje, da Mala zveza razpada, kar pa je čisto navadna laž. Op. ured.) obrti, obrtnemu šolstvu itd. Tudi se mora vpoštevati, da naša skupna gospodarska zbornica poravnava in vsoglašuje interese obrti, trgovine in industrije, preprečuje medsebojna izigravanja in spravlja težnje vseh teh stanov med seboj v sklad v korist našega ljudstva in države, dočim bi ločena zastopstva le pospeševala in poostrevala interesne spore. To pa ni ne koristno ne naravno ter je škodljivo za vsakega izmed teh stanov ki so organično zvezani med seboj, saj vsak obrtnik teži za tem, da iz malega postane srednji, ix srednjega pa veliki. Kar pa je najpoglavitnejše, je to, da naše gospodarstvo nekaj pomeni in nekaj zinore ter doseže le, če nastopa skupno! Predlogi skupne zbornice slovenske banovine se vpo-stevajo in morajo vpoštevati vsaj v gotovi meri, če pa bodo o vsaki važni stvari, ki se tiče našega gospodarstva, oziroma obrtništva, dve ločeni in več ali manj nasprotujoči si mnenji, eno od velike obrti in trgevine, drugo od male in srednje v isti deželi in od istega ljudstva, kakšen bo rezultat? Cisto naravno je, da je vspeh zasiguran le tisti stvari, ki se složno zastopa in za katero stojijo sklenjene vrste interesiranih. Zato mora vsak pameten in uvideven človek, ki so mu vrhovni vidik naši skupni gospodarski interesi, pritrditi nam, da je skupna gospodarska zbornica najboljša zastopnica koristi našega gospodarstva, ločeno zbornice obrtujočih in trgujočih stanov pa bi pomenile škodljivo razcepitev naših sil, kar bi se poznalo na vseh poljih našega življenja in delavnosti. To smo povedali iz načelnega vidika — kakšna je skupna zbornica in kakšna bi morala biti, to je pa drugo vprašanje in vsak stan, ki je v njej zastopan, ima pravico in možnost pa tudi dožnost, dn gledji. da bo njegove in skupne interese resnično najbolje zastopala. ki sc vedno bolj vsiljuje v Ameriki. Washington, 3. sept. b. Zaradi stavke tekstilnega delavstva je zaprtih nad dva tisoč tovarn. Skupaj stavka 850.000 delavcev. V mnogih krajih je že prišlo do ostrejših spopadov med stavkujočimi in policijo. V nekem industrijskem središču v Ge-orgiji so stavkajoči delavci napadli lastnike tovarn ter so dva hudo ranili. Med stavkujočimi delavci vlada silno nezadovoljstvo in vse kaže, da stavka ne bo tako nedolžna, kakor so je prvotno mislilo, če delodajalci ne bodo ugodili zahtevam delavstva. Netvyork, 3. sept. b. Po nekem poročilu, ki ga je uradno poslala predsedniku Združenih držav Roo-eeveltu organizacija NRA (odbor za obnovitev ameriškega gospodarstva), se lahko pričkuje, da bo morala vlada preskrbeti podpore 5 milijonom družili s 23 milijoni članov. Vzrok tega nenadnega porasta brezposelnih in bednih je predvsem iskati v suii, ki je strašno divjala v Ameriki, pa tudi v naglem porastu cen raznim življenjskim potrebščinam, posebno hrani. Newyork, 3. sept. b. Prave številke o stuvKu-jočem delavstvu bodo znane šele jutri popoldn.. Danes je namreč narodna svečanost »Labour aay« (dalavski dan), ki ga praznuje v Ameriki vse delavstvo. Vse kaže, da kljub velikanski propagandi, da stopi v stavko vse delavstvo, isto ni popolnoma enotno. Cela vrsta tovrn na jugu unije z okoli 200 tisoč delavcev, ki so se izjavili proti stavki, še vedno obratuje. Te vesti pa je vsekakor treba sprejeti z največjo rezervo. Vodstvo stavke je izdalo proglas na 250.000 delavcev iz svilene industrije, ker so se v mnogih mestih neodvisni sindikati izjavili proti stavki. V Newyorku je stavka popolna. Politiki smatrajo, da bo imela ta stavka kot protest proti gospodarski politiki režima velik vpliv tudi n« novembrske volitve za kongres. Charlottc, Severna Karolina, 3. septembra. AA. Na prvi dan velike tekstilne stavko so bile tukajšnje severne predilnice zaradi delavskega praznika zaprte. Več tisoč delavcev v južnih predilnicah pa ni prišlo na delo, čeprav so tvornice obratovale. Za zdaj šo ni mogoče ugotoviti, kakšen obseg Im stavka zavzela. V Gastoniji, kjer je veliko srp dišče tekstilne industrije, jo zapustilo delo 37.000 delavcev od 45.000. Dozdaj šo ni nobenih izgredov. Oblasti so izdale obširne varnostne ukrepe. Boje se, da bo prišlo do spopadov mod stavkujočimi ia deiavoijnimi iiei»v«i. Verska obnova in stanovska misel (Ol> evharističnem kongresu v Mariboru.) Na evharističnem kongresu v Mariboru se bo razpravljalo o verski oDnovi in pri tem posebno upoštevalo stanovsko misel. Evharistična pobožnost in z njo združena verska obnova naj bo podlaga tudi stanovske obnove kmetov, obrtnikov in delavcev. Verska obnova naj ue pre-raja splošno človeka, ampnk človeka v konkretnem stanu, t. j. kmeta, rokodelca, uradnika in mu mora iz poklica pokazati nalogo in način versko obnove. Tako ne bo verska obnova abstraktna, ampak konkretna. Živo bo navezala naloge nadnaravnega odrešenja tudi na tostransko udejstvovanje in pokazala, kako moramo v praktičnem življenju izpolnjevati krščanstvo. Preprečila bo tako zvano »ceremo-nijelno krščanstvo«, ki izpolnjuje na zunaj vse obveznosti, v življenju pa se udejstvuje, kakor da bi ne bil« krščanstva. Stanovsko usmerjena vzgoja pa bo tudi podprla postanek nove stanovske družbe, ki jo sv. oče predlaga v okrožnici Quadragesimo unno. Posebno važno bo tudi to, da bo verska stanovska vzgoja jasuo pokazala vsem stanovom, kako prav pravilno ocenjevanje vsakega stanu terja tudi versko obnovo in izpopolnitev. Vsak stanovski pripadnik bo z lahkoto uvidel, da je vera nujna izpopolnitev in krona vsakega pravilnega iu res smotrnega stanovskega udejstvovuuja. Ce govorilno torej o verski obnovi stanovskega človeka, moramo razpravljati o verski vzgoji po stanovih. V vsakem stanu so se v zgodovini razvili pozitivni elementi, ki tvorijo tako zvano stanovsko kulturo. Glavni či-nitelji te stanovske kulture so: strokovno znanje, stanovska poštenost (etos), običaji, nosa, ončevalne oblike, stanovski patroni itd. Posebno važna sestavina stanovske kulture so verski običaji, ki so od nekdaj združeni s poklicnim dejstvovan. jem. Znana je bila srednjeveška cehovska kultura, njihov stanovski čut, čut za strokovno odgovornost in posebno lepi verski običaji. Vse poklieno dejstvovanje, sprejem in obnašanje vajenca, pomočnika in mojstra so uravnavali starodavni običaji. Bili so sigurne zvezde-vod niče. Mladi rod je po njih v mojstrovi družini instinktivno brez posebnih navodil vraščnl v stanovski etos. Ta etos je bil združen tudi z župnijskim občestvom. Stan je bil kot tak posebej včlanjen v župniji, imel je stanovski oltar, stanovsko bandero in svojega patrona. Bil je usidran v celoti in živel z njo. Kakor obrtniki so bili s svojim stanovskim etosom vsidrani v veri in župnijskem občestvu tudi kmetje. Kmečka stanovska kultura je bila nekdaj na višku in je še danes tako močna, da je ne more niti današnji moderni individua-lizem razkrojiti. Še dones imamo nešteto kmečkih vasi poleg mnogih že pomeščanjenih, ki imajo izrazito kmečko bistvo. Vsi navali meščanske kulture ga niso mogli ugonobiti. In tudi kmečka kultura je še danes v veri močno zasidrana. Kdor hoče torej stunove versko obnoviti, mora navez a't i 11 a te pozitivne čini tel je stanovske kulture, ki imajo izrazito verski značaj, in jih izpopolnjevati ter pravilno versko usmerjati, primerno našim sodobnim razmeram. V poštev hočemo vzeti tri glavne stanove: kmečki, obrtniški-meščnnski in iudustrijsko-delavski. Najlažje bo versko preroditi stanovski etos kmeta. Sicer niso več redke pomeščnniene vasi (n. pr. v Savinjski dolini), du celo pokrajine, vendar je bistvo in udejstvovanje kmečkega stanu veri zelo prijazno. Saj ni noben stan po naravi tako zvezan z Bogom in Cerkvijo kakor kmet. Zato bo dušnemu pastirju in ljudskemu vzgojitelju še najlažje kmeta dvigniti. Pokazati mit mora, kako je kmet po zemlji in grudi najbolj zvezan s Stvarnikom. Kmet in narava, to je široko področje, kjer je kmet Bogu tako blizu in tako dostopen za verski pouk (lepi poljski verski običaji, pregovori, blagoslovi itd.). Drugo vužno področje je kmečka družina! Vsi družinski običaji (krst, poroka, pogreb, družinski prazniki, godovi itd.) so že po tradicijonnlni kmečki stanovski kulturi v najožji zvezi z vero. Koliko dragocenih verskih vrednot je v kmečkih sosedskih običajih in njihovih dobrodelnih uredbah. Kako dobro bi bilo, do bi naše Vincencijeve konference in naše dobrodelne ustanove navezale svoje dejstvovanje na te že obstoječe ljudske uredbe in se jih posluževale za svoje cilje. S tem bodo najbolj podprle stanovsko kmečko kulturo, pa tudi same uspešno delovale. Prav tako obilne pozitivne vrednote (predvsem verske!) so v kmečkih občevulnih običajih. Kako obzirno in pravzaprav fino občujejo kmečke družine med seboj (lepi krščanski pozdravi!). Koliko pozitivnih krščanskih vrednot je v ženitovanjskih in pogrebnih običajih, dn ne govorim o družinskih praznikih in godovih. Kaj kmet žrtvuje za božjo čast ob cerkvenih godovih, »lepih nedeljah« in drugih verskih praznikih. Pametno je torej, da dušni pastir in ljudski vzgojitelj te vrednote spoštuje, saj so mu najzanesljivejši pomočniki pri verski in splošno človeški vzgoji. Naša naloga je, da jih v vsakem kraju študiramo, plemenitimo in čistimo in tako najbolj zasiguramo vpliv vere na celotno stanovsko življenje. Nemški Juhovniki organizirajo v to svrho sistematične tečaje, ki se bavijo izključno s stanovsko kmečko kulturo in njenimi verskimi vrednotami. Tozadevno so že ustvarili obširno in zelo poučno literaturo. Težje nego kmečki stan bomo dvigali v obrtniškem stanu lepe stanovske verske običaje. Saj so stari in lepi obrtniški običaji, posebno verski, že zelo propadli. Današnji obrtniški stan je že zelo moderniziran. Navzlic, temu bomo našli tudi v obrtniškem stanu dokaj stanovskega etosa, ki ne temelji samo na gospodarski zavesti (kakor borbe čevljarjev in krojačev proti veleindustriji |Bataj), ampak tudi na pristnem versko-etičnem čutu. Dokaz termi so še številni prazniki, ki jih obhajajo stanovi, iu stanovski patroni, ki jih še častijo obrtniki. Zato bo tudi dušni pastir in ljudski vzgojitelj te običaje spoštoval, rad pri njih sodeloval in jih podpirul. Lepi obrtniš-ki stanovski običaji bodo pospeševali tudi verski prerod. Najtežje pa bo s stališča stanovskega etosa j dvigati industrijsko delavstvo. Glav-| ni vzrok temu je, da industrijski delavci še nimajo ustaljenega stanovskega etosa in še nobenih izobličenih stanovskih običajev (posebno verskih ne!). Nimajo jih zato, ker so na eni strani mlad stan — industrija se je šele v zadnjem stoletju razvila —, stanovski običaji pa nastajajo počasi, šele tekom dolgih stoletij, na drugi strani pa delavcem za razvoj lepih stanovskih običajev manjka važen pogoj — zasi-guran gospodarski položaj. Industrijski delavci (vsaj večina) nima zasiguranih niti nnjpriini-tivnejših pogojev za obstanek, kako se naj poten. razvije stalna stanovska kultura 7. lepimi verskimi in poklicnimi običaji? Tudi rastejo taki običaji le v ustaljenem in mirnem ozračju, ne pa v napetem razrednem boju, ki ga prepletajo neprestane stavke in obupni napori za boren košček kruha. Prišel pa bo čas, da ho tudi delavec tako srečen in si bo tudi izoblikoval svojstveno industrijsko delavsko kulturo, kakor jo že deloma imata kmet kmečko in obrtnik obrtniško. Dušni pnstir in ljudski vzgojitelj, ki sedaj s tolikim trudom delujeta med delavskimi sloji, bosta imela potem lažje stališče, ker ju bodo ščitili pri njunem delu med delavci tudi lepi delavski verski običaji. Tartarescu, predsednik romunske vlade, ie danes prišel v Belgrad Barbarstvo nad Baščansko ploščo, najstarejšim hrvaškim gtagotskim spomenikom Slehernemu našemu srednješolcu je dobro znano to ime. Je to velika kamenita plošča, v katero je izklesan obširen glagoljski napis, ki je najstarejši spomenik hrvatskega jezika, kakor se je pred 850 leti govoril v hrvaškem Primorju, zlasti na otoku Krku. Datira iz konca U. oziroma iz početka 12. stoletja. Že to dejstvo dviga njegovo vrednost. Toda veliko večje važnosti in pomembnosti pa je to. da se tu prvič nahaja iasno izraženo zgodovinsko dejstvo: »(Zvonimir) kralj hrvatski«!! To je za hrvatsko povestnico neprecenljive vrednosti. Navedene važne besede stoie v tejle zvezi: Benediktinski opat Držiha izpričuje prejem zemlje od »Zvonimira, kralja hrvatskega« cerkvici sv. Lucije v Jurandvoru pri Baški. Za priče navaja dva ugledna župana iz bližnjih vasi... Ploščo so odkrili pred kakimi 90 leti na tleh v cerkvici sv. Lucije, kjer je bil nekdaj benediktinski samostan; zato se tudi vsakokratni krški škof, ki je lastnik te cerkvice, imenuje »opat sv. Lucije v Baški«. Naravno, da je s cerkvico vred škofovo vse, kar je v njej, torej tudi ta znamenita plošča. Sprva niso mogli takoj razbrati napisa in cenili njega vrednosti. Šele Crnčič in Rački sta odkrila visoko važnost plošče. Zato jo je dal škof Vitežič leta 1861. dvigniti iz pločnika in vzidati v steno stranske kapelice. Kljub temu pa je plošča pod vplivom morske soli in slanega zraka vedno bolj razpadala in se razkrajala. 2e leta 1884. je arheolog Ljubic z žalostjo kon-statiral krhko stanje plošče ter priporočal železni okvir. Skof Mahnič pa jo je pokril poleg tega še s steklom. A vse to ni zaustavilo propadanja. Koncem preteklega stoletja je arheolog fra Lujo Marun resno svetoval, naj se plošča reši propada in prenese iz cerkvice v primernejše podnebje. 2e se je govorilo, naj bi se prenesla v Zagreb. Pred 12 leti je tedanji baščanski župnik ploščo natančno pregledal in je našel na dnu obroča preko 30 delcev, ki so se sami od sebe odkrušili. Po vsem tem je bilo iasno, da je Ireba resno misliti na prenos plošče, ako nočejo, da važni napis polagoma povsem ne izgine. — Zato je sedanji krški biskup dr. Srebrnič že nekaj let sem razmišljal in se posvetoval, kako bi se dal dragocen spomenik najbolje ohraniti bodočnosti, zlasti znanstvenemu svetu. Končno se mu je posrečilo z Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti v Zagrebu skleniti pogodbo, po kateri prevzame akademija ploščo v oskrbo in čuvanje v Zagreb. Ploščo naj bi postavila v Strossmaierjevo galerijo, a lasinik ostane še nadalje krški škof ozir. krška Škofija. vsak, kdor ima količkaj pamefi, bi moral uvideti, da je to edina pametna rešitev vprašanja ohranitve Baščanske plošče. To je tudi izrečno povdarila Jugosl. akademija, češ da: »prijenos ploče zahteva-ju naučili, opčenarodni i državni interesi«, delo škofa dr. Srcbrniča pa je nazvala kot »patrijotski čin«, ker je zadostil splošni želji vseh onih, ki prav umevajo naše narodne in znanstvene interese. Subotica, 3. sept. b. Predsednik romunske vlade Tartarescu je potoval danes dopoldne skozi Subo-tioo v Belgrad. Vlak, s katerim se je vozil romunski ministrski predsednik, je prispel v Subotico ob 11.56 s 15 minutami zakasnitve. Na šubotiški železniški postaji so čakali romunskega ministrskega predsednika romunski poslanik na našem dvoru uuranescu, ki je prispel ob 11.15 v Subotico, vojni ataše romunskega poslaništva, podpolkovnik Crai-culescu ter tiskovni ataše. Nadalje so pričakovali dr. Tartaresca okrajni načelnik, komisar železniške in obmejne policije z ostalim železniškim osebjem. Tartarescu je prišel s salonskim vozotn predsednika naše vlade, ki mu ga je dal na razpolago v Veliki Kikindi. V imenu predsednika naše vlade je pozdravil dr. Tartaresca v Veliki Kikindi dr, Košta Luko-vič, šef tiskovnega urada pri predsedstvu vlade, ki ie že snoči prispel v Veliko Kikindo s svojim tajnikom Lazarjem Deljom. Belgrad, 3. sept. ni. Nocoj ob 18.25 je prispel semkaj predsednik romunske vlade g. Tarfarescu s svojim kabinetnim šefom. Na železniški postaji je predsednika vlade zavezniške in prijateljske države pozdravila celokupna naša vlada, na čelu z ministrskim predsednikom g. Nikolo Uzunovičem. Pri sprejemu so bili navzoči tukajšnji francoski poslanik Naggiar, češki posanik, ki se je davi vrnil z dopusta, dr. Wellner, grški poslanik dr. Melas ter višje uradništvo zunanjega ministrstva z obema načelnikoma Gjurišičern in Buričem na čelu. Do meje se je peljal romunskemu premierju nasproti po nalogu Eredsednika vlade šef našega Presbiroja dr. Kosta ukovič, ki je v imenu g. predsednika Uzunoviča sprejel in pozdravil g. Tartaresca. Od tu je g. Tartarescu s svojim spremstvom in šefom našega tiskovnega urada potoval v posebnem salonskem vozu, ki mu ga je dala na razpolago naša vlada, ter je prispel ob 12.30 v Subotico. Tu ga je pozdravil romunski poslanik na našem dvoru Guranescu in voj- ni ataše Grezulescu ter tiskovni ataše Anastaziu. Poleg tega sta pozdravila g. Tartaresca zastopnik vojaških oblasti general Jovan Naumovič in okrajni načelnik subotiškega okraja Aleksander Preradovič. Na peronu železniške postaje je Tartarescu izjavil našjm časnikarjem, da se počuti izredno srečnega in zadovoljnega, da je prispel v Jugoslavijo. Po teh pozdravih se je g. Tartarescu podal z vsem svojim spremstvom v hotel : ()ski kralj«, kjer je bilo njemu na čast prirejeno slavnostno kosilo. Ob 13.30 je g. Tartarescu nadaljeval pol proti Belgradu, kamor je prispel ob 18.25. Po sprejemu, ki je bil predsedniku romunske vlade prirejen na belgrajski železniški postaji, se je g. Tartarescu odpeljal v palačo romunskega poslaništva, kjer bo stanoval za časa svojega bivanja v Belgradu. Za njegovo spremstvo je pa rezerviran poseben oddelek v hotelu »Srpski kralj«. Belgrad, 3. sept. in. Nocoj ob 19.30 je predsednik romunske vlade Tartarescu obiskal predsednika naše vlade Nikolo Uzunoviča. Oba predsednika sta ostala v enournem razgovoru, v katerem sta proučila vsa vprašanju, ki zanimajo obe prijateljski državi. Predsednik romunske vlade Tartarescu bo jutri dopoldne odšel na Avalo, kjer položi venec nu. grob Neznanega junaku, še tekom dopoldneva se sestane z našim zun. ministrom Bogoljubom Jevtičem. Ob 13.30 priredi g. jevtio svečano kosilo nn čast Tartaresca, zvečer pa priredi predsednik vlade Nikola Uzunovič na čast romunskemu gostu svečan banket. Belgrad, 0. septembra m. Davi je prispel z Bleda semkaj tudi zunanja minister Bogoljub Jevtič. Nu postaji gra je sprejelo in pozdravilo višje uradništvo zunajega ministrstva. G. Jevtič bo ostal tu samo nekaj dni ter bo že pred 10. t. m odpotoval v 2onevo na zasedanje Zveze narodov. Zborovanje obrtnikov (Nadaljevanje s 5. strani) Popoldne se je razpirava o obrtnem zakonu nadaljevala. Sprejeti so bili predlogi, ki se tičejo gotovih sprememb predpisov o obrtniških združenjih, o uvedbi prostovoljnosti za okrožne odbore, o delokrogu sodišč' dobrih ljudi (obrtniško razsodišče), o poostritvi sankcij proti šnšmarstvu s predlogom, da se zapleni orodje, blagro itd. Sprejet je bil: sklep, da se predlaga ukinitev odg-odne moči pritožbe proti kazenski razsodbi, s katero se izreka zaplemba orožja in blaga. Nadalje se je »prejel sklep o taksiranju pridobljenih pravic za elektroinstalaterje, ki so si jih pridobili še po starem zakonu, ki jih je dajal večji delokrog. Radi davčnega referata, ki je imel priti na vrsto še danes, se .je razprava o obrtnem zakonu prekinila in je prišlo na vrsto poročilo Zbornice za TOI o vprašanju j davčne prakse, ki gra je podal konzulerit Za-' gar. Posebno živahna in dolga debata se je ! razvila v zvezi s tem referatom glede § 7 j novele k zakonu o neposrednih davkiln Na-, j vajali so se primeri, ki dokazujejo, da «e ne i da izvajati predpisov zakona in da ti pred-j pisi povzročajo veliko škodo za gospodar-! stvenike. Sklenilo se je zahtevati, da se brez-: pogojno ukine § 7 novele k zakonu o nepo-srednjili davkih (določitev davčne osnove o višini najemnine). Nadalje so se glede referata samega sprejeli predlogi, ki se bodo izročili glede davčne prakse, n. pr. obdavčitve obrtnikov, ki deloma prodajajo grotove izdelke, dalje glede zbiranja podatkov za ugo- Gonja proti škofu dr. Srebrniču Z omenjeno odločitvijo so bili vsi pametni ljudje zadovoljni, tudi Baščani sami, kot priča njih domačin splitski škof dr. Bonefačič sam. Tu pa so posegli vmes popolnoma nepoklicani elementi: Ko je Jugoslovanska akademija poslala na otok Krk v jurandvorsko cerkvico sv Lucije primer-, no kopijo plošče, so prišli iz Baške v Jurandvor hujskači, ki se sicer radi hvalijo s svojim »naprednim patrijotizrmom«. Začeli so z naravnost nesmiselnim in zlobnim klevetanjem hujskati proti škofu, češ da je ploščo prodal Italijanom za 80.000 lir (pozneje se je razneslo, da celo za 200 milijonov lir), dalje, da je plošča last naroda, naj si vendar ne dajo oropati svojih narodnih svetinj itd. Med hujskači je bil najbolj vnet nekdo, ki pripada onim naprednim krogom, katerim je škof dr. Srebrnič trn v peti radi svojega brezkompromisnega nastopanja proti njih vzgojnim idejam ter nemoralnemu in nesramnemu obnašanju po kopaliških krajih. To priliko jc pograbil tudi zagrebški židovsko-framasonski dnevnik »Novosti« ter z velikim užitkom |x>magal udrihati po krškem škofu. Vnela se je huda časnikarska borba ob Baščanski plošči, ki je trajala v vsem hrvatskem časopisju dobrih štirinajst dni. Končno pa so »Novosti« le uvidele svojo bedastočo in priznale pravilno ravnanje dr. Srebrniča. Baščanska plošča - ukradena Medtem pa so hujskači Hašuntali Jurandvorce in Baščane k uporu. Ko so namreč prišli 11. avgusta zastopniki Jugosl. akademije iz Zagreba, da prevzamejo spomenik, so ljudje začeli zvoniti k uporu, se zbrali s sekirami in koli ter z nasiljem preprečili odvoz plošče. Pet dni potem pa so ponoči bogoskrunsko vdrli v cerkev, vzeli ploščo ter jo najbrž z valjanjem po cesti spravili v še nedozidano šolsko poslopje, kjer so jo zakopali pod zemljo, da bi jo pri polaganju tal zacementirali — kot je dognala orožniška preiskava. Tako bi torej bila po njihovih po|mih »oču-vana« .. . Pri tem barbarstvu jc bila plošča na nekaj mestih znatno poškodovana. To je »patriotski čin«'onih hujskačev. katerim so njih žepni interesi in pa proti-cerkveno hujskanje prva slvar. Vsa zadeva je prišla pred sodišče in državne oblasti. Sele 29. na 30. avgusta ie bila plošča ob asistenci okrajnega načelnika s Krka in varnostnih organov prepeljana iz Baške v škofijsko palačo v Krku in potem v Zagreb. Tu bo dobila časten prostor v drugem nadstropju Slrossinaierjeve galerije ter bo tako dostopna širšim krogom, pa tudi primerno zavarovana pred propadom. V prvih tednih novega šolskega leta se bo vršilo slovesno odkritje tega znamenitega in dragocenega hrvatskega spomenika v | središču hrvatske narodne in kulturne preteklosti. tovitev davčne osnove, o razširitvi sistema pavšalne pridobnine nn drnge kraje, kjer doslej še ni uvedena, o sestavi in delu davčnih reklamacij sluh odborov in ugotovitvi davčne osnove po zunanjih znakih. Sestavil se .je poseben odbor, ki bo izdelal resolucije v precej energrični obliki, obenem pa je bil sprejet sklep, da se referati z iz,|Kipolnitvami, ki so se podale tekom debate, tiskajo v več tisoč izvodih, da se na ta način spoznajo obrtniki o akcijah, ki so jih pokrenile zbornice glede davčne razbremenitve. Popoldne je bila konferenca med 3. in "5. uro prekinjena in se je vršila razprava o prireditvi obrtniškega tedna v začetku meseca decembra letos. Navzočni so bili razen zborničnih delegatov tudi predstavniki najrazličnejših obrtnih organizacij iz vse države. Sklenilo se je prirediti ta teden in pri tej priliki izvesti propagando na ta način, da bi se prirejala predavanju tudi po radiu, nadalje s časopisnimi članki, ki bi obravnavali obrtniške zadeve in propagirali domače obrtniško delo, razen tega pa- še druge različne propagandne prireditve, ki bi opozarjale občinstvo na domačo obrt. V tej zadevi se vrši ob 9 še poseben sestanek obrtniški), delegatov, ki bo v okviru načelnih skle-jjov, ki so iilr popoldne napravili, razpravljal glede podrobnejše izvedbe teh sklepov. Jutri se nadaljuje razprava o obrtnem zakonu, o ukrepih za enotno ureditev obrtniškega pospeševanja v državi, o zaščiti domačega obrtnega dela in o strokovnem šolstvu. Zasedanje Zveze narodov Ženeva, 3. sept. b. Z današnjim sestankom finančnega odbora Zveze narodov se je pričelo v' ko jesensko zasedanje Zveze narodov, ki bo doseglo svoj višek na nedeljski skuščini. Finančni odbor bo v prvi vrsti proučit finančno stanje Avstrije ter predlagal tudi vse potrebno, da se ji pomaga. Misli se, da bo zaradi zadnjih dogodkov v Avstriji hitro ustreženo vsem njenim željam. Japonska se boji letal i Tokio, 3. sept. b. Končali so se veliki letal-( ski manevri nad Tokijom, katerih glavni namen je bil, da se pripravi mestno ljudstvo za j obrambo proti napadom iz zraka. Vaje' se je i udeležilo pol milijona mož. Čez noč je bil pro-; met skoraj popolnoma ukinjen. Vojno ministrstvo in šef generalnega štaba sta z manevri za-i dovoljna, čeprav se je tudi na Japonskem, kakor tudi drugje, ugotovilo, da je obramba proti ' napadom iz zraka skoraj nemogoča. Posrečilo pa se je z novimi metodami napad kolikor to-I liko otežkočiti, lastne izgube pa spraviti' na 1 najnižjo mero. Fašistične vojaške vežbe Rim, 3. sept. b. Danes so se v okolici Rima pričeje velike vojaške in športne vaje fašistične Avantgarde, ki šteje 23.000 mož, in pa članov fašistične milice iz vse Italije, ki šteje 880.000 f mož. Avantgardisti prebivajo v šotorih na dir-: kurišču Parioli in pa pri Mussolini,jevem foru-| mu. Avantgardisti so vsi oboroženi z nnjnovej-širni brzometninii puškami. Izlet na Jadran Belgrad, 3. septembra. AA Generalno ravnateljstvo državnih železnic organizira skupno z glavno agentuTo Jadranske Plovidhe od 8—12. «ep-lenibra t. 1. velik izlet z ljudskim vlakom na Gornji Jadran, Cena tega izleta je zelo ugodna, ker bo stala vožnja iz Belgrada v Crikvenico, Selce, Novi in nazaj samo 150 Din, iz' Belgrada v Senj, Baško, Kab in nazaj pa 165 Din. Razen lega je glavna agentura Jadranske Plovidbo dosegla e ho-teliirji v vseh teh krajih sporazume, tako, du bo bi vanje, v prvorazrednih hotelih stalo ze vse te dni 110—185 Din. 10. septembra bo izlet s poeeb-nim parni kom v znameniti Dobnrvoljski fjord 7, ogledom Karlobnga, Jablanca in Obrovca. Ta izlet, ki pa ne obvezen, bo stal 60 Din za osebo. Vsa pojasnila daje in prijave za hotelski aran-žanan, za izlet v obrovski fjord in za vozne listke sprejema Jadranska plovidba, Knez M i ha j lova 8, Belgrad. Zagrebška vremenska napoved: Nestalno in deževno. Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno, nekoliko topleje. Po balkanskih igrah Zagreb, 3. sept. b. Danes so zapustili Zagreb vsi udeleženci balkanskih iger. Ponoči so odšli Albanci, Romuni in Turki, vsi drugi pa danes. Grki sodelujejo v tekmah za evropsko prvenstvo v Turinu. Kot nova senzacija za zagrebške športne kroge je ugotovitev, da je imel najboljši grški tekač na dolge proge Kiriakidis angleški potiri list in du torej potemtakem ni ,t.e"lveč Anglež. Za slučaj diskvalifikacijo Kirinkidisa bi bila Jugoslavija na pr\em. mestu, Grčija pa na drugem. Ni še znano, kakšno stališče bo zavzela lalikoatletskn zveza z ozirom na najnovejšo ugotovitev. Belgrajshe vesti Belgrad, 3. septembra m. Davi je prispel s?™*«-) r<<*••• \;v- vij-"*s>-.;>■«, > v..«-- »-'Art.'- v*- ' - ^ ^ " a * Y*vvj V ti m- * M .. V m S?, t Mni « % ^ tik <+ to Obširno smo poročali o bivamjn lavantin-Kkega g. knezoškofa dr. Tomažiča med našimi izseljenci v Vestfaliji, Belgiji im Holandiji. Dne 15. avgusta se je prevzvišeni udeležil 25 letnice društva sv. Barbare v Gladbecku. Pri tej priliki so bili odlikovani jubilanti — naj- starejši člani društva, kateri 60 se dali skupaj s prevzvišenim slikati. Na sliki sede od leve na desno gg.: Hiilsmann, Val. Zupančič (Fram-cija), Tensundern, župnik Effing, škof dr. To-mažič, kanonik dr. Mirt, Hentechel, Oberžan (Holandija). Ko dren trdni so Korenov oče Rokovnjačke pastirčka v gošči ukradle skledo fižola Do 60. jo že Se privoziš, tudi 70, 80 let ta ali omi učaka, 90 letniki so pa zelo redki. Še bolj redki pa so taki, ki bd do te starosti še ohranili kakšno vidno trdnost in popolno zdravje. Takšno starost da le trdo, kmečko življenje, ki nič kaj nežno ne ravna e človekom. V vodnem tovarištvu z zemljo in v boju z nepremagljivo naravo kmet ojekleni, da je na stara leta kakor dren, vee zvit in grčast, trden pa kakor noben športnik. Talka etaira, pa zdrava in trdna korenina eo Korenov oče, po šolsko Urh Jernej, prevžitkar > Glinjah pri Zalogu. Že 90 let imajo, pa še ne jedo zastonj — x*ri nai9 stare ljudi v govoru vikamo, zakag jih tudi v pisanju ne bi? Trdni so še in zdravi in delavni, kakor da so pravkar izpolnili fantovska leta — prava podoba naSega kmeta, ki mu nobena reč ne more do živega. Rojeni bo bili leta 1844. Štiri leta eo bila že stari, ko eo izbruhnile revolucije, o katerih se di- eLi'uče v zgodovini in ei mislijo, bogve kdaj je o vse to I Im nimajo nobene prave predstave o letnioi 1848. Pa »o še žive priče tistih dogodkov med nami, čeprav njihov spomin ne seže tako daleč nazaj. Kaj vse so Korenov oče doživeli v teh letih! Danes življenje teče čisto drugače 'kakor pa je takrat, ko so ee ga oni še dejavno udeleževali. Obvezne šole še ni bilo, železnica je bila neznana reč, 7, avtomobilom se pa še zdaj nieo peljali. Po-«imi so hodili z ročno slamoreznioo na hrbtu na Hrvaško zobainje rezal, v Novi grad, v Pitcmačc, tri zime so bili v nekem samostanu v Belem gradu; tam doli je bilo življenje! »Ko sem ga za vodo prosil, mi je vino prinesel,« pripovedujejo. Eno zimo so toliko zaslužili, da eo na spomlad s konjem prišli domov. Bolni niso biJi še nikoli. Še nahod se jih ne prime. Prvič in zadnjič jih je videl zdravnik pri naboru, pa še takrat je samo pogledal, koliko jih je od temena do peta, pa je takoj rekel: Sposoben, takrat: Tauiblih! In eo moža, takrat še fanta, vtaknili v vojaško suknjo za tri leta (šola takrat še ni bila obvezna, vojaščina pa že), ki jih je preživel večinoma v Zgornji Italiji, brez dopusta. Tam, pravijo, so si tudi nogo pokvarili, kdor pa pogleda njihov trdni korajk, ne bo rad verjel, da je bogve kako pokvarjena. Spominjajo ee še silne vročine, ki je vladala tam doli, 23 jih je umrlo od vročine, črn je postal kakor ogere na eolneu, pa je bilo po njem. Doživeli eo tudi bitko pri Kuetoci, na Kresni dan leta 1866. Oddelek, pod katerim so se oni doli v Padski nižini bili za svojo domovino v Zalogu, je napadel trinadstropno vojašnico, z vseh oken eo streljali na nje, pa so jih le ugnali, 680 eo jih ujeli še pred 7. uro zjutraj. Nato eo ee drevili v Verono, v Milan, po vsej Zgornji Italiji, »tam so velike dežele, tam rastejo fige in pomaranče.c Oči jim še vedno dobro služijo, šivajo brez očal — Korenov oče so tudii čevljar, 6 tako močjo pritegnejo dreto, da kar aaškriplje, kakor kak pomočnik, ki je pravkar napravil mojstrski izpit. Imeli eo sicer očala, ker so mislili, da jih mora vsak star človek imeti, pa eo jih pred tremi leti prodali neki ženeiki, ki je euhe gobe kupovala po deželi. Samo enkrat eo jim oči odpovedale, pa še takrat v popolni temi, ko jim je vešča zmešala pot. To je bilo pred 50 leti. Ob 11 ponoči so ee odpeljali iz Kočarjevega mlina na Gradu, pod Polico je kar naenkrat začela plesati okrog konja svetla vešča, zdaj je bila tu, zdaj tam. Oče eo gonili konja za lučjo, misleč, da eo že v vasi, in peljali vse čez po njivah. Šele v vasi so se zavedli kje so, konj je bil pa le ves moker. Kot otrok eo 6e spustili v kmečko delo, kaikor vsak kmečki otrok, s pašo. Takrat eo se zadnji ostaniki rokovnjačev potikali po hribih. V Haoinovi gošči nad Glinjami, ki je bila tako zaraščena, da je biio še podnevi kaT tema v njej, so imeli svoje skrivališče. Korenov Jernejčeik — kje so že tisti časi! — je pasel svoje krave po travnikih pred gozdom in ei e kislim Fižolom privezoval dušo. Nekoč je moral sredi malice skočiti za kravami — v tem hipu eo se pridrevila »lumparska dekleta« iz gošče in mu odnesla fižol e posodo vred. Tako so Korenov oče najbrž zadnja priča rokovnjaških pustolovščin. Kako pa mora človek živeti, da talko Sil in adrav učaka tako starost? Samo z naravo, |m nič drugače, e kapljicami in krogljicami ne prideš daleč. Korenov oče eo prvi v hiši na nogah. Ob 4 zjutraj že ometajo roso proti gozdu, jutro za jutrom, po gobe. So tudi dober gobar, najboljši v vasi. Kadar jih oni več ne dobe, je konec gobje letine. Žgancev se nieo nikoli preobjedli, tudi žganja ee nieo nikoli naipili, čeprav jim oboje še vedno diši. Tepli se niso nikoli, o(b junačevanju v mladih letih eo že temu ali onemu klobuk razrezati, pa imajo zdaj že vsi druge. Kako pa tak človek iz prejšnjega stoletja gleda na naše dni? Hvali stare čase in ee pritožuje nad sedanjimi. Svet mu je kakor izsušen brus, nič lepo mu ne teče. Letine eo vsako leto slabše, tobak je slab, pa še ta drag, včasih ga je pa bilo pa 10 grošev cel funi, iigailice eo bile pa zastonj — goba pa kamen, Korenov oče ei še zdaj ogenj krešejo. Zeneke ee zdaj oblačijo kakor šeme, nobene prave zavede nimajo, zato jih pa tudi moški ne čislajo. Domačega mezlana ne poznajo več, njihov oče Tone eo ga pa še po Koroškem noeili, da eo ee odtegnili vojaški suknji. Z vojsko ničesar več ne opravijo — seveda, če oče mislijo, da ee tiBti Lah, ki so ga oni krotili po Veronti in Milanu, zdaj nosi po Vipavskem in Goriškem, že lahko tako rečejo. »Naš« Slavija je propadla,« zaključijo take spomine. Na svetega Jerneja dan eo obhajali svoj 90. god. V dolgo vrsto vezovalcev stopamo tudi mi — morda kot zadnji, zato pa nič manj iskreni — e starim, domačim voščiloro: Za Vaš god Vam voščiimo srečo povsod, na duš' in teles', pa svet' žegem z nebes, da b' po smrt' sedli na tak tron. kakor ga ima Vaš patroo svet' Jernej v nebesih. čokolada Med rajnimi Včeraj so ponesli k Sv. Križu telesne ostanke prezgodaj umrle gdčne Marije M e k 1 e , bivše strokovne učiteljice na I. dekliški meščanski šoli v Ljubljani. Pokojna zasluži, da 6e je spomnimo tudi v našem listu, saj ee je šolalo pri nji lepo šUrvilo ljubljanskih im vnanjih gojentk, 6edaj delujočih v raznih poklicih. Skrbne in pridne učenke ee je spominjajo še 6 prav posebno hvaležnostjo, saj so imele v nji kot iziborni strokovni učiteljici najboljšo zaslombo; dočim je bila v nasprotnih primerih nekoliko trda in odločna. Ni ji bilo dano, da bi dopolnila polno učno dobo, ker jo je morila mučna voden ična bolezen. Morala je tako ji ljubo delo v šoli predčasno s preči. Rajna je službovala nekaj časa na vadnici, nato je poučevala v višjih razredih dekliške oeemrazredne šole in dolgo vrsto let na I. državni dekliški meščanski šoli. V spolnjevanju svojih dolžnosti je bila vzor vestnoeti. Videz je kazal nekoliko osorno in snigre-n j eno osebnost, a v globini duše je imela skrite velike zaklade materinske ljubezni do mladine. To se je pokazalo zlasti zadnja leta, ko je dajala na razpolago v ©voji lastni hiši »Za Gradom« veliko 6obo in lepo kuhinjo za dnevno zavetišče deklicam meščanske šole, ki eo prihajale v Ljubljano iz daljne okolice, ali so ee vozile v mestno šolo. Tu eo ee odpočile v opoldanskem odmoru, dobile za malenkostno odškodnino v evetlem prostoru tečno kosilo, obenem eo ee pa lahko tudi učile iin izvrševale šolske naloge. Tako vzornega zavetišča ni premogla doslej nobena ljubljanska šola. Ta ustanov« je pokojni tako prrrastla na srce, da še v oporoki — tako čujenio — ni pozabila na svoje gojenke. Globoko hvaležen ji je bil za to sodelovanje učiteljski zbor na šoli, še bolj pa starši deklic, ki so imele tako zanesljivo varstvo in oporo. Neizbrisno pa bo zapisana njena dobrota v srcih onih deklic, katere so hile deležne tega gostoljubja. Naj ji povrnejo z molitvijo in zglednim življenjem! Pokojna vzgojiteljica je iskala tolažbe v čitanju Sv. pisma; prebirala je v mučni bolezni Tomaža Kenipčana »Hojo za Kristusom« in ee je z večkratnim prejemom sv. zakramentov lepo pripravila za zadnjo pot. Njeno dobrodelnost naj vBodobri Bog bogato poplača! Kakor znano je Logarska dolina v jeseni najlepša. Poleg naravnih krasot vam nudi „HOTEL PLESNIH" od 1. septembra dalje prvovrsten penzijon za 35 do 40 Din dnevno. — Izpred hotela je prekrasen razgled na Savinjske Alpe, vznožju katerih se nahaja hotel ter je radi tega tudi najprikladnejša točka za izlete in alpske ture. — Dne 8. in 9. septembra priredi hotel v lastnem lovišču, obsegajo-čem 20.000 ha, velik lov na gamse in srnjake. — Vsi ljubitelji lova vabljeni! — Informacije daje: MARIJA BRIŠNIK — »HOTEL PLESNIK« Lična in praktična pisalna miza za tehniško pisarno je najnovejši izdelek mizarja Ličen Mihaela po načrtih diplomiranega tehnika Leona V a v p e t i -č a. Diplom, tehniki so se pričeli približevati praktičnemu delu obrtniškemu in upati je, da bo vsako- vrstna slovenska obrt na znanstveni podlagi dosegla nov napredek, na velesejmu, paviljon F. Pisalna miza bo razstavljena Pevski koncert v Hočah Preteklo nededjo je Pevska zveza priredila okrožni koncert v Hočah pri Mariboru, na vrtu dek. dvorca, na katerem eo sodelovali zbori iz Cirkovcev, Hoč in Št. Janža na Dravskem polju. Za uvod so združeni moški zbori zapeli Premrlovo Pobrati-mijo. Nato je nastopil zbor iz Cirkovcev in zapel pod vodstvom Plohla Ipavčevo »Slovan na dane, neznanega skladatelja »Pri zibelki« in Parmovo »Oolničku«. Glasovi, 35, eo bili dosti enotni, le ba6 je mestoma preglasil ostale.čim več pridnejših vaj, a pogostejših nastopov. Intonacija je bila dobra. Pevci so preveč gledali v note in premalo pazili na pevovodjo. »čolničku« naj bi zapeli bolj vezano, zibaije. Moški zbor je zapel Vandovo »Šopek sem prodal«, v kateri je prav ugajal odstavek s samospevom. Sledil je zbor iz Št. Janža pod vodstvom Colna-riča. Nastopil je z 32 člani. Pozna se jim, dn mnogo prepevajo in pridno vadijo. Vendar gledajo preVeč v note, zato izreka še ni enotna. Moški zbor je zapel Virdovo »Slava Slovencem« dieciplinirano in ubrano, Balatkovo »Moj dom«, e katero je pokazal veliko epretnost v dinamiki, in Kemjakovo »Juhe, pojdamo v Škofce«, ki pa je bila ziapeta manj čieto in manj ubrano. Pesem je treba peti na dva, oz. tri mahe, ne na šest, oz. devet. Prav doživeto pa je bila podana Bajukova »Sijaj, eolnčece«, v kateri ee je solo dobro izkazal. V mešanem zboru so zapeli Premrlovo »Slovansko pesem«, ki pač vselej užge, Ocvirkovo »Moja pomlad«, Adamičevo »Kaj pa delajo ptičke« in Vodopivčevo »Prstan«. Ženski glasovi 60 vzdržali razmerje; moški eo v mešanem zboru lepše zveneli ko v moškem. Zadnji so nastopili domači pevci iz Hoč, pod vodstvom pev. Furlana. V moškem zboru so zapeli Kimovčevo »Zaročenko«, z velikim razumevanjem. občuteno in v čieti imtonaciji. Sledile eo v moškem zboru Adamičeva »Zdra vjcai in Honhrniterieva »Kmečka svatba', ter v mešanem zboru (35 glasov) Schw«!bova >Kuka-vica«, Juvančeva »Na goro«, Lajovičeva »Pastirčki« ter Vodopivčeva šaljiva »Boter polž«. V Kukavici je eopran preveč »drsal«, ostale eo žele pa obilo zasluženega priznanja. Zbor je vobče dobro ubran in zelo discipliniran. Pod Colnaričevim vodstvom sta zapela hočki in šentjanški zbor Tomčevo »Med cvetlicami po logu«; vsi zbori skupno — okrog 100 glasov — pa pod vodstvom pevovodje Plohla Vodopivčevo »Pevsko koračnico«. To petje je bik) ubrano in enotno, vendar naj bo prihodnjič nastop točnej.ši. Več discipline! Odmore sta dobro izpolnila domača godba in taroburaški zbor. Nastop je bil za posamezne pevce kn zfcore zelo poučen, za navzoče poslušalce pa velik užitek, saj so take prireditve redke, da se v tako lepi harmoniji združi toliko pevcev. Vsem, pevcem in njihovim požrtvovalnim pevovodjem, vsa čast in pohvala! številni udeleženci eo jim to na vi« glas priznali, Mariborčani j»a se tokrat niso prav nič odzvali. Po koncertu eo ustanovili dravsko pevsko okrožje, kateremu eo izvolili za predsednika J. «okla, kaplana v Hočah, ki bo vodil tudi blagajniške posle, za okrožnegn> pevovodjo pa Colnariča, organ ista in pevovod jo v Št. Janžu. Začetemu delu obilo božjega blagoslova! — Bb. Kostanjevica Tujski promet, če smemo sploh o tem govoriti, j«? bil letos izredno slab. Krka je bila za ko-|>anje premrzla, večjih ugodnosti, kot na pr. Bled. Bohinj, pa Kostanjevica ne premore. Vendar pa moramo priznati, da so nas obiskali stari gostie in večje število matu ran tinj a. Maribora. Ljubljanske vesti: Obrtniška razstava na v okvirju svojega obrtno-pospeševalnega delovanja je priredila Zbornica za TOI v Ljubljani v svojem paviljonu »O« posebno razstavo, ki obsega obširno statistično gradivo, nanašajoče se na obrtništvo v Sloveniji in na obrtno pospeševalno delovanje Zbornice za TOI. V statističnih tabelah, Sovnih zemljevidih in slikah je zbrano gradivo S številčnem gibanju obrtništva od teta. tito do leta 1932 v sorazmerju s številom prebivalstva, statistični zemljevid kaže gostoto obrtništva v razmerju s številom prebivalstva v posameznih okrajih, poseben oddelek pa prikazuje porast in padec po-edinih obrtniških strok v sorazmerju z gibanjem prebivalstva, specialno za Ljubljano. P Nadaljnji oddelek kaže delovanje zbornice za trgovino, obrt in industrijo na polju obrtnega pospeševana, in sicer počenši od leta 1911 do povojne SV zvezi z DežTzavodom za pospešev. obrta, od leta 1928 dalje pa v okviru, samostojnega zborničnega zavoda za pospeševanje obrta. Iz tapeta ričnili pregledov so Vazvidni prispevki zbornice za strokovne tečaje, strokovno izpopolnitev mojstrov in ZSlv v inozemstvu, predavanja, poučne ekskurzije, strokovno literaturo itd., prispevki za nabavo umetno-obrtnih zbirk, za razstave za obrtno nadaljevalno šolstvo, za ustanove in podpore učenem obrtnih šol in končno vsote, ki so izdane za podpore onemoglih obrtnikov in obrtniških vdov. Kadaljni oddelek kaže razvoj obrtno-nadaljevalnega šolstva v naši banovini v povojni dobi »n ]™J obrtnih šol in Tehniške srednje šole od pivih polkov dalje. Poseben pregled predočuje statistiko in grafični prikaz prirejenih strokovnimi tečajev v Štoveniji od leta 1910 dalje, ko je zbornica s svojimi prispevki in kot član kuraton a sodelovala s svo ečasnim deželnim in kasnejš m banov.nskim Uradom za pospeševan e obrta v Ljubljani, odnosno ki jih je oi leta 1928 dalje pnred.la s svojim samostojnim Zavodom za pospeševanje obrta V teTokviru je podan tudi pregled, koliko, mojs rov odnosno pomočnikov posameznih obrtniških strok O) Ljubljanskemu meščanstvu! Pod visokim nokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije se vrši Hneh od 5.-10. septembra 1934 festival slovanskih narodnih plesov v Ljubljani. Prired^ev za-miŠljena in izvedena v velikem obsegu bo velikega pomena za mesto Ljubljano ki bo »pdimda pn-Lito izkazati svojo gostoljubnost in zavednost svojih prebivalcev. V zalivalo visoki J Leiti te v številnih visokih gostov ter udeležrdkov ITširše naše domovine, pa tudi skoro vsega slovanskega sveta bo mestna občina ljubljanska razobe-a la na svojih poslopjih zastave, ljub jansko prebivalstvo pa se naproša, da tudi s svoje strani ston vse, da bo prireditev, ki bo v svoji vrsti edinstvena imela čim lepši značaj in uspeh. Žup.n in mestni načelnik. 0 Sprejem v Akademski dom sv Cirila. AA (iturijenti in akademiki, k. bi hoteli biti snreieti v Akademski dom sv. Cirila, naj na-Xvijo nemudoma ali vsaj do 15. septembra svoje tozadevne prošnje na vodstvo Doma sv. u Cirila (Streliška ulica 12 v Ljubljani). Ponovno V prošnjo morajo vložiti tudi oni SB- akademiki, ki so doslej že bivali v Domu. Vodstvo opo-oa. zarja, da je dobilo že celo vrsto prošenj in se na zakasnele prošnje ne bo nioglo v^ ozuati Sprejeti bodo v Dom samo taki akademiki, Ki hočejo odgovarjati pravilom in težnjam Doma, ki je ustanovljen za vzgojo krsčanskih značajev V Domu je prostora za približno 50 akademikov in znaša stanarina 120—160 Din mesečno, različno po sobah; stanarino je treba plačati mesečno naprej. Razen tegav plača vsak stanovalec za luč in kurjavo pavšal za prvo tromesečje znesek 100 Din vsaj do 15. novembra za drugo tromesečje 100 Din vsaj do 31. jan, za tretje tromesečje 50 Din do 1. maja. Vsak prosilec naj priloži tudi obveznico z očetovim podpisom, oziroma s podpisom skrbnika kot jamstvo za redno plačevanje vtflrževalnine. Vodstvo doma. © stavbna zadruga »Akademski dom« sprejema prošnje za stanovanje v domu do 20. t. m. m Prosijo lahko tudi abiturijenti. Prošnjam je treba priložiti maturitetna oziroma kolokviiska izpričevala, dalje točen naslov, potrdilo o članstvu v katerem katoliških akademskih društev, abiturijenti pa, če mogoče, priporočilo kakega člana omenjenih društev. Od dosedanjih stanovalcev ne bo sprejet nihče, ki iina kakršenkoli dolg pri zadrugi. Prošnje pošiljajte na naslov: tfedMt'' tcaHjfi it Aotnol, i* je zbornica podpirala pri njihovi strokovni izpopolnitvi v inozemstvu. Poseben zemljevid kaže razvojno stopnjo stanovske obrtniške organizacije v banovini, osnovane na jsodlagi obrtnega zakona. V zvezi z aktualnim vprašanjem kreditne zaščite obrtništva kažejo posebne statistične tabele zadolžitev obrtništva v naši banovini pri bankah, re-gulativnih hranilnicah in kreditnih zadrugah. Davčna obremenitev obrtništva je razvidna iz podatkov o višini obdavčitve v raznih davčnih kategorijah pridobnine in konkretno pri posameznikih nekaterih važnejših obrtniških panog. Udejstvovanje obrtništva v gospodarskem zadružništvu kažejo statistični pregledi o razvoju in gospodarskem stanju in poslovanju obrtniških kreditnih, produktivnih, strojnih, nabavljalnih in prodajnih zadrug, včlanjenih v obstoječih treh zvezah teh zadrug. Za strokovni razvoj in nivo obrtništva v banovini so važen barometer mojstrski izpiti, ki se vrše pri izpitnih komisijah Zbornice TOI v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru. Pregled o teh izpitih v teku zadnjih dveh let, kar se vršijo, nudijo statistične tabele o številu kandidatov, ki so delali izpite, ki so iih prestali ali pri izpitu padli. V zvezi s temi podatki so razstavljeni tudi nekateri rokodelski izdelki raznih strok, ki so jih morali kandidati izvršiti pri praktičnem mojstrskem izpitu. Ta razstava je važnega pomena na eni strani zato, ker daje javnosti vzgled v obširno gradivo o položaju našega obrtništva v Sloveniji, na drugi strani pa tvori bilanco zborničnega delovanja na polju obrt. pospeševanja v teku zadnjih desetletij. Ob tej priliki se bo videlo, kaj pomeni Zbornično obrtno pospeševalno delo. ki nima primere med jugoslovanskimi zbornicami. Vse delo pa je bik) posebno živahno od leta 1928, ko je načeloval obrtnemu odseku podpredsednik g. Ivan Ogrin. Tedaj so bili postavljeni temelji za vse nadaljno delo. Stavbna zadruiga Akademski dom, Ljubljana, Miklošičeva c. 5. — Odbor. © Pogreb Hartmanovega Slavkota. V nedel j, ski številki »Slovenca« smo poročali, da so našli v Savi blizu Kranja trupelce malega fantka, o katerem so takoj domnevali, da je že štiri tedne pogrešani Hartmanov Slavko. Kakor hitro je bil g. Hartman, rotac. strojnik v Jugoslovanski tiskarni, obveščen o žalostni najdbi, se je podal v Kranj in tam spoznal svojega pogrešanega sinčka. Žalostno je bilo to svidenje, a omilila ga je zavest, da je konec strašne neiz-vestnosti in da bo truplo ljubljenega sinčka pokopano v blagoslovljeni zemlji. Skromen grobek pri Sv. Križu — uteha žalujoče matere in očeta. Trupelce malega fantka so prepeljali v ponedeljek z Gajškovim pogrebnini avtom v Ljubljano ter ga položili v kapelo pri Sv. Križu. Mnogobrojni znanci in prijatelji Hartnianove družine ter sošolci malega Slavkota so krsto zasuli s cvetjem. Kmalu nato, ob 6 zvečer, pa je bil pogreb malega ponesrečenca. Pri pogrebu, katerega se se udeležili mnogobrojni znanci in prijatelji žalujočih staršev, pokojnikovi sošolci in ostalo občinstvo, je pela »Grafika«, pri odprtem grobu pa se je od malega Slavkota poslovil v svojem in v imenu njegovih sošolcev g. katehet Ignacij Zaplotnik z giniljivim govorom, ki je privabil vsem solze v oči. Pokojnikovi sošolci pa so grob zasuli s cvetjem. Hudo prizadetim staršem izrekamo tudi mi globoko sožalje! O Letošnja jesenska razstava »Ljubljana v jeseni« je najverodostojnejša slika pravilnega gospodarskega stremljenja navzlic vsem gospodarskim oviram, ki mu jih nastavlja na pot splošno slab gospodarski položaj. Razstava je vsestransko bogato založena in nudi vsled tega obiskovalcu naj-pestrejšlo sliko. Posetniki te nadvse originalne jesenske razstave se izražajo o njej vsi zelo laskavo. Letošnja »Ljubljana v jeseni« je točna fotografija pridnega in tihega snovanja in smotrenega dela našega Človeka. ©Razstavni prostori na letošnjem jesenskem .ljubljanskem velesejmu od 1.—10. septembra bodo obiskovalcem dostopni dnevno od 8 do pol 19 nepretrgoma. © Permanentne sejmske legitimacije so ne- prenosne in veljajo samo za dotično osebo, na katere ime so izstavljene. Ime imejitelja ter njegov podpis 'mora biti izpisan s črnilom. Kar razpasla se je navada, da mnogo imejiteljev sejmekih legitimacij odstopa iste svojim sorodnikom, znancem itd. Vsled tega trpi uprava velesejma, Iti ima za vsako prireditev visoke izdatke, veliko škodo, neupravičeni koristniiki legitimacij pa imajo vsled tega nevšečnosti, ker jih kontrolni organi kaj hitro izelede. Tudi ob letošnjem jesenskem velesejmu se bo izvajala kontrola, zato naj vsakdo *a-drži legitimacijo zase in je ne oddaja naprej, da se ne izpostavlja neprijetnim posledicam. Za ime-jitelje permanentnih se jonskih legimaoij je vhod na veselidni prostor po 18 zvečer samo na levi strani, ker je sicer vsled navala kontrola hudo otežJkočerra in bi bil oviram promet. gostov z navadnimi vstopnicami. Uprava velesejma prosi VBe cenjene imejitelje permanentnih legitimacij, da se izvolijo tega držati. 0 Vstopnice za prireditve festivala slovanskih plesov in slovanske glasbe v Ljubljani so v pred-prodaji na razpolago. Prodajajo se v paviljonu pred kavarno Emono na Tyrševi cesti dnevno od 8—12 in od 14—19 po sledečih cenah: Sedeži po 25, 20, 15 in 12 Din, stojišča po 6 Din, permanentno stojišče za vse tri izvedbe slovanskih plesov 12 Din. Za operne predstave veljajo znižaine operne cene, predprodaja v opernem gledališču. Vstopnice za Mariborske vesti: stojišča ee morajo vidno nositi. V slučaju slabega vremena se izvajajo slovanski plesi v nnionaki dvorani. Zaito je na vsaki vstopnici m sedei označen tudi sedež v unionsiki dvorani. Ker je število sedežev omejeno, naj si jih blagovoli cenjeno občinstvo nabaviti že v predprodaji. O Fotografi pozor: Na festivalu slovanskih plesov in slovanske glasbe v Ljubljani bodo smeti fotografirati plesne scene in sprevod le tisti fotografi, ki bodo imeli pismeno dovoljenje (legitimacije) Tujsko-prometnega sveta v Ljubljani. Legitimacije dobe fotografi v pisarni festivala, to je v posvetovalnici mestnega načelstva. Vsak fotograf, ki dobi legitimacijo, ee bo maral obvezati, da od vsake posnete slike izroči do 20. septembra po 2 kontaktni kopiji Tujeko-prometnemu svetu v Ljubljani. Filmanje se ne bo dovoljevalo. © Radi selitve se proda: kompletna postelja, omara za obleko, miza, stoli in velika slika Ma-done, Malijeva u. 3, Kodeljevo poleg Klunove ulice. Maribor se pripravlja na evharistični kongres Obdravska prestolnice se z vso vnemo pripravlja da čim veličastneje proslavi praznik presv. Evharistije. Dvodnevni evharistični kongres bo veličastna manifestacija duhovne zavesti cele lavantinske škofije, bo pa za Maribor obenem izredna tujsko-pro-metna pridobitev. V mesto se bodo nagrnili tisoči in tisoči, kakor jih menda v svojem obstoju še ni sprejelo med svoje obzidje. Velike tehnične priprave, ki se sedaj vršijo, gredo radi tega tudi za tem, kako razmestiti in razdeliti po mestu vse te ljudske množice ter jih oskrbeti, da bo tudi telesna preskrba v vsakem oziru brezhibna Pred vsem pa se bo Maribor duhovno pripravil na velik dogodek. V vseh mariborskih župnijskih cerkvah bodo kot duhovna priprava evharistič-ne tridnevnice, ki se pričnejo jutri v sredo 5. t. m. V stolnici v sredo, četrtek in petek zvečer ob 17. nemška pridiga (pridigar misi- □ Šola pričenja Lice mesta se je zopet izpremenilo in postalo živahnejše z dotokom šolske mladine, ki prihaja v srednje šole. Ljudske šole so že pričele in sicer je bi'la včeraj zjutraj v frančiškanski baziliki za vse šole šolska sv. maša Srednje in meščanske šole pričenjajo te dni s poukom. □ Splavarji hitijo. Nenavadno naraslo Dravo pridno izrabljajo pohorski splavarji. Včeraj je priplulo v Maribor nenavadno število splavov ter se jih je 20 vsidralo ob Pristanu. Ob narastli vodi traja vožnja po Dravi dokaj manj dni, kakor pri nizkem vodostaju. □ Smrtna žetev. V splošni bolnišnici sta umrli gospa Marija Kramberger, soproga nadzornika ki so jo včeraj prepeljali z avto-furgonom v Rogoznico, ter posestnica Terezija Vinšek. Naj počivata v miru. □ Tnjel v avgustu. Meseca avgusta se ie prijavilo pri mariborski policiji 2438 v Mariboru bivajočih tujcev, od tega 929 ino-zemcev. „ „ ,, □ Predsednik parlamenta v Mariboru. Minulo soboto se je mudil v Mariboru predsednik narodne skupščine minister Kuma-nudi. Njegov obisk je bil zgolj zasebnega značaja. . □ Vinogradi v nevarnosti. Mrzlo in deževno vreme, ki traja že ves avgust in se obeta še za september, je spravilo v veliko nevarnost vinograde. Obetala se je letos kvalitativno zelo dobra bratev, ki pa najbrže ne bo izpadla po pričakovanju. Radi deževja se je ]x>javilo že sedaj v vinogradu gnitje, ki bi utegnil postati za celo trgatev usodno. □ Promenada se seli. Od Mariborskega tedna sem se opaža v Mariboru zanimiva preusmeritev: Mariborska promenada se je preselila Gosposka ulica ki je bila prej v večernem času natrpano polna mladih in starih, je sedaj v tem času nekam opustela, pač pa je zato živahneje v Slovenski, najživah- MESIJA veličasten oratorij izvajajo 7. septembra ob 8 zv. v Unionu. Sodelujejo kot solisti gospa Lovšetova, gospa Oolobova, obe iz Ljubljane, gosp. Darian iz Gradca in gosp. Neralič iz Maribora; zbori: Celje, St. Lenart, Ptuj in »Maribor«. Predprodaja vstopnic: Aleksandrova cesta 6. KULTURNI O BZJ)RJUK Kmetstvo, literatura, narodna zavest Sodobna umetnostna smer — nova stvarnost — ki hoče pokazati človeka takšnega, kakršen je v celotni življenjski problematiki, brez najmanjših prikrivanj ali olepšav, torej živega človeka s krvjo in duhom, je dala pobude tudi za najrazličnejše gnanstvene knjige, ki odkrivajo zlasti one ljudske plasti narodnega kolektiva, katere so igrale in se igrajo — kljub številčni večini v sestavu naroda podrejeno, čestokrat na zunaj brezpomembno vlogo v kompleksu aktualnih življenjskih vprašanj: in-dustriiske in agrarne delavce. Te knjige prikazujejo vse orjaške borbe malega človeka, ki je ponekod sestavljal bistven del naroda, a je bil brez slehernih pravic. Šel je skozi ogenj in kri, očisti se je v trpljenju, vzdržal 6e v odporu in ohranil prvotni duh naroda, kateremu pripada, nepokvarjen, življenjsko sočen, tako da danes, ko odmira politična, gospodarska in delno tudi ona inteligenčna aristokracija, ki se je odtujila narodu, stopa na povrSino vprav ta mali človek, da izroči narodu svojega doslej gnečega duha, Vprav sodobna umetnostna smer je že v znamenju nove socialne kulture, ki jo izžareva duh industrijalnega in kmet-skega delavca. Seveda je tu vprašanje, v koliko so umetniki posameznih narodov doumeli pravi klic časa in večinskih ljudskih zastopnikov naroda. V koliko niso morebiti prisluhnili tujim klicem?! Podobno misel, ki smo jo mi na tem mestu že nekajkrat poudarili, beremo v uvodu Predavčeve1 knjige »Selo i seljficl« (o kateri mislimo poročati): Poslije rata, u vrljeme kulturne krize i k nama sve • Ing. agr. Josip Predavec: Selo i seli a c i. Priredio za štampu dr. Božidar murgič. Socialna biblioteka. Knjiga prva. Zagreb, 1934. više prodire socialni duh i socialna književnost. Samo je na žalost našu novu književnu generaciju mjesto seljačkog pravca zahvatio urbani i industri-jalistički marksisam. Mjesto da smo prihvatili svoje vlastlte narodne socialne ideje, mi smo po uzoru predratne inteligencije, naprosto preuzell ideje i književnost stranih industrijskih naroda. I opet da-kle prijeti, da naša književnost, nauka i inteligen-cija ostane bez veze sa svojim narodom 1 zemljom kao i do sada... (Podčrtali mi.) Podobno kakor pri nas, Tudi slovensko socialno vprašanje ima svoje težišče v agrarnem delavcu. In vendar črpajo naši spcialni pisatelji po vzoru tujih literatur, ki so pognale iz industrijskih narodnih osnov, vsebino svojih del največ iz tvornic in rudnikov in komaj vedo, da je s tem zajet samo del našega narodno-social-nega vprašanja, večinski del — kmetski — pa stoji ob strani neodkrit. Poslednjemu se bliža z vso neposrednostjo edini Miško Kranjec. Še ta samo regionalnemu oddeljenemu prekmurskemu kmetu. Žarkovlč, ki je napisal uvod Predavčevi knjigi, pokaže s kratkimi besedami nujnost socialne dobe, v kateri delno živimo, delno pa se ji že približujemo. Nato pa pobija Spenglerievo vizijo o propadu evropske kulture. Pravi, da sodobna kulturna kriza ni znamenje propada evropske kulture, marveč le stare epohe individualistične kulture, kateri sledi nova, socialna. Podobnih prelomov je Evropa že mnogo doživela in vsi so zbegali sodobne dekaden-te, da so prerokovali konec sveta in podobno. In vendar je vsakemu prelomu med dvema dobama sledil preporod, t. j. nova kulturna epoha. Vzemimo samo najvidnejše primere: srednjeveški gotiki sledila renesansa, baroku meščanska kultura ie 19, stoletja itd. Mejniki med posameznimi razdobji pa so krvaveli od duhovne zbeganosti ljudstev, ki so pričakovali sodnjega dne. In vendar je vsaka nova kultura prinesla nove svežine, novega življenja, novih sil in stvaritev; pomislimo samo na dobo narodnih preporodov, ki jih je vzbudila romantika! — Žarkovič toži ob koncu — in. to bi veljalo tudi za nas —: Premda smo agrarna i seljačka zemlja, osim dviju deskriptnih nauka, filologije i etmogra-fije, nemarno naučne literature o našem selu. Još uvijek nemarno naučnog časopisa za rurarne nauke i seoske probleme... In vendar »povratak naše kulture selu, dakle avome narodu i svojoj zemlji, znači i preporod naših duhovnih stvaralačkih sila .. .«* ,11, Prvi večii poizkus, pokazati hrvatskega kmet-skega človeka v njegovem tisočletnem objikovanju in borbah za najprimitivnejše pravice življenja, naj bi bila Predavčeva obširna knjiga (str. XXIV + 302 s prilogami. 160 slik) »Selo i seljaci«. Avtor, ki se zaveda, da je zlasti v prvi zgodovini (pa delno še danes) tvoril pojm plemena in kesneje naroda največ kmetski človek, začenja svojo knjigo 6 prihodom Slovanov v današnje krajine, torej od prvtfi dni slovanskega kmetskega žitja na jugu pa do danes. Kajpak se pisec omejuje največ na hrvatskega kmeta. V celoti sloni to delo na dognanjhi znanih hrvatskih zgodovinarjev Horvata, Rlaiča, šišiča, Karamana, češkega etnologa Niederleja itd., vendar je prepleteno tudi z osebnimi dognanji (Predavec se je mnogo bavil s psihologijo kmeta in njegovih teženj); zatorej ni to suhoparno, kronološko naštevanje dogodkov, marveč notranje - zgodovinsko utemeljen razvoj hrvatskega naroda, čigar pot ie vodila skozi vnebovpijoče krivice, nasilja, brez-pravja; hrvatski narod je podobno kakor slovenski, kljub temu, da so mu gospodujoče plasti izpile poslednjo fizično silo, ohranil svojega duha, v trpljenju se je očistil njegov genij; in ko je nastopil čas narodnega preporoda, se je ta genij, ki je bil zaprt v prignečenih dušah, sprostrl in zajel celotni narodni kolektiv v novo svobodnejše življenje. Zanimivo js, da niso bili hrvatski plemiči nič manj neusmiljeni s svojimi tlačani kakor kranjski, dasi- jonar superior g. Alojzij Pohar); ob 19. slovenska pridiga in litanije z blagoslovom vse tri dni, a v četrtek in petek pa tudi zjutraj ob pol 6. uri slovesna pridiga (pridigar g. misijonar dr. Franc Knavs) pred blago-slovno sv mašo. Na Marijin praznik 8. septembra bo zjutraj ob pol 6. uri še sklepna slovesna pridiga potem blagoslovna sv. maša s skupnim obhajilom, po maši pa nemška sklepna pridiga. Spovedovanje bo vse te dni zjutraj in zvečer od 5. ure naprej. — V frančiškanski baziliki bo priprava za evharistični shod v sredo, četrtek in petek zvečer ob 19. in soboto zjutraj ob pol 6. V petek bo slovesna polnočnica. Bazilika ostane vso noč odprta in razsvetljena. — V župni cerkvi Sv. Magdalene bo priprava za kongres v sredo, četrtek in petek zjutraj ob 6. in zvečer ob 7. Po večerni! pridigi pete litamije z blagoslovom. neje pa pod kostanji na promenadi Aleksandrove ceste od Trga Svobode do Prešernove ulice. Za mariborsko cestno življenje vsekakor važen in zanimiv dogodek! □ Mejo straži avstrijsko vojaštvo. Največ avstrijskih beguncev je prihajalo čez mejo v Mariboru po prelazu Radel na Kozja-ku. Ta prelaz so sedaj zastražili Avstrijci z vojaško četo, ki ima s seboj tudi strojnice. □ Vrat si je prerezal. V nedeljo zjutraj so bili reševalci poklicani nemudoma v Gozdno ulico. Pri britju si je prerezal vrat 27 letni' ključavničar državne železnice. Ivan Cah. Nesreča se je zgodila po nepazljivosti. Le nagli prevoz mu je rešil življenje, ki mu je odtekald iz prerezanil žil. □ Nov telefonski imenik je nujno potreben v javni telefonski govorilnici, ki so nahaja v avtobusni čakalnici na Glavnem trgu. Sedanji je star ter ne vsebuje niti polovice vseh naročnikov. MAJHNE OUGIE s štirimi registri za 18.000 Din ali proti knjižici Spodnještaj. posojilnice naprodaj pri tvrdki Brandl, vogal Strossmajerjeve in Smetanove ulice. Na ogled vse dni evhar. kongresa. Zelo primerne za manjšo cerkev ali podružnico. □ Spečemu ukradla 10 jurjev. Letos pomladi je potoval železniški delavec Martin Zorko iz Hrastnika v Ormož ter nosil s seboj v aktovki 10.400 Din, da bi jih izročil nastavljencu hrastniškega trg-ovca Šoperja Milanu Koširju, ki je okoli Ormoža kupoval krompir. Zorko je v vlaku med Hajdino in Ptujem zadremal, ko pa se je po odhodu iz Ptuja prebudil, je v svojo grozo opazil, da je izginila aktovka z dragoceno vsebino. Neka sopotnica je obupanemu možu povedala, da je videla posestnico Antonijo iz ptujske okolioe, ki je pri odhodu iz vlaka tlačila v svojo košaro aktovko. Zorko je izstopil na prihodnji postaji, šel nazaj v Ptuj ter naznanil zadevo orožnikom, ki so zadevo naglo pojasnili. Pri omenjeni posestnici so res našli aktovko z vso vsebino ter jo vrnili lastniku. Antonija pa se je radi te tatvine včeraj zagovarjala pred okrožnim sodiščem v Mariboru, ki jo je obsodilo na 4 mesece strogega zapora in 2 letni izgube častnih pravic. ravno so bili prvi domače, drugi pa tuje krvi. Takrat seveda ni bilo še narodnostnega merila. Sicer pa je bilo z našo inteligenco do pred vojne (ponekod še danes to velja) prav isto: isti ljudje, ki so v detinskih letih pomagati očetom prekopavati zemljo, »o se kesneje odtujili (»tuja učenost« jim je zameglila prvotno miselnost) svojemu pokolenju; med njimi in kmetetvom se je postavil neporušljiv zid. Še več, čestokrat so zatajili tudi svoj narod in se izročili tujemu za skledo leče. Kmet je bil v svoji miselnosti in borbi zmerom osamel. Aristokracija, pa najsi je bila to agrarna ali kulturna, domača ali tuja, je bila kmetu vedno sovražna. — Predavec je dobro pokazal resnico, da je bil med Hrvati (pa to velja tudi za nas) samo kmet nosilec in čuvar pravega narodnega duha in da je moral iti preko Kalvarije, skozi katarzo duha, da je končno prišel do odrešenja. Brez nadčloveške sile kmetskega življa bi se Hrvatska nikoli ne mogla ponašati z narodno preteklostjo. Plemstvo se j« igralo politiko, ki je imela značaj kratkotrajnosti, kmetstvo pa je brez ozira na čas ali politični položaj izročalo iz pokolenja v pokolenje svojega neizčrpnega narodnega duha, ki je bil odet s tisočerimi narodnimi običaji, pesmimi itd., kar vse je Predavec v zgoščeni obliki orisal in podprl s številnimi ilustracijami. — Podoben dokument narodnega življenja, ki je imelo svoj poudarek v kmetstvu, imamo tudi mi Slovenci v Gruden-Malovi »Zgodovini slovenskega naroda« (Mohorjeva družba). Sicer ni pisana ta zgodovina z istega zorišča in z istim namenom, vendar izzveneva tudi iz teh strani: Vse, kar ni pognalo iz širokih kmetskih plasti ali pa se je tem kesneje odtujilo, je umrlo brez imena; ostal pa je narod, ki ga niso mogli zdrobiti sitočletni okovi; zakaj vzdržala ga je elementarna sila duha, ki je ne morejo niti človek niti stroj niti čas razjesti, L. G. 4 Podobne misli razvija Žarkovlč tudi v zadnji številki »Hrvatske reviie« v članku o rurasizmu ▼ češki književnosti Zborovanje obrtnikov iz vse Konferenca obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic v Ljubljani V ponedeljek so se sestali zastopniki obrtnih odsekov skupnih zbornic in obrtnih zbornic iz vse države v Ljubljani v veliki dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani na konferenco, na kateri so razpravljaU o vseh za obrtništvo važnih vprašanjih. Zastopane so bile vse zbornice v državi razen Dubrovnika, Banjalulce in Skoplja. Uvodoma je predsednik ljubljanske zbornice g. Ivan Jelačin pozdravil vse zbrane goste, predsednike, podpredsednike in člane zbornice ter zastopnika oblasti načelnika banske uprave g. dr. R. Mama in referenta g. Frana Šinka. Takoj je dejal, da prepušča otvoritev in predsedstvo na tej važni konferenci podpredsedniku Zbornice za TOI v Ljubljani g. Rebeku. Pri nas v Sloveniji praktično izvajamo avtonomijo posameznih odsekov zbornice. Ljubljanska Zbornica za TOI ne pozna nobenega antagonizma med posameznimi panogami gospodarstva če so nastala nekatera nesoglasja, niso nastala v zbornici. Toda to ni motilo zbornice, da ne bi podpirala obrtništva, saj vemo, da je iz naše male obrti nastala velika obrt in industrija. Ljubljanska zbornica je upoštevala, da je obrtništvo močen faktor in ga ni nikdar občutila za balast. Pač pa je naša trgovina z industrijo vedno z odprto roko dajala materialne možnosti za pospeševanje obrti, česar sami obrtniki ne bi zmogli v takem obsegu. V tein složnem duhu naj zborujejo delegati. Ta poziv predsednika Jelačina so navzočni pozdravili z zadovoljstvom. V imenu bana je pozdravil zborovalce na- najugodnejši nakup površnikov, trenchco-atov, Hubertus plaščev, zimskih sukenj in oblek v izbranih vzorcih pri FRAN LUKIČ, Ljubljana Stritarjeva ulica Sklepi magistralnega gremija Ljubljana, 3. septembra. Danes popoldne se je vršila v mestni posvetovalnici seja magistrat, gremija. Obravnavale so se sledeče'zadeve: Ugodilo se je nekaterim prošnjam za izpremembo buffetov v kreme in sicer: gg. Kajfeža, Jurliča in Chlotar-Buvier; druge so so bile odklonjene. Prošnji Avgusta Hribarja, Cesta dveh cesarjev 145, za znižanje dolga na najemnini za mestno parcelo se je ugodilo iin se je najemnina znižala na Din 60 letno. — Ivanu Rizo vi carju se je oddala košnja otave na mestni rnjivi za bivšo mitnico na Tržaški cesti. — Posečejo se stari orehi na Ambroževem trgu in se i>otem prodano .UKi-u na licitaciji. — Zniža se najemnina za mestni svet pred Kavarno Zvezda na Din 200, obveznosti iz najema pa naj prevzame Kazin-sko društvo. — Manci Dolenčevi, trafikanti nji ob Cesti na Rožnik se zniža najemnina za cestni svet na Din 300 letno; trafični kiosk pa se bo premestil na svet mestne vrtnarije, da se omogoči naprava hodnika. Konopnene cevi za čiščenje kanalov se oddajo najnižjemu ponudniku tvrdki Ivanu Adamiču. — Naprava betonskega mostu »Zidar« v Črni vasi se odda tvrdki čenčur, ki je bila .najcenejša. Stavbna dovoljenja dobe: Franc Zoreč za enonadstropni prizidek stopnjišča in adaptacijo podstrešja v Gerbičevi ul. 5. — Mariji Dolinšek za adaptacijo verande in napravo stranišč na Karlovški cesti 28 proti reverzu. — Josipu Kupicu, posestniku na Peruzzijevi poti za gradnjo pritlične hiše in gospodarskega poslopja; prosilec je letos pogorel. — Hranilnici dravske banovine za enonadstropni nazidek bivše Kranjske hranilnice v Knaf-ljevi ulici. — Odboru Skavtov za hišno kanalizacijo poslopja na velesejmskem prostoru. — Komandi dravske divizijske oblasti za kanalizacijo topničarske vojašnice. — Rek-toratu univerze kr. Aleksandra I. za gradnjo univerzitetne knjižnice. — P. Stuzzi za adaptacijo podstrešja v Idrijski ulici 18. Uporabna dovoljenja se izdajo: Mariji Zadnikarjevi za enonadstropno hišo v Pod-milščakovi ulici. — Lili Jenear za enonad-stropen dvig hiše v Groharjevi ulici. — Josipu Verliču za adaptacije in nazidek pri čelnik g. dr. Rudolf Marn, ki je dejal, da tudi ban-ska uprava stremi za tem, da dobi dovolj materiala za novelizacijo obrtnega zakona, kar smatra za koristno stvar. Nato je g. Rebek otvoril konferenco, poudarjajoč, da hoče obrtništvo sodelovati pri reševanju tako važnih vprfišanj. Sledil je referat tajnika zagrebške obrtne zbornice g. Jos. Butorca o novelizaciji obrtnega zakona. Referat je obsegal predloge vseh zbornic v državi, kolikor so bili pripravljeni na tajniški konferenci. Na podlagi predlogov vseh zbornic v državi je bilo sklenjeno, da predložijo pristojnim mestom naj prepovedo oblasti izvrševanje rokodelstva konzumnim zadrugam, javnim trgovskim družbam, javnim kor-poracijam itd. Nadalje so bili sprejeti sklepi, da se naj izpremene določila glede gradbenih in elektrotehničnih obrtov z dostavkom, da se končna odločitev prepusti zaključku posebne konference prizadetih strokovnih organizacij. Mnogo debate je bilo o mojstrskih izpitih; soglasno je bila izražena želja, da se naj k komisijam za mojstrske izpite pritegne več strokovnjakov kot doslej. — Glede Sušmarstva predlagajo zbornice, da se naj proglase vsi posli s šušmarji za nične, od katerih naročnik lahko odstopi. Glede cenikov pri prisilnih združenjih je prevladovalo mnenje, da naj bo dovoljeno določanje minimalnih cen in cenikov. Obširna je bila tudi razprava o razmejitvi obsega podjetij rokodelskega in industrijskega značaja. hiši Tyrševa c. 31. — Jakobu Dolinarjn v Rožni ul. 37 za prizidek in adaptacije hiše. — Henriku Felberju za enonadstropno hišo v Podmilščakovi ulici. — Martinu Prdnarju za enonadstropno hišo v Čemebovi ulici. Koledar Torek, 4. septembra: Rozalija, devica; Ida, grofica. Novi grobovi -}- V Imenein pri Podčetrtku je umrl v starosti 70 let g. Franc Trah, trgovec in posestnik. Pogreb bo v sredo ob 8 zjutraj. Naj mu sveti večna luč, žalujoči ženi in otrokom naše sožalje! Ostale vesti — Duhovne vaje na »Brinjevi gori«. Ciril-sko društvo ljubljanskih bogoslovcev sporoča, da je ta teden skrajni čas za prijavo za duhovne vaje 12. septembra t. 1. Kdor se doslej še ni prijavil, naj to takoj sporoči na predsednikov naslov: Župni urad Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Če se bo kdo šele zadnji hip odločil za udeležbo, naj kratkomalo pride na ljubljanski glavni kolodvor 12. septembra za na vlak, ki odhaja ob 7.25 zjutraj. Stroški *a udeležbo bodo minimalni. — Predsednik. — Čehi na festivalu. Na festivalu slovanskih plesov in slovanske glasbe v Ljubljani, ki se bo vršil v dneh od 5. do 10. septembra, bodo |K>leg jugoslovanskih plesnih skupin nastopile še češkoslovaška, bolgarska iu predvidoma tudi poljska in ruska družina. Čehoslovaki bodo zastopani s češko vaško svatbo, okrog 2 uri trajajočo plesno svečanostjo, ki jo bo predvajala na samostojnem večeru v opernem gledališču Narodopisna společnost iz Plzna dne 6. sept. ob 20. Ta plesna skupina šteje okrog 50 članov, nastopi z lastno godbo in je dosegla na kongresu narodnih noš v Ljubljani leta 1932 kot najlepša in najučinkovitejša družina prvo nagrado. — Preložena slavnost 15 letnice osvoboditve Prekmurja. Odbor za proslavo 15 letnice osvo-bojenja Prekmurja v Lendavi je iz nenadnih tehničnih vzrokov sklenil preložiti proslavo z dne 8. in 9. na 22. in 23. septembra t. 1. Proslava se bo vršila z istim sporedom in v istem obsegu, kakor je bilo že objavljeno. Vse zavedno narodno prebivalstvo ponovno vabimo k najštevilnejši udeležbi narodne in državne manifestacije na skrajni naši severni meji. Pričakujemo ugodno rešitev prošnje za znižano če-trtinsko vožn jo. — Sneg je pobelil čez noč vrhove Kamniških planin in Savinjskih Alp. V tem času je to redek pojav. Srno še vedno v poletju in zato pač ne moremo nič dobrega pričakovati od jeseni, ki se približuje. — Nn prebavnih organih bolni morajo vedeti. da pri domači, naravni JORDAN grenčici ni falzifikatov. —■ Opozorilo: Pisarna »Unitas«, zavod za pokromanje, se .je preselila v tovarno na Celovški cesti št. 90a, Šiška (poleg mitnice), telefon: 2219. S filozofskega kongresa v Pragi. Kakor je bilo na tem mestu že naznanjeno, se vrši prav zdaj VIII. mednarodni filozofski kongres, katerega se je udeležilo okrog 500 filozofov-učenjakov, ki zastopajo vse pravce filozofije. Tako so tu ameriški in francoski filozofi, zagovorniki demokracije, italijanski _ zagovorniki fašistične filozofije, nemški —- eagoVorniki uradne narodno-socialistične filozofije, Izostali ®o le Rusi, predstavniki komunistične filozofije. Na kongresu so zbrana najslavnejša imena svetovne filozofije. Iz Ljubljane sta prispela vse-učiliška profesorja Veber in Spektorski. Postopno se bo govorilo o' sledečih vprašanjih: naravoslovni nauki in filozofija, norma in fakt v sociologiji, filozofija in religija, kriza demokracije, sodobno poslanstvo filozofije. Za širšo javnost bo najzanimivejši peti dan kongresa (6. september), ko se bo pod predsedstvom dr. E. Beneša pretresala kriza demokracije. Uradna referenta te seje bosta prof. Emilio Bodrero iz Padove, zagovornik fašistični filozofije in prof. W. Montague iz New Yorka, zastopnik demokraeje. Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel predsednik republike T. G. Ma-»aryk. Mednarodna razstava filozofske literature v Pragi. Za čas VIII. mednarodnega kongresa v Pragi je prirejena v Klementinu v univerzitetni bibliote ki zanimiva razstava filozofske literature. Razde ljena je v dva dela. V prvem je osredotočena vsr češkoslovaška filozofska literatura od huzitskih dni do leta 1934. Do leta 1850 so razstavljena dobesed na vsa češka filozofska dela, od tedaj naprej p;> le najpomembnejša. V oddelku svetovne filozofski literature je zbrana filozofska književnost ekorc veeh držav sveta in sicer književnost, ki je nastala od zadnjega VII. do sedanjega Vili. filozofske!}; kongresa, to je od 1930 do 1934. Na potu do nove (literarne) afere in bolgarski pisatelj S. Minkov. Že nekaj časa pišejo helgrajski listi o drami »Sreča A. G.« in njenem anonimnem pisatelju. Zdai pa je zadeva preišla že meje Jugoslavije, zato moramo tudi mi nekaj vnstic posvetiti ne ravno laskavim razmeram v belgrajskem lite-ratstvu. Letos je belgrajsko gledališče z velikim uspehom uprizarjalo dramo »Sreča A. G.«, ki jo je napisal neki anonimni srbski pisec, Kljub uspehu, ki se je stopnjeval še s tem, da je drama »Sreča A, G.« zaslužila gledališko nagrado, se pisec ni izdal, V listih pa se je začela borba. V »Pravdi« ie Ljubomir Božinovič opozoril javnost na neko podobnost med dramo »Sreča A. G.« in novelo bolgarskega pisatelja Svetoslava Minkova. Ta novela — »Mož z vodikom in deklica s kisikom« je bila prevedena leta 1933 v srbščino in je izšla v Srbskem književnem glasniku in novelistični zbirki »Sodobne bolgarske novele«. Ko je Božinovič idejno in vsebinsko pregledal bolgarsko in srbsko delo, je prišel do zaključka: ali je oba pisatelja inspiriral isti vir ali... Na to je zdaj odgovoril Minkov v sofijski »Zarji« med drugim sledeče: V belgraiski »Pravdi« j« izšla moja slika pod senzacionalnim naslovom »Na potu do nove afere«. Bravci, ki bero 6amo naslove, bodo dobili vtis, da se je pojavil na Balkanu literarni Staviski... In vendar morem odgovoriti na Božinovičeve besede le to, da so mi služile za snov moje novele te-le vrstice iz 6. poglavja Tatarinove knjige »O oblekah, vitaminih in kemični ljubezni« (avtor citira vrstice). Mojo novelo je nato prevedel v srbščino dr. Mirkovič, Torej se da prej sklepati, da te jugoslovanski avtor povsem naivno izrabil moje delo, kakor pa da bi name vplivala njegova drama, o katere eksistenci komaj zdaj slišim. Sploh pa ne vem, ali je drama pred uprizoritvijo izšla v knjižni obliki... — Na ta način odgovarja bolgarski pisatelj Minkov na čudno belgrajsko literarno afero, ki je nedvomno vzbudila med Bolgari ogorčenj« in poomeh na bel-grajske literarne razmere, manj radi plagiata kot radi senzacionalnega članka v »Pravdi«. Misteriozni anonim pa se še do danes ni dal poznati, dasiravno ga čaka gledališka nagrada za »najboljšo domačo dramo pretekle sezone...« Za prekmurski muzej Proučevanje prekmurske zemlje napreduje. Ta napredek pospešuje zlasti novi rod, vzgojen v slovenskih šolah, ki nadaljuje in poglablja delo redkih znanstvenih delavcev, ki so že doslej z ljubeznijo in razumevanjem proučevali našo krajino. Neizvrže-nega dela je pa še mnogo in da bi ga mogli uspešno , izvesti, je treba smotrene organiziranosti. Tako organizacijo naj predstavlja muzejsko društvo, ki t naj zbere vse, ki se zanimajo za pretekle in sedanje j razmere Slovencev med Muro in Labo. To društvo bo osnovalo v Soboti muzej, ki bi bil poleg popolne gimnazije pač najvažnejša in najnujnejša prekmurska kulturna ustanova. Muzej naj bi izbral vse dokumente naše preteklosti, narodopisno umetnostno gradivo, književna dela v prekmurskem narečju in literaturo o naši zemlji, skratka, vse, kar potrebuje naša preteklost in sedanjost. Muzejska zbirka nas bo predstavljala pred svetom, ki nas obišče, za nas same pa bo imela vzgojni pomen in bo služila znanstvenemu delu. Potreba, da je ves ta material zbran na enem mestu, in sicer prav v sredini naše krajine, je dovolj jasna. Tudi je skrajni čas, da se pobiranje materiala, ki se izgublja, takoj prične. Pripravljalni odbor prekmurskega muzejskega društva je vložil pri oblasti pravila in bo po odobritvi takoj sklical ustanovni občni zbor in vabi že sedaj k sodelovanju vse, ki gledajo z razumevanjem snovanje našega muzeja. V Murski Soboti, 1. sept. 1934, Pripravljalni odbor: Škerlak Vladimir, abs. jurist; Cumilar Franjo, šol. upravitelj; Novak Viljem, suplent. * — O cerkvici sv. Duha nad Višnjo goro. Na članek »Cerkvica sv. Duha nad Višnjo goro« v »Slovencu« dne 26. avg., smo dobili tole pojasnilo: V članku se govori o neresnici, češ da cerkvica pri Sv. Duhu nad Višnjo goro ne razpada. V napadenem članku od 21. avgusta pa ni govora o tem, ali razpada zunaj ali znotraj. V odgovoru na ta članek se pisec sklicuje na prenovljeno notranjost cerkvice in hoče tako dokazati, da je trditev o razpadanju cerkvice neresnična. Resnici na ljubo naj povem, da je dotični, ki je pisal omenjene vrste, rojen v neposredni bližini cerkvice Sv. Duha tako, da jo je lahko gledal vsak dan skozi okno očetove hiše. Nihče ni trdil, da cerkvica razpada znotraj, da pa razpada zunaj, bo priznal vsak, kdor jo pride pogledat. Nad glavnim vhodom je strešica že do polovice razpadla, omet je na mnogih krajih odpadel, streha je v slabem stanju, potrebna {»pravila, vsa zunanjost cerkvice kaže, da popravil na nji že dolgo ni bilo. Postransko je vprašanje, kdo je dolžan skrbeti za popravila cerkvice. Mnogo važnejše se mi zdi vprašanje popravil samih, ki so brez dvoma potrebna. Če so se našli ljudje, ki bi bili pripravljeni storiti, kar je v njihovih močeh, da se ta starinska cerkvica tudi od zunaj vsaj za silo prenovi, bi jim morali biti hvaležni v prvi vrsti prebivalci okoliških vasi, saj pri tem nihče ne išče nobene časti. Toliko, da ne dobi javnost vtisa, da je deputacija smučarjev g. knezoškofa netočno informirala. — Prah in nesnaga sta največja škodljivca vsakega perila. V medsebojnem podpiranju razjedata nitke perila, ki v teku časa prične razpadati. Zlatorog-ovo milo pa s svojo obilno in gosto ter snežno belo peno očisti perilo vsake nesnage in ga s tem ua-pravi trpežnim. Z Zlatorog-oviin milom oprano perilo je lepše kot novo. To ljudski glas dobro ve in pravi: »Le Zlatorog milo da belo perilo!« To milo priporočamo tudi mi, saj je res dobro in tudi — domače! — Pri slabosti fe naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. — Redno vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani se vrši do 10. septembra 1934 vsak delavnik od 9—12 in od 16—18, v nedeljo in na praznik od 10—11 dopoldne osebno pri ravnateljstvu DTŠ na Kongresnem trgu 2-II, ali pa z vpisnieo, katero lahko vsakdo s prospektom prejme. V tem času veljajo izjemne ugodnosti. — DTŠ poučuje trgovske predmete, kakor knjigovodstvo, korespondenco, stenografijo, strojepisje itd., moderne jezike, kakor nemščino, francoščino, italijanščino, angleščino. — DTŠ pripravlja učence tudi za privatni izpit na drž. trgovskih šolah. Ker so s tekočim šolskim letom vsi prispevki znatno znižani, je omogočen uspe. šen strokovni študij pri tean zavodu vsakomur. Podrobna, brezplačna pojasnila in prospekti se dobe pri ravnateljstvu, šola uživa zavoljo svojega vestnega in resuega dela najboljši glas, vsled česar se lahko vsakomur kar najibolj toplo priporoča. — Pri glavobola, omotici, šumenja v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti, posezite takoj po staro preizkušeni »Franz- JoseU-grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz-Jo-sef«-voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. — Kje se dobe sejemske legitimacije. Legitimacije za obisk letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani od 1. do 10. septembra t. 1. prodajajo po 2 Din biljetarne Putnika, vsi večji denarni zavodi, županstva ter župni uradi. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, katere bi želele prevzeti predprodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. Pri dohodu na velesejem doplača imetnik legitimacije razliko v ceni, t. j. 18 Din pri vele-sejemski blagajni. Na odhodni železniški postaji je treba kupiti posebno železniško izkaznico za 5 Din, ki jo postajna blagajna žigosa in vpiše nan,io številko vozne karte. Pri blagajni na velesejmu dobi obiskovalec potrdilo o obisku, nakar mu vozna karta velja za brezplačen povratek. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige Lippert-a: Vom Ge-setz und von der Liebe, 347 strani, vezano 116 Din; Von Fcstcn und Freuden, 269 strani, vezano 116 Din; Von Wundern und Geheimnissen, 261 strani, vezano 116 Din; Von Christentum und Lebenskunst, 235 strani, vezano 110 Din; Abenteuer des Lebens, 188 strani, vezano 104 Din; Briefe in ein Kloster, 230 strani, vezano 84 Din; Ans dem Engadln, 165 strani, vezano 83 Din; Vom guten Mcnschen, 359 strani, vezano 120 Din; Die Kirche Christi, 293 strani, vezano 100 Din; Der Menschensohn, 231 strami, vezano 60 Din. — Ko se začno cevi poapnjevatt, deluje uporaba naravne »Franz Josetove« grenčice na ' redno izpraznjenje črevesa Ln zmanjša naval krvi 1500 otrok na Ptujski gori Staroslavna božja pot na Ptujski gori še ni doživela takega romanja, kakor ga je priredila te dni mladina hočke dekanije. Nad 1500 otrok se je zbralo v spremstvu staršev, jjod vodstvom dušnih pastirjev, ter napolnilo prijazni grič nad Dravskim poljem z radostnimi obrazi in veselo otroško pesmijo. Otroci iz Marijinih vrtcev iz cele dekanije Dravsko polje so prišli na romanje pod vodstvom hočkega g. dekana Sa-gaja, frhmskega župnika g. Rakuna, šantjanške-ga župnika g. Polaka, šentjovrenškega župnika in svetnika g. Spindlerja ter gg. kaplanov Lu-žoviča iz Slivnice, Čokla iz Hoč, Ocvirka iz Cir-kovcev. Iz Maribora pa so prihiteli pod vodstvom neumornega p. Konstantina Urankarja Križarji in Klarice, ki so vzbujali posebno pozornost s svojimi slikovitmi uniformami. Na vznožjn gore so jih sprejeli otroci iz Ptujske gore pod vodstvom župnika g. Zagorška ter jih vodili v sprevodu v svetišče svetogorske Marije. Magdalenski kaplan g. Schiindorfer je imel slavnostno pridigo, g. dekan Saga j pa je Opravil ob asistenci župnika g. Zagorška Ln kaplana g. Čokla slovesno sv. mašo. Popoldne eo bile večernice, potem pa pred cerkvijo razni mladinski nastopi Ln igre. Zemlja zasula hišo in mlin Tržišče, 1. septembra. Pretekli ponedeljek, 27. avgusta; okoli petih zjutraj je začul mlinar in čevljar Martin Bergant iz Kresitivrha 27 čudno šumenje nad svojo hišo. Vstal je in šel gledat, kaj pomeni to šumenje. Opazil je, da se premika z bližnjega hriba velik plaz zemlje. Takoj je odhitel v hišo budit ženo in otroke, ki so kar v nočnih oblekah pohiteli iz hiše in to še ob pravem času, da so si rešili življenje, zakaj ta pl«z zemlje je nenadoma zasul vso hišo, da se ne vidi iz zemlje. Plaz se je odtrgal zaradi velikega naliva, ki je bil ponoči. Zasuta je hiša, ki je obenem mlin v njej. Ko so pozneje sosedje začeli kopati, so videli, da je hiša in vse, kar je bilo v njej, ta.ko oprava in drugo, popolnoma zdrobljeno in uničeno. Hiše ne bo mogoče več zidati na starem mestu, a tudi v bližini ne kaže, ker je tu velika grapa, od obeh strani obdana od velikih hribov in se je bati, da bi se ob (količkaj večjem deževju zopet utrgala zemlja in zasipala grapo ter vse, kar hi bilo v njej. Ubogi Martin Bergant je ob vse, rešil je le golo življenje sobi in družini, zato naj ga podprejo oblasti in usmiljeni ljudje kar najbolj, da si postavi vsaj za silo 6voj doan na bolj varnem kraju. Vrtnice je kradel Li u b 1 j a n a , 3. septembra. Vesl-nosti in čuječnosti ravnatelja mestnih nasadov gosp. Lapa se je posrečilo izslediti tatu, ki je na debelo kradel vrtnice v tivolskih drevoredih. Gosp. Lap je že delj časa oprezoval, da bi dognal, kdo tako neusmiljeno pustoši mestne nasade, pa ni mogel neznanemu tatu do živega. V soboto pa se je že na vse zgodaj napotil v Tivoli in skrit oprezoval v parku. Pa je bil neznani tat bolj premeten, kakor je pričakoval. Ali je izvohal ravna-teljevo bližino kali — dejstvo je, da se ga ni ustrašil. Medtem, ko je ravnatelj oprezoval v enem parku, se je on splazil v nasprotni park in si natrgal vrtnic do mile volje. Ko je ravnatelj Lap opazil tatvino, drznega tatu že ni bilo nikjer več. Ravnatelj Lap je nato sedel na kolo in se odpeljal z njim Jjroti mestu. In mu je bila 6reča naklonjena: v pasaži na Aleksandrovi cesti je zagledal moškega, ki je nosil s seboj večji zavoj z vrtnicami. Dal ga je aretirati in na policiji so dognali, da )« neznanec neki brezposelni, ki se preživlja z izrezovanjem silhuet. Mestni nasadi bodo tako imeli nekaj časa mir, če ni imel prijeti tat še več pomočnikov. Celje 0 Zaključna statistika za šolsko leto 1933-34 na celjski drž. realni gimnaziji. Končni rezultati na drž. realni gimnaziji v Celju za solsiko leto 1933-34 so po ojiravljenih popravnih in razrednih izpitih naslednji: od 816 učencev in učenik je izdelalo z odličnim uspehom 113 (13.85 odst.). s prav dobrim 256 (31.38 odst.), z dobrim 319 (39.09 odst.). K popravnemu nižjemu tečajnemu izpitu se je prijavilo 8 rednih učencev in 1 privatist ter so vsi z uspehom dovršili izipit. Nižji tečajni izpit je potemtakem položilo vseh 94 učencev in učenk, ki so se v juniju prijavili k izpitu. Popravni višji tečajni izpit sta položila oba pripravnika Oton Baumgartner in Jo-sl], Grohar, tniko da tudi od 23 k višjemu tečajnemu izpitu prijavljenih kandidatov in kandi-datinj ni nihče padel. Uspehi za šolsko leto 1933-34 so torej popolnoma zadovoljivi. j& Odkritje spomenika v vojni padlim iz go-toveljske fare. V nedeljo ob 3 popoldne je bil v Gotovljali ob zelo velilki udeležbi domačinov in gostov odkrit in blagoslovljen v Gotovi j ah spomenik v vojni padlim in pogrešanim vojakom iz svetovne vojne. Spomenik je lepo delo domačina g. Malgaja in stoji med cerkvijo in gasilnim domom. Spomenik so postavili domači gasilci in ga je blagoslovil duhovni svetnik, župnik v p. preč. g. Vaclavik, lep nagovor je pa imel bivši vojni kurat g. prof. Ratej iz Trbovelj. Slovesnosti so se poleg domačih gasilcev udeležila okoliška gasilska društvu. Po blagoslovitvi so domači pevci pod vodstvom orga nista g. Gor-šeka ml. zapeli »Oj Doberdob«. Pri proslavi je sodelovala tudi železničarska godba iz Celja. JSr Fant padel v apncnico. V petek, dne 31. avgusta je 12 letni sin gozdinegn delavca Korošec Franc v Dramljah padel pri gašenju apna v apnenico in se opekel po vsem telesu. Fanta so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjeT pa je včeraj za opeklinami umrl. & Smrtna kosa. V celjski bolnišnici so umrli: Povše Marija, 24 let, hči posestnika, št. Janž na Vinsiki gori; Piki Anton, 84 let, posestnik, Petrovče; Praprotnik Neža, 40 let, prevžit-karica, Brezje pri Mozirju. N. v m. p. DR. STJEPAN IVI<5 sjaec.ijalist za pljučne bolezni ne ordinlra od 1. do 16. septembra j& Karam bol celjskega avtotaksija med Rim-' skimi toplicami Ln Laškim. V pouedeljek zjutra j ob pol 6 so se vozili trije Celjani s celjskim avtotaksijem s soikolske veselice iz Radeč v Celje. Na cesti mod Rimskimi toplicami in LaAkini se je avto prevrnil v jnrek proti Savinji. Vsi trije so se pri karamboln precej prestrašili in dobili, hvala Bogu, le lažje poškodbe, med tem ko je šofer ostal nepoškodovan. Ko so jim bližnji kmetje pomagali spraviti avto, ki se je tudi precej pokvaril, nazaj na cesto, eo |K>tniki lahko nadaljevali zopet pot proti Celju. Stran 6. >SLOVENEC«, dne 4. septembra 1954. SHenr. 900. Povzročitelj raka - odkrit Pet gramov radija je dobila Japonska Najbogatejša družina na svetu je japonska družina Mitsui. Ta je nedavno podarila pet gramov radija institutu za raziskovanje in zdravljenje ra- i ka. Japonska ima sedaj sedem gramov radija in je v tem svojst-vu na tretjem mestu med svetovnimi državami. Prvo mesto zavzemajo Združene države, a drugo Francija. y Varšavi merijo teže onih ieLai, ki se L»"i<> -pustila v bližnji bodočnosti v krožni evropski polet. Romunija hoče izvoziti 126.800 vagonov žita Na podlagi podatkov poljedelskih zbornic v Romuniji moremo ugotoviti, da so njive v celi Romuniji dale 400.(J00 vagonov žita, in sicer pšenice in rži 133.000 vagonov, ječmena in ovsa 68.000 vagonov, koruze 205.000 vagonov. Od lani je ostalo nad 48.000 vagonov. Če odraounamo ono količino žita. ki je potrebna za domačo prehrano, ima Romunija 126.800 vagonov žita na razpolago za izvoz. Iz Nemčije prihaja senzacionalna vest, da je najden povzročitelj raka. Znani raziskovalec raka dr. Brehmer, hematolog dr. Schilling in bakterio-loga dr. Berner in dr. Janke so objavili med znanstvenimi krogi izredno zanimivo vest, da so prišli na sled povzročitelju raka. Dr. Brehmer je odkril v človeški krvi dosedaj nepoznani mikroorganizem, ki je vprav na meji mikroskopske vidnosti. Ta bakterij prehaja različne stadije svojega razvoja in sicer od krogljičnih oblik do prav tenkih cevčic. Najbolj zanimivo je to, da pride do vrhunca 6vojega razvoja samo v krvi na raku bolnih ljudi. Že ta okolinost dokazuje stalno zvezo tega novega mikroorganizma (imenovanega einospora polimorpha) z zrakom. Misel, da gre tu za povzročitelja raka, se je povečala še bolj, ko je raziskovalcem uspelo, da so ta bakterij izločili iz krvi iu ran na raku bolnih ljudi in ga odgojili na podlagi umetne hrane. Ti bakteriji, ki so umetno hranjeni, zadobe svojo poslednjo fazo razvoja le tedaj, aiko ima ta umetno prekranitvena podlaga ista kemična svojstva, kakor kri od raka bolnega človeka. Ta kri je navadnd alkaličmega značaja. Zatorej je zna- Po teh pripravah, ki so jih v Franciji pri zadnjih manevrih preizkusili, je mogoče spoznati ne le višino, moč in daljavo letala, marveč tudi firme motorjev, nacionalitcto prihajajočega letala... Predsednilk ameriške delavske zveze William Green. — Kakor znano, se je Green po radiju izrekel za ogromno 6tavko 800.000 tekstilnih delavcev in s tem podprl in sankcioniral zahteve ameriških delavcev. Prvi učenjak najmanjšega naroda v Sovjetski Rusiji V leningrajskem institutu za severne naroda je Jukagirec N. Spiridonov branil svojo disertacijo: »Življenje Jukagirov od 18. stoletja do oktoberske revolucije.« Kot službeni oponent je bil znani raziskovalec severnih narodov prof. Tan-Vogoras, ki je Spiridonova dela prav dobro ocenil. Radi te dobre ocene je bil Spiridonov proglašen za kandidata narodne ekonomije. Tako so Jukagirci dobili svojega prvega učenjaka. Pripomniti moramo, da šteje sedaj ta, nekdaj tako veliki narod, samo 450 duš in živi v Jakutsku. !![ > Smrt duhovnika, ki je preživel "°b vse svoje življenje v zaporih Preko Amsterdama je prišlo poročilo, da je umrl v Sibiriji pater Aleksej Siertsjaninov, ki je skoraj vse življenje preživel v zaporih. Radi prestopa iz pravoslavne v katoliško vero ga je cari-etični režim kaznoval s triletnim zaporom. Po pro-klainaciji verske tolerance se je smel vrniti v Pe-trograd, kjer je ustanovil prvo žiupnijo z orientalskim obredom. Po revoluciji je romal znova v ječo, odkoder so ga končno v 80. letu starosti pripeljali v Toloek v pregnanstvo. Tu — v severni Sibiriji — je tolažil katoličane, s katerimi je delil usodo. Zdaj pa je konec njegovega trpljenja. Kdaj smo imeli v Evropi največje povodnji? Dežela največjih povodnji je prav za prav Kitajska. V Evropi pride do povodnji le od časa do časa. Letos so bile največje povodnp na Poljskem. Za Francijo je bilo najusodnejše leto 1875. Stoti-soči so ostali brez strehe. V Ameriki je uničila nekoč velika povodenj mesto Johnstown, kjer je utonilo 6000 ljudi. Temu je sledil požar, ki je zahteval nadaljnih 1500 žrtev. Leta 1866 je zadela največja povodenj Anglijo. Utonilo je tudi tedaj nekaj tisoč ljudi. Največja povodenj v Evropi »ploh pa je hila leta 1536, ko eo zagrnile ogromne vodne mase cele evropske dežele, uničile žetev in povzročile tako lakoto in bedo, da je čutite posledice povodnji še cela generacija. V Nepalu ustreljenih 4000 tigrov Londonski listi poročajo iz Katmandua v Nepalu, da je bilo tam pred nekaj tedni ubitih 4000 tigrov. Pred petimi leti je namreč kralj izdal odlok, da je pod smrtno kaznijo prepovedano streljati tigre. V tem razdobju pa ee je ta zver tako razmnožila, da je bila izredno nevarna za vse prebivalstvo. Radi tega je bila prepoved Ukinjena in ukazan bojni pohod za uničenje tigrov. V nekaj dneh jih je padk) 4000. noet v tej akolnosti že prej videla enega izmed simptonov raka. In 6amo v taki alkalični krvi in na identični alkalični umetni podlagi dobivajo imenovani bakteriji obliko, ki je karakteristična za raka. Dir. Brehmer prihaja iz tega važnega odkritja do zakljuSka, da novo odkriti bakterij v človešiki krvi postaja šele zaradi alkaloze patogen, torej povzročitelj raka. Samo v tem stadiju more priti do raka, ker bakterij v tem stadiju prodre iz krvi v staničevje, v katerem povzroči patološke spremembe, ki se javljajo v obliki raka. Naslednji dotkaz za to teao je ta, da so raziskovalci povzročili e tem bakterijem pri živalih na umeten način raika. Eksperimentalni del te teorije so pregledali zgoraj imenovani bakteriologi in potrdili Brehimer-jevo teorijo. Za sedaj ne daje oficietna znanost še nobenih izjav. Ako bodo nadaljni eksperimenti v celoti potrdili teoretska raziskovanja in dosedanje praktične rezultate dr. Brehmerja, bo nastopila e tem povsem nova doba borbe proti raku. Gotovo je, da bodo v primeru, ko bo povzročitelj raika do-i cela znan, našli tudi sredstva, ki bodo napravila | bakterije raka neškodljive.. 120 tet b rzojava Dne 18. avgusta je poteklo 125 let, odfkar je bil oddan prvi brzojav v razdaljo 700 metrov. Danes se nam zdi ta razdalja zelo majhna, toda za ono dobo je ta dogodek predstavljal svojevrsten triunif, saj je bila e tem dokazana možnost brzo-javljanja električnim potom. Prej eo uporabljali za breojavljanje razne optične priprave, ki so bile pritrjene na visokih drogovih, toda ta način se ni mogel obnesti, ker je mogel vsakdo brzojav preči-tati. Po Napoleonovi iniciativi se je S. T. v. Somime-ringu posrečil izum primitivnega električnega br-zojava na male razdalje. Še leta 1812 niso mogli brzojaviti dalje kot 4 km, toda skromen začetek je že bil tu im bodočnost električnemu brzojavu zagotovljena. Arijski priimki Sindikat nemških filmskih umetnikov je prejel okrožnico ministrstva dela, ki zahteva, da bi takoj zamenjali vsi igralci in igralke »tuje doneča imena« pod pretnjo delovne prepovedi tudi kljub zajamčeno arijskemu pokolenju. Ministrstvo je tudi priložilo dolgo listo uradno priporočenih pristnonemškil. priimkov. Med njimi je zabeležen na prvem mestu priimek »Schmidt«. Barthon se pogovarja t Moskvo. V znamenju rusko-iranooekega zbližanja je tudi direktna radijska zveza med Moskvo in Parizom, e katero se je Pariz oskrbel. Med prvimi, ki je z Moskvo govoril, je bil Barthou, ki je dal precej (v listih) komentirano prijateljsko izjavo. Zraven njega: ruski gospodarstvenik Hirsohfekl. Otrok se igral z naočarho Iz Kašmirja poročajo te dni o čudnem dogoti ku. Neka kmetica je odšla k potoku prat in pu stila svojo hčerko samo v zibelki. Ko se je vrnila, se je nemalo ustrašila, ko je zagledala pri dekletcu v zibeliki tri metre veliko naočarko, s katero se je otrok brezskrbno igral. Poklicala je sosede, ki eo nevarno kačo pregnali. Žival se je narahlo izvila iz otrokovih tok, ne da bi mu naredila kaj žalega, in izginila v grmovju. Pravijo, da je naočarko privabil iz skrivališča otrokov jok in da to v Indija ni nič posebnega. V bbžini majhnih otrok eo že često našli kače. 300 let staro vino Najstarejša in najznamenitejša vinska tvrdka v Varšavi, »Fafeir«, je te dni razprodala vse evoje , stare zaloge vina. Med teani je bilo tudi 2000 ete- I klenic, ki eo vsebovale vino iz leta 1610. Ta vina je tvrdka prodate izredno drago; celo v Ameriko. Pravi kupovalec vina 6e gotovo ne hi menil za . tako starino, ker ve, da izgubi vsakršen oikue ter da ima vrednost le kot silna redkost Prva originalna slika kraljevskih zaročencev angleškega princa Jurija z grško princezo Marino. Redno življenje - dolgo življenje Med velikimi ljudmi, ki eo dolgo živeli, je pri-lično dosti tudi takih, ki se niso dosti menili za evoje zdravje. Mnogi so neredno živeli, čezmerno pili alkoholne pijače in razna narkotična sredstva, vendar eo doživeli lepo starost. Kajpada to ni reden pojav. Redno so dolgo živeli le tisti, ki so zmerno živeli. Med te 6pada med drugimi slavni nemški filozof Emanuel Kant, ki se mora vprav prehranitveni ekrtai za življenje zahvaliti za visoko starost; umrl je namreč v 81. letu. Kant si je neverjetno precizno uredil svoje življenje. Bil je v vsakem pogledu umirjen. Točno je odrejal obroke svojih jedil. Alkohola 6ploh ni piL Prav tako ni kadil, a spal je vsak dan toliko, kolikor so mu odredili zdravniki. Celo tako daleč je šel Kant v varvanju svojega zdravja, da ee je ogibal vsakega razburjanja, prepira itd. Celo potoval ni nikamor, ker je menil, da potovanje krajša življenje. Med velike ljudi, ki so se strogo držali dijete, je tudi slavni italijanski glasbenik Giuseppe Verdi, ki je umrl v 77. letu popolnoma zdrav, duševno svež — zrušila ga je le starostna onemoglost. V 74. letu je Verdi še talko lahko in hitro komponi-ral evoje znamenite opere, kakor na pr. »Othelac, da je bilo čudovito. Med starimi rimskimi pisatelji je bilo tudi več ljudi, ki eo skrbno pazili na higieno in se držali diete. Tako je na pr. Seneca nenavadno pazil na svoje zdravje. In ravno radi tega je, ko ga je Neron obsodil na smrt, tako težko umiral. Prerezal si je žile na levi roki, pa dasiravno je mnogo krvavel, ni izgubil zavesti, kaj šele, da bi umrl. Zatem je sedemkrat isspil kozarec strupa, pa tudi to ga ni spravilo s sveta. Sele, ko je vdihaval vrelo strupeno paro, ki mu je uničite pljuča, je izdihnil. PodObna usoda je zasegla tudi slavnega francoskega kemika in učenjaka Lavoisiera. Vse življenje je živel mirno in čisto v želji, da bi dosegel | čim višjo starost. Toda zaman je sanjal o visoki starosti, zakaj njegova glava je bila obsojena vcl giljotino. V času velike francoske revolucije je bil j namreč Lavoisier obsojen na smrt pod giljotina ! Predan je šel v smrt, je zaprosil revolucionarni I tribunal, da hi mu izvršitev kazni odložil za tri j tedne, v katerih bi mogel izvršiti eksperimente \ za neki izum. Toda Lavoisieru je bilo odgovorje- I no: Revoluciji niso potrebni niti učenjaki, niti ke- i Bučarji. Dobra tujska sezona v ČSR Kljub pesimističnim prerokovanjem je posetilo letos Češkoslovaško veliko število tujcev. Poznana letovišča in zdravilišča so bila skoroda prenapolnjena. Karlove Vari in Marijaneke Lažni eta imeli letos najboljšo sezona Pa tudi ostala Češkoslovaška zaznamuje večji dotok tujcev. Hoteli v Tatrab in v Kirkonoših eo bili oddani za več mesecev vnaprej. Največje zanimanje tujcev je veljalo tokrat glavnemu mestu Pragi. Prihajale so ekskurzije Holand-eev in Angležev, po 70 do 120 članov skupaj, tea-ee mudile dalj časa v deželi. Tudi za september eo prijavljene večje efkskurzije. Dotok tujcem iz Nemčije in Avstrije ni mnogo narasel, dočim je naraslo Število gostov iz Poljske in Madjanske. Eksplozija v višini 3500 m V ameriški državi Texas je poskušal kemik dr. Baze napraviti umeten dež, pa se je pri tem hudo ponesrečil. »Tvorec dežja« se je dvignil v športnem letalu z namenom, da tri e poskusi ugotovil, ali ee da napravita umeten dež. Ko pa se je letak) pognalo 3500 metrov nad goste oblake in se je dr. Bc«e pripravljal vreči bombo, je ta že v letalu eksplodirala in kemika kakor tudi aparat hudo poškodovala. Vedno novi upori v ameriških jetnišnicah. V državni jetnišnici Graterford v Pennsylvaniji ee je uprlo 200 jetnikov in hotelo šiloma pobegniti iz zaporov. Razbili eo opremo celic in vobče vse jet-niščnične naprave. Z največjo mujo ee je posrečilo policiji premagati upornike in jiiih poloviti. — Slika: Razdejanje jetnišnice. Gospodarstvo Naša zunanja trgovina Aktivna bilanca «; juliju V mesecu juliju t. 1. je znašal naš uvoz 62.908 Ion za 264.3 milj. Din, kar pomeni v primeri z julijem lani povečanje, v primeri z junijem letos pa zmnjšaaje, kajti v juniju letos je znašal uvoz 822,3 julija lani pa 236.9 milj. Din. Ugodnejši razvoj beleži letos, naš izvoz, kajti v juliju je narastel na 273.546 ton za 293.3 milj., dočim je v juniju znašal samo 283.246 ton za 288.7 milj. Din. Glavni predmeti našega uvoza so bili v juliju naslednji (vse v milj. Din, v oklepajih podatki za junij 1934): sirov bombaž 17.0 (11.1), predivo 27.7 (29.5), tkanine 11.0 (15.1), tračnice, žel. material itd. 2.0 (8.2), razni izdelki iz železa in jekla 12.0 (14.4), ovčja volna 5.1 (12.0), voln. predivo 6.6 (7.05), voln. tkanine 7.06 (7.06), svil. predivo 8.75 (10.4), svil. tkanine 5.45 (6.0), sirova nafta 2.6 (4.9), kože domačih živali, nepredelane 10.8 (7.1), kava 4.8 (5.0), premog 5.8 (5.4), stroji, orodje in aparati 12.2 (15.9), elektrotehnični predmeti 6.0 (10.5), prevozna sredstva 3.7 (3.06). Izvozili smo pa: pšenica 7.6 (6.8), koruza 44.1 (31.6), sveže sadje 3.0 (0.5), tobak 25.0 (—), konji 4.0 (3.7), goveda 6.3 (6.3), prašiči 9.8 (7.0), drobnica 4.0 (3.5), perutnina 5.7 (6.35), sveže meso 5.4 (4.4), jajca 4.3 (5.9), drva 2.1 (1.7), stavbni les 52.7 (59.96), oglje 1.2 (1.4), lesni izdelki 5.1 (6.9). cement 5.8 (5.9), baker 25.5 (18.0). Razvoj naše zunanje trgovine nam kaže tale tabela: Uvoz Izvoz Spod morja in nogometno reprezentanco Colja. Pn volitvah so bili izvoljeni v okrožui odbor kot zastopnik bli t,e-lja s. Wuguer, SK Olimpa g. Hrastnik, 8K Ju*®«'* vije g. Jogrišuik, SK Atletika K. H6iiigman, SK La-škegu g. Oberlindtner in SK Šoštanja g. Krell, poleg teh so bili predlagani podzvezl v imenovanje še naslednji delegati: za SK Olimp g. Lešok, za bK Atletlk g. Senlčar, zn SK Šoštanj g. Wohlgemuth, za SK Loško g. Uorjak. SK Celje in SK Jugoslavija bosta svoje delegate predlagala naknadno, lmenovaujo predsednika je prepuščeno podzvezl. Pokalne tekme krožnega odbora se bodo nadaljevalo v odmoru med spomladan- deloma romunska in bolgarska so" ni taki višini da j ^JUm°ent>, ^ smo vzbudili Z letošnjo balkansko olunpijaito veliko nitev klubov omili iu da se reorganizacija Jugoslovan- Balkanske reprezentance v Ljubljani Ves Zagreb in ostali športni svet na Balkanu je še vedno pod mogočnim utisom V. balkanskih iger, ki so se končale preteklo nedeljo v Zagrebu Pa tudi upravičeno, kajti uspehi, ki so jih dosegale reprezentance v Zagrebu, zlasti grška, jugoslovanska ter 1. pol. julij 1938 1.295.4 236.9 1934 1.750.5 264.8 1933 1.434.4 270.9 1934 1.589.6 293.8 Naša trgovinska bilanca je bila še v juniju znatno pasivna, pa je postala ia mesec aktivna za 29.0 mijj. Din, kar je v prvi vrsti pripisovati Rezijskim razlogom, ker se je začel večji izvoz naših pridelkov. Prireditev obrtniškega tedna Ljubljana, 3. septembra 1934. Danes popoldne je bila v Zbornici za TOI dolga konferenca, na kateri so zastopniki obrtnih zbornic i« obrtniških organizacij razpravljali o pripravah za prireditev velikega obrtnega propagandnega tedna, ki naj bi sevršil prvi teden decembra. Sejo je vodil g. Rebek. Najprej je poročal o tej akciji podpredsednik Ziveze hrvatskih obrtnikov g. Sedmak, za njim pa je začel detajlno obrazloževati program tega tedna tajnik te zveze g. Vučinovič. Omenjena zveza si zamišlja organizacijo obrtniškega tedna tako, da bi se v ta namen izdal enoten propagandni plakat, nadalje naj bi se sestavilo geslo, pod katerim bi se vse prireditve vršile. Na vseh zborovanjih naj bi se pre-čitale poslanice obrtnikom itd. Končno naj bi se uvedel poseben znak za obrtništvo, ki naj bi služil propagandnim svrham. Za izvedbo tega programa naj se osnujejo delovni krajevni odbori. Nato se je razvnela obširna debata, v kateri so predvsem zastopniki slovenskih organizacij povdarjali, da so pri vseh pripravljalnih delih prezrli njih sodelovanje. V načelni debati, ali se naj ta propagandni teden priredi, je bilo povdarjeno, kako velik je delež obrtništva pri narodnem dogodku in da je to gospodarska panoga, katere ne gre zanemarjati. Po izvajanjih drugih govornikov naj bi se te dni vršila propaganda tako, da bi te dni obrtniki ceneje prodajali svoje proizvode in na ta način privabili več kupcev. Dru- fo rrmenje je bilo zopet, da se naj vzame samo en an in to je 1. decemtier, katerega so si itak srbski obrtniki zbrali za svoj praznik, da se na ta način delo osredotoči. Z druge strani zopet so bili mnenja, da so obrtniški proizvodi že itak tako poceni, da ni mogoče dajati nobenih novih popustov, saj je obrtniško delo danes brez pravega plačila. Važno je tudi vprašanje stroškov, katere danes obrtne organizacije težko zmorejo. Med Slovenci so se udeležili debate s konkretnimi predlogi gg. Iglič, Krapeš, Vahtar in tajnik dr. Pretnar. Končno je bilo ugotovljeno, da so vsi navzoči delegati za prireditev takega propagandnega tedna, da pa so mnenja o obsegu prireditve različna. Izdelovanje plugov v domači tovarni Naš kmetovalec zelo ceni železne pluge, ker so bolj dolgotrajni koit leseni in imajo še mnogo dragih prednosti. Vse vrste železnih plugov in bran smo uvažali doslej iz inozemstva. Danes je uivoz blaga radi visoke carine skoraj onemogočen, ker ga podražuje skoraj za polovico in tega naš kmetovalec v taiko slabih časih ne zmore, t Da odpomore temu nodosrtatku, se je domača tovarna železnih izdelkov »To-varna verig d. d. Lesce pri Bledu« odločila za izdelovanje žeileznih plugov in bran. Prva poizkusna oranja so pokazala, da naš doma izdelani plug popolnoma nič ne zaostaja za inozemskimi izdelki, je zelo ličen in pripraven in ž njim živina pri delu ne trpi. Najbolj razveseljivo pa je, da bo odslej, ko se bodo plugi in brane ter vsi nadomestni deli izdelovali v domači tovarni, zaslužil naš delavec in vse ostale koristi, izvirajoče i« tega izdelovanja bodo v prid našemu narodnemu gospodarstvu. Pluge in brane domačega izdelka dobite v vseh večjih trgovinah 9 poljedelskimi stroji, ogledate si jih jra že tudi v veletrgovini Fr. Stu-pica, Lj-ubljana, Gospoevetska cesta 1. Razstava ovac in koz na velesejmu V Okviru prireditve »Živalce« na velesejmu se je danes brez svečanosti začela razstava ovac in koz. Sioer smo imeli že predlanskim razstavo koz, vendar ni bila tako dobro zasedena kot sedanja. Razstavljenih, je približno 200 komadov, od tega 120 ovac in okoli 80 koz. Vse razstavljene živali so zek) lepe in kažejo lep napredek te naše panoge živinoreje. Posebno ovce so vzbudile ve-j?ko pozornost. Vse razstavljene ovce so solčavske pasme, ki je najboljša v naših krajih in se tudi drugače lahko njena kvaliteta meri z avstralsko ovco. Ima zelo veliko dobrega mesa, obenem pa tudi dovolj volne, taiko, da je priporočati njeno razširjenje v največjem obsegu. Ovce so poslali solčavski veliki posestniki, med njimi Logar, Roban, Klemenšek itd. Ovce so potrebovale za pot do Ljubljane okoli dva dni, imele pa so tudi v Ljubljani že vesel dogodek, ki se je odigral na klavnici. Tudi koze kažejo lep material naših rejcev. Med njimi se nahajajo mlekarice, ki dajejo 4—6 1 mleka. Koze 60 krave malega človetka. Za mak up živali ee zanimata taiko dravska kol savska banska uprava, ki nameravata nakupiti večje število glav. Obisk razstave je bil v ponedeljek prav živahen, bil je oelo večji kot na pomladni razstavi in na lanskem velesejmu. Med odličnimi gosti omenjamo, dn jc obiskal velesejem tudi gledališki ravnatelj dr. liarl Hegemann iz Berlina, ki je zelo navdušen nad uspelo razstavo. Program za torek: 15.00 Kako so proizvajajo gramofonske plošče, sprejem in izdelava. Predavanje univ. prof. dr. Marija Oeane na velesejmu v paviljonu F. — 18.30 Cerkveni koncert (frančiškanski pevski zbor) v koncertni dvorani na velesejmu v paviljonu J. Kmetijska razstava v Mariboru 1 Dne 29. in "H), septembra ter 1. oktobra priredita v Mariboru okraja Maribor levi in desni breg kmetijsko razstavo. Razstave se udeleži tudi mesto Maribor. Ako bo razstava dobro organizirana, bi mogla res pokazati ^josebnositi in visok razvoj kmetijstva v okolišu Maribora, v Dravski dolini in v Slov. goricah. S to razstavo bo združena tudi razstava štajerske kokoši, o katere važnosti se je zlasti pozornost po vsej lahkoatletski Evropi. Kajti imena Mantillas, Syllas, Dojčev so »klase«, ki v Evropi že precej pomenijo. Sedaj ie odšla večina reprezentanc v Turin na evropska lankoatetska prvenstva, na po-vralku se pa ustavijo v Ljubljani, kjer nastopijo z našimi najboljšimi lahkoatleti 'in tako pokažejo Ljubljančanom, ki niso mogli prisostvovati balkanskim igram, na kaki višini je balkanska lahka atletika. V Ljubljani bomo imeli torej velik mednarodni lahkoatletski miting, ki se bo vršil v dneh 12. in 13. t. m. na igrišču ASK Primorja, O podrobnosti tega mitinga kakor o nastopajočih lahkoatletih bomo svoječasno šc poročali. * Kolesarska podzveza »Ljubljana«. Obvezna seja podzveze drevi ob 20 v posebni sobi pri Ameri-Kancu. Ker bo razprava o dirkališčnem državnem prvenstvu, naj pošljejo klubi svoje tehnične referente, odnosno načelnike sekcij in uprava dirkališča naj pošlje svojega zastopnika. Opozarjamo ponovno vse klube podzveze, da se vrši državno prvenstvo slcoga nogometa uo izvrši v škodo manjših klubov. Predlog SK Laškega, naj okrožni odbor protestira pri podzvozl proti dodelitvi SK Laškegu posavski skupini, je bil odklonjen » 8:2 glasovoma. Proti so glasovali Olimp, Jugoslavija iu Šoštanj, za pu Celje in Atletlk. Pri zaključku občnega zbora so bili na zahtevo P©d-7,voze izžrebani naslednji pari za prvenstvene tekme v posavski skupini: SK Krško—SK Laško, SK Laško— SK Sava (Kovnica). SK Savo—SK Krško. Kongres mednarodne lahko-atletske zveze ki so je vršil pred kratklui v Stookholmu, sc je med drugim bavil tudii z vprašanjem umatorstva. Tozadevni referat je imel dr. Hali. Stockholmskl kongres jo bil edin v toni, do je troba v tem vprašanju delati skupno z mednarodnim olimpijskim odborom, du sc bo to de liketno vprašanje amaterstva vendar uukrat razčistilo in do se izdelajo pravila, ki bodo za vse športe enoka. Prihodnja seja, ki sc bo buvilo s tem vprašanjem, bo jeseni v Parizu. — Nu dnevnem, redu Je bilo dalje prošnjo, odnosno predlog, do so prevzamejo v program lahko-atletskih panog no olimpijskih Igrah disciplin« iz svetovnih ženskih iger. V to svrlio se jc sestavil lM>sebon odbor, ki bo stvor proučil, vodiil vsa nadaljnjo tozadevno pogajanja ter pripravil izdelan predlog do prihodnjega zasedanja. — Nekateri norodl so tudi prod-logali, da se dolgočasne skoko v višino in skoke s polico skrajša. Predlog uo vrzeli z zadovoljstvom nn zna uje ter jo bilo narodnim zvezani nuročemo, do stvar pred leti mnogo razpravljalo in so bili doseženi vabi svoje članstvo na svoj I. redni letni občni zbor, 1 ' " , .6 , i , • ci„.,„„j;: x„ ! ki se vrši v sredo ob 20 v klubovem lokalu v Kre- pri razširjanju te kokoši po vsej Sloveniji ze , kovom llomu „ sijočim dnevnim redom: 1. CHanJe lepi uspehi. K udeležbi te specialne razstave se 1 zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo odbor- vabiio vsi reici štajerske kokoši iz vseh okra- ' nikov glavnega odbora in odsekov. 8. Volitev novega k- - .„.. .-i.___,1- „li„„i: t _„»in!H ,,,, ;l,v,, | Odbora. 4. Slučajnosti. — Članstvo so opozarja, da oni, jev bivše mariborske oblasti. Lastniki najlep- | ki je v 7„OTla,nkJu g «anarino Več kot mesec dni, nima sili in najboljših živali bodo nagrajeni. [Natanc- volilne pravice. — Odbor, nejša pojasnila o razstavi dajeta kmetijska re- ^ Šport — Celje. 81rSi.-;ii nepreklicno v nedeljo, dne 9. septembra dopoldne ! preizkusijo ter o njej poročajo. Odklonjen pa je'bil in popoldne na dirkališču Hermesa. V četrtek, dne i predlog Anglije, do bi se teki od 200—1000 metrov v bo 6. septembra ob 17 obvezen trening že nominiranih skupin, na katerega naj pridejo radi važnih direktiv vsi verificirani vozači jx)dzveze. STK Moste. Drevi ob S seja smučarske sekcije v klubovem lokalu v banovinski žrebčarni v Mostah. — Strogo obvezno za vset — Načelnik. Alpinsko športni klub tGorenjeer. na Jesenicah ferenta v Mariboru, za razstavo kokoši pa se-lekcijskn zadruga za rejo perutnine v Mariboru. Razvoj svetovne trgovine. Po podatkih nemškega državnega statističnega urada za 52 dežel, ki predstavljajo 90% vse svetovne trgovine, je znašal uvoz teh dežel v 2. četrtletju 1934 11.7 (v 1. tudi toliko in v 2. četrtletju 1933 12.0) miljard mark. Izvoz je znašal letos v 2. četrtletju 10.1 (v prvem še 10.5, v 2. četrtletju lani pa 10.4) miljarde mark. Svetovna trgovina torej jx> vrednosti še pada, dočim se opaža v količinah napredovanje. Botra Dne 3. septembra 1934. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha in Prage, narasli so Amsterdam, Bruselj in Pariz, dočim so druge devize popustile. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 7.95, v Zagrebu pa je narastel na 7.94 in v Belgradu na 7.95. S tem so se tečaji šilinga, ki so bili na naših borzah večinoma različni, za znatne diference izenačili. Grški boni v Zagrebu 30.15—30.85 (30.50), v Belgradu 29 bi. — Angleški funt je v Zagrebu in Belgradu popustil na 223 zakli. Ljubljana. Amsterdam 2298.74—2310.10, Berlin, 1327.92-1338.72, Bruselj 797.18-801.12, Curih 1108.35—1113.85, London 166.42—168.02, Newyork 3316.61—3344.87, Pariz 223.93—225.05, Praga 140.9 -141.76, Trst 290.57-292.97. Promet na zagrebški borzi 31.631 Din. Curih. Pariz 20.2025, London 15.05, Newyork 301.625. Bruselj 71.90, Milan 26.25, Madrid 41.875. Amsterdam 207.40, Berlin 119.90, Dunaj 72.72 (57), Stockholm 77.60, Oslo 75.60, Praga 12.72, Varšava 57.90, Atene 2.92, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.82, Kopenhagen 67.20. Vrednostni papirji Po čvrsti tendenci in dvigu tečajev državnih papirjev se je ta teden na trgu državnih papirjev začel v slabem razpo(oženju, v primeri s petkom preteklega tedna so tečaji padli. Vojna škoda je šla pod 350, pa tudi drugi tečaji so šli nižje. Ta padec se je poznal tudi v prometu, ki je bil danes znatnejši kot zadnje dni. Znašal je na zagrebški borzi: vojna škoda 600 kom., 6% begi. obv. 100.000. 7% investicijsko posojilo 150.000 in agrarji 50.000. Ljubljana. 7% inv. pos. 71—72, agrarji 40—41, vojna škoda 350—352, begi. obv. 62 bi., 8% Bler. pos. 65.50—66.50, 7% Bler. pos. 55.50 -56.50, 7% pos. DHB 69-70. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71—72.50 (71, 73) agrarji 40—41 (40), vojna škoda 346—348 (346), 12. 350—352 (352, 355), 6% begi. obv. 60— 61.25 (62.75), 8% Bler. pos. 64—66, 7% Bler. pos. 56.50—58. — Delnice: Priv. agr. banka 211.50-216, lKiverjeništva sekcije ZNS v Celju. Strogo obvezni .-stanek bo v četrtek, 6. t. m. ob 20 v hotelu Huberin«. Celjski šport. Celjski okrožni odbor LNP je imel v nedeljo v hotelu Evropo svoj občni zbor, katerega so se udeležili zastopniki vseh športnih klubov celjskega okrožju. Predsednik g. Svetek je v svojem poročilu omenil, do so se prilike v celjskem športu izboljšale, disciplina v klubili jo bila odlična. Okrožni odbor v Celju je eden redkih okrožnih odborov, ki so aktivni. Pri nogometnih prireditvah nI bilo letos hujših poškodb ln ni pokšodbenl fond letos izplačal nobene nove odškodnine. Okrožni odbor v Celju stoji na stališču. naj so pri reorganizaciji jugoslovanskega sjiorto ne favorizirajo samo nekateri večji klubi, temveč noj bc obravnavajo vsi enako. Kazenski odbori naj se strogo ločijo od upravnega odbora JNZ iu imdzvez. Zastopnik SK Laškega je izjavil, da pogreša na občnem z ho ru delegata podzveze in je tudi protestiral proti dodelitvi SK Laškega posavski skupini. Tajnik g. Mahkovee. ie poročal, da je od klubov v celjskem okrožju Igral Y SK Celje kot prvorazredni klub v podzvezni ligi, ostali klubi pa »o igroli v drugem razredu, okrožni prvak jo SK Olimp. Predsednik g. Svotek je omenil, da celjski šport premalo goji reprezentančne tekme. V krotkem bo v Celju revanžna tekma med liglnim moštvom Pri- t doče merili s petinkami sekunde ter je kongres odločno vztrajal no tem, da se obstoječi predpisi pod nobenim pogojem ne bodo spremenili. Potrjeni svetovni rekordi v lahki atletiki V svoji zadnji seji, ki se vršila v Stookholmu, Je mednarodna lahko atletska /.verza potrdila zadnje lahkoatletske svetovne rekorde, ki tako-le izgledajo: 100 m: Metoalfe (Amerika) 10.3 (1983) 200 m: Metenlfe (Ameriko) 20.6 (1933) 140 jardov: Eastman (Ameriko) (14.4 (1983) 500 m: Eastman (Amerika) 1:02 (1934) 0IH1 jordov: Eastman (Ameriko) 1:00.2 (1988) r,oo m: Eastman (Amerika) 1:18.4 (1934) 880 jordov: Eastman (Ameriko) 1:49.8 (1934) 1000 jardov: Beccoli (Itn.lija) 2:10 (1933) 1500 m: Bonthron (Amerika) 3:18.8 (1934) 1 angl. miljo: Cunnlnghoin (Amerika) 4:06.8 (1934) 3000 m: Nielsen (Danska) 8:18.4 (1933) 4 angleške milje: Ibo Hollo (Finska) 19:01 (19.1») 2 urni tok: Harper (Anglijo) 33.1158 m (1933) 110 m zapreke: Benrd (Amerika) 14.2 sek. (1934) 220 jardov zapreke: Paul (Amerika) 23 (1933) 400 111 zapreke: Hordin (Ameriko) 50.6 (1934) Skok v višino: Marty (Amerika) 2.06 m (1934) Krogla z boljšo roko: Torrance (Am.) 17.40 lil (1934) Krogla z obema rokama: Torronee (Amerika) 26.68 m (1934) Disk z boljšo roko: Anderson (Sved.) 52.42 m (1934) Kopje z boljšo roko: .Tarvinon (Fin.) 76.10 m (1984) Desotoboj: Siovert (Nomčija) 8.790.04 točk (1934) 5t)0.iW0 dolarjev zahteva Maks Baer za borbo, ki bi jo vojeval z zmagovalcem izločilne tokme Schuiellng-Neusel. Baer se jc izjavil, da Je pripravljen nastopiti za naslov svetovnega prvoko, toda njegova zahtevo je zelo pretirana. Je pa precej verjetno, da pride do zaključka te borbe, ker bo šel ameriški Makscl gotovo s sv.ojo zahtevo močno navzdol, kakor se to vedno do-gnjo ob trnkih prilikah. N naznanila Ljubljana •1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Uslnr, Šeleuburgova ulica; mr. Hočevar, Celovška cesta 34. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE OPERA (Začetek ob 20! Torek, 4. septembra: Zaprto. Sreda, 5. septembra: Ples v Savojil. Gostuje Mirni Balkanska i'/, Sofije. Izven. Četrtek, 6. septembra: Češka vaška svatba. Izvaja Na rodopisno společnost iz Plzna. Izven. Znižane ccne. Petek, 7. septembra: Traviata. Izven. Znižane cene. Sobota, 8. septombra: «Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Opereta. Premiera. Izven. Nedelja, 9. septembra ob 15: tProdana nevesta«. Sodeluje Narodopisna společnost iz Plzna. Na letnem gledališču v Tivoliju. Izven. Znižane cene. Planinska gora Radio >T T . .. .--., 1 v« ° , , „ Z-r, ,, i ^OH l.UKl t n*] H v (i MJ M iui: rropagi Osj. sladk. tov. 136 bi., Beckerek sladk. tov. 750 bi., ! 13.20 Plošče 17.30 Slovenski vokalni Osj. livarna 145 bi., lmpex 50, Trboveljska 72—90. j velesejma) 18.30 0 velesejmu (Zdravi Programi Radio Ljubljana t Torek, 4. septembra: 12.15 Ploščo 12.45 Poročila 18.00 čas, plošče 17.30 Cerkveni koncert: Frančiškanski pevski 7.bor (prenos z velosejma) 18.30 Plošče za otroke 19.00 Otroška ura (Cirila Medvedova) 19.25 Jurij Stross-moyer in jugoslovanska ideja 19.50 Cas, jedilni list. 20.00 Duetn' citrnški koncert: gg. Mezgolits in Skalai iz Belgrada 20.45 Radijski orkester 22.10 Cas, poročila 22.30 Angleške plošče. Sreda, .1. septembra: 12.15 Plošče 12.50 Poročila 18.00 Cas 13.05 Predavanje TOI: Propagandni obrtni teden kvintet (prenos z (Zdravko Gosak) 18.50 Plošče 19.00 Naši velinožje na znanstvenem ln kulturnem polju 19.20 Iz gledaliških zapiskov (Ciril Debovec) 19.50 Cas. jedilni list 20.00 Koncert opernega solist« Roberta Primožiča 20.45 Radijski orkester 21.30 Fnntje na vasi 22.00 Cas, poročila, prenos z velesejma. Drugi programii TOREK, 4. septembra. Beli,rad: 20.00 Predavanje 20.30 Igra 21.00 Vokalni koncert 21.30 Radijski orkester — Zagreb: 20.15 Igra 20.45 Vokalni koncert 21.45 Plošče — Dunaj: 17.55 Islandske melodije 19.2.1 MOrlekeJeve pesmi 20.15 Radijski orkester in Jazz 20.50 Orgelski koncert — Budimpešta: 18.45 Ciganska glasba 20.15 Orke Belgrad. Drž. papirji: 1% invest. pos. 72—73 (72.50), vojna škoda 345—346 (346). 12. 348.50—349 (350, 349.50), 6% begi. obv. 59—60 (60, 59.50), 1% Bler. pos. 59 bi., 7% pos. DHB 70 bi. — Delnice: Narodna banka 4120—4160 (4140), Priv. agr. banka 213—214.50 (213.50). Hmelj Braslovče, 31. avgusta. Večinoma se je obiranje končalo že v prejšnjem tednu, le po tistih krajih, kjer je bila toča, se je končalo obiranje šele zadnje dni. Nobeno leto še ni bilo obiranje tako otežko- ^ ^ . ......„.„„..„..„ _____ čeno in dolgotrajno kakor letošnje. Sprva se je mo- i štralni t^m-ert"22.50 .ia-zz —°Miim"-Tr'ši": 20.45' Opereto —---—L'---—-- --1-------' ------- — Rim Bari: 20.45 Celistični in vokalni koncert — Praga: 19.10 No vrtu gospe Bohute, igra 20.15 Fantastične kompozicije zn klavir, Sehumonn 20.35 Amundsenova smrt, pesnitev 21.00 Simfonija št. 7 v K-duru. Bruekner 22.15 Sramel — Brno:. 20.15 Pesmi — Bratislava: 19.10 Staneekove kompozicije 20.10 Temu za klavir, Beethoven — Varšava: 20.10 Opera »Glocondo«, Ponelilelll (na ploščah) — Nemčija: 19.50 Uvod v kongres narodno socialistične stranke 20.00 Kongres stranke (med drugim govor Adolfn Hitlerja). SREDA, 5. septembra. Belgrad: 20.00 Prenos W, Ljubljane — Zagreb: 20.00 Prenos iz Ljubljane — Dunaj: 17.35 Petje 19.25 Vojaški! godim 21.00 1/ sodne dvorane 22.10 Marši in valčki (Radijski orkester) 23.40 Jazz -Budimpeštu: 18.2(1 Vokalni koncert 19.85 linija 20.111 Srebrne gosli, igra 22.10 Klavirski in vokalni koncert 23.00 Ciganskn glasim — Milan-Trst: 20.15 Igra 21.80 Cerkveni koncert — llim-Bari: 20.45 Opera Madomia Oretta Rlccitelli — Praga: 19.25 Godba na pihala 20.20 Igra s petjem 21.00 Koncert 22.15 Plošče ■ Bratislava: 20.30 Domači učitelj, igrn Varšava: 20.15 Miekle\*lo7ev večer 21.30 Cbopimivn klnvirskn glasba 22.15 Znhnvnn gin »bn \emfljn: 19.:in Svečami ,|vi>rl1ev stra'nkineg!i kongresu 20.30 Večerna glasba it Nunlbui ga. ralo spodbirati zrele rože od nezrelih, pri pravem obiranju pa se je večinoma povsod obiralo lako, da so ločili rjave rože in zelenih. Naši hmeljarji so namreč zlasti letos gledali na lepo obiranje, ker se govori, da se bo hmelj plačeval zelo različno, lorej po kakovosti hmelja. Prav za prav pa ni bilo pri letošnjem obiranju tiste živahnosti kakor druga leta. Kakor je bilo različno zorenje hmelja, tako različna je tudi množina posameznih nasadov. Letos se je veliko boljše obnesel pozno obrezani hmelj; tudi im tistih krajih, kjer ga je koncem maja loča uničila, se je zadosti obnesel, cvetel je namreč zelo bogato, pač pa bo najbrž lažji vsled prehitrega zorenja. Končno leži še pred hmeljarji vprašanje htnelj-skih cen. Zaenkrat se svčejo cene še vedno okrog 40 Din za 1 kg, vendar upajo naši hmeljarji, da se bo \ par dneh razvila živahnejša kupčija z boljšimi cenami. V dneh 7. do 9. septembra bo na Planinski gori eivharistična tridnevnioa ter blagoslov zlate krone M. B. Dne 6. septembra ob 18: Pridi Sv. Duh, govor, litanije, blagoslov. Dne 7. septembra ob 6: Govor in ev. maša z blagoslovom; ob 18: govor, litanije, blagoslov. Dne 8. septembra (Rojstvo Marije) ob 6: Govor, sv. maša z blagoslovom; ob 10: govor, sv. maša z blagoslovom; oib 14: govor, pete litanije M. B., blagoslov. Sledu sprejem v Marijino družbo. Ob 18: Govor, litanije, blagoslov. Od 18 (8. septembra) do 6 (9. septembra): Celonočno čaščenje presv. R. T. Dne 9. septembra (Ime Marije) ob 0.30 (ponoči): Prva av. maša in 6v. obhajilo; ob 6: govor in druga sv. maša z blagoslovom; ob 10: govor, slovesna peta sv. maša, blagoslov; ob 14: sklepni govor, blagoslov zlate krone, procesija s podobo Srca Marijinega in roženv. M. B., blagoslov z Najsvetejšim in ziahvalna pesem. Sledi papežev blagoslov. Za avetoletne odpustke bo procesija v soboti) in v nedeljo z dvojnim obiskom cerkve. — Prilika za sv. 6poved bo vse tri dni. Zlata krona je dar Marijinih častilcev v spomin 300 letnice obstoja romarske cerkve M. R. Pribežališča grešnikov na Planinski gori; krona nosi napis: »Svoji Kraljici darujemo svoja srca — vdani otroci. 1683—1933: Plamina-Studeno.« Ukradeno koto se vrnilo lastniku Konjice, 2. septembra. V soboto, dne 1. septembra se je mudil po opravkih v Konjicah preloški cestar (Preloge pri Prihovi) Jurij Rorič. Ker je kolo pustil vedno samo, kadar je šel v kako trgovino ali urad in mu še nikdar ni izginilo, je to storil tudi včeraj. Od s>tralui je osupnil, ko je pogrešil svoje kolo. Potrt od jeze in izgube 1200 Din se je vračal proti domu. Danes pu se je spet mudil tukaj. Na poti domov se je ustavil pri »Belem medvedu« nasproti Golica. Nenadno je švignil mimo rumeno oblečen fant. 7m hip je Rorič pogledal kolo in spoznal svoje. Nagilo je sikočil za kolesarjem 111 zaklical trem možem, kateri so šli od poznega sv. opravila, naj ga primejo. Naglo kakor blisk ga je zgrabil Franc Leskovar iz Perovca. Fantu je kar sape zmanjkalo in od strah« je spustil kolo iz rok. Cestar, ki je v tem hipu pritekel, ie zahteval oni njega knjigo. Ta mu je razodela, kdo je uzmovič. S kolesom sc jc danes vozil že po Slovenski Bistrjci. Zagorje Počivila so je Vincencijeva konferenca. Stvar je v našem delavskem kraju prepotrebna. Naj pomaga. kdor lahko. Zima bo huda, revščina velika. Sestanek v nedeljo. Zaradi bolezni je odložil mesto blagajnilka pri Električni zadrugi g. M. Lazar. Novi blagajnik je g. A. Prosenc. Nagrada za zamujeni čas je polovico manjša. Smo zadovoljni. Vp« deponirani premog pni TPD, katerega je bili na tisoče vagonov, bo »koraj prodan. Ni ravno oiaba konjunktur« m TPD. Stran & _»i,OVENEC«, dne 4. septembra 19514. Stev. 200. MALI OGLASI V malih oglasih velja »aaka beseda Din i'—; ienltovanjtki oglati Dtn 2—. Najmanjši znesek ta mati ogla« Din 10-—. Mali oglaal a« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja ■« računa enokolonska S mm tisoka petltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloilfl znamko. DANSKE PLAStt l\ JESEN športne od Din 180'—, tenčkoate v raznih fazonahod Din 450'—, damske jesenske obleke volnene od Din 175'—, športna in modna krila, bluze, jutranje halje pisarniške balje nudi r. 1. GORICAH LjubUana Sv. Pelra cesta 20 oai«i(e si veitho zalogo v naSem Konlehc oddelhu Dekle z dežele išče primerno službo k boljši, manjši družini. — Zna kuhati in opravlja vsa domača dela. Ponudbe upravi »Slov.« pod »6im prej« št. 10180. (a) E®| Učenca poštenega, kmetskih staršev, ki ima veselje za trgovino in ima vsaj dva razreda meščanske ali srednje šole, sprejme takoj trgovina z mešanim blagom Lenarčič Stanko, Nova vas pri Rakeku, (v llužbodobe Samostojno kuharico sprejmemo za večji pen-zijonat na severnem Jadranu. Nastop službe 1. novembra 1934. Reflekti-lamo samo na dobro iz-vežbane osebe, ki so bile že zaposlene v hotelih, odnosno večjih penzijona-tih. Prednost imajo one, ki imajo osebno pravico za vodstvo penzijonata, odnosno vse po obrtnem zakonu predpisane pogoje. - Ponudbe s točnim opisom dosedanje zaposlitve, kakor tudi z navedbo minimalnih zahtevkov za delo v času se-Zbne in delo po sezoni, ti a j se pošljejo na upravo »Slovenca« pod »Jadran« Jif!1 9842 (b) Organist za mesečno plačo s hrano in stanovanjem — se takoj sprejme. Ponudbe upravi »Slov. pod »Orga- nist« št. 10179. (b) Izurjene pletilje sprejme za stalno Soss K., Mestni trg 18. Kupim večjo množino špul. Ženska z dežele ki je vajena vseh del na vrtu, zna kositi ter bi popolnoma samostojno oskrbovala eno hišico, kravo, sadni in zelenjad-ni vrt — se sprejme s 1. oktobrom. Starost od 40—50 let. Plača po dogovoru. Pismene ponud be pod »Vztrajna« 10177 upravi »Slovenca«. (b) Pečarje dobre postavljače takoj sprejmem. Pečarija Jer-ko, Črnuče-Ježica. (b) Hišnika samskega ali poročenega iščem za takoj. Karlov-ska c. 1. (b) Pouk Gospodične se sprejmejo na dnevni in večerni pouk v šivanju perila. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9925. (u) Znani, najstarejši, najbolj obiskovani Christofov trgovski tečaj v Ljubljani vpisuje zadnji mesec september vsak dan, Domobranska št. 15. Najboljše učne moči. — Trgovski predmeti, nauk o reklami, slovenska in nemška stenografija, stro-jepis, jeziki, — Vpisnina 30 Din. Lastna hiša, zato mesečna šolnina samo 120 Din. — Pouk prične 1. oktobra. Zahtevajte prospekte. Zavod preskrbuje službe. Dnevni in večerni tečaji (u) Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Za vloge (knjižice) Kmetske posojilnice ljubljanske prodam parcele ob Ižanski cesti v Ljub Ijani in v občini Moste pri Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10080. (D) Knjižico Mestne hranilnice Kamnik, okrog 100.000 Din kupim proti takojšnji go tovini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod znač »Kamnik« št. 10.099. (d Knjižico Kmetske posojilnice na Vrhniki, okrog 25.000 Din kupim za gotovino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vrhnika« 10.100. (d I 150.000 Din Zadružne Gospod, banke d. d. Ljubljana oddam kot posojilo na dobro hipoteko po 4% letno. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) II Dijaki Dijake po 100—150 Din iščem v sobi. Lobe, Bolgarska ulica 17. (D) Dijaka (-njo) sprejme boljša družina pri pošti. Lepa zračna, sončna soba, kopalnica, strogo nadzorstvo. Naslov v upravi pod štev. 10208. (D) 'VVljl H za žimnice in drugo mehko opremo mora biti f ll l/l obdelana s specijalnimi stroji. Tako obueiana mjMl Inl žima odgovarja vsem higijenskim zahtevam, ni mastna, ker je dobro prekuhana, je brez duha ter onemogoča molje in drugo golazen. Največjo izbiro tovrstne žime Vam nudi po najnižjih cenah samo tvrdka J. KNiric rs Stražišče pri Kranin Na velesejmu paviljon „F" Dva dijaka (-inje) vzamem poceni na stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10204, D Dijakinjo nižje gimnazije sprejmemo na hrano in stanovanje. Skrbno nadzorstvo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10194. D Stanovanja IŠČEJO: Stanovanje ozir. samo sobo iščem na Dolenjski cesti ali v bližini Krojač, Dolenjska cesta 20. (c) ODDAJO: Stanovanje 3 velike sobe, se takoj odda. Ponudbe na upravo lista pod »Poleg sod-nije« št. 10196. (č) Sončna soba se odda v centru 1—2 dijakoma. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10203. D Lepo mesečno sobo v centru, oddam uradnici ali dijakinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10192. (č) bsi ODDAJO: Gostilno na Vrhniki- oddam v najem. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 10040. (n) Lokal za specerijsko t rgovino, na prometni točki brez konkurence oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10183. (n) Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE, luvelir, Ljub1 lana Wolfova ulica št. 3. Veliko blagajno 1.80 X 1.15 — kupimo. Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 10167. (k) Otroško posteljico kupimo. »Unitas«, Ljubljana — Celovška cesta 90 a. (k) i Posestva Javna dražba posestva in hiše z gostilno v Trbovljah, Loke 312, se bo vršila v Laškem dne 10. sept. t. L ob pol 9. Hiša je pripravna tudi za trgovino in leži ob glavni cesti. Informacije daje posojilnica v Trbovljah. Najnižji ponudek 113.600 Din usisssi če avto svoj stari proda/ai at motorja bi znebil se rad bri luioeev ti mnogo prižene Slovenčev naimaniš' inserat Šolske torbice, aktovke, nahrbtnike itd. priporoča v veliki izberi ter po nizkih cenah Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. (1) Železne postelje vseh vrst, železne nočne omarice, mreže za postelje v lesenih in železnih okvirjih dobavlja in popravlja najceneje Strgulec Pavel, Gosposvetska c 13 (Kolizei), Ljubljana. (1) Telefon 20S9 PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudf Pogačnik Bohoričeva uliea šj. 5. Dobro in poceni ee oblečete pri PRESKAR-JU, Sv. Petra ceeta 14. Žago venecijalko na električni pogon v Laškem, proda, event. da v najem. Jos. Osolin, Laško. (1) »Erika« pisalni stroj tmali, (dobro ohranjen -prodam za 1800 Din. I. Kokalj, Ljubljana, Gradišče 11. (1) Jnserati vSloVencu- imajo največji uspeh.• Sobo oddam solidni gospodični. Bleivveisova cesta 15-111, vrata levo. (č) Dve sobici lepo opremljeni, v centru mesta, direkten vhod s stopnic, kopalnica na plin, elektrika, se takoj oddasta za stalno enemu ali dvema solidnima gospodoma. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10178. PRAGI MEDNARODNI VELESEJEM V OD 2.-9. SEPTEMBRA 1934 OSREDNJI TRG čehoslovaške ekspertne industrije Pojasnila in legitimacije daje: ALOMA C O M P A N Y LJUBLJANA - Aleksandrova cesta 2 ČEH0 SLOVAŠKI KONZULAT PUTNIK, Ga jeva ulica za nebotičnikom 50°/o železniški popust na Čehoslo vaškem' 25—33% po inozemskih železnicah, plo-vidbah in zračnem prometu Šolske potrebščine po najugodnejši ceni — ter vse šolske kjnige nudi Podružnica H. Ničman Lfubljana - Kopitarjeva ulica 2 S ogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Služba organisla in cerhvenika v Planini pri Rakeku se razpisuje. — Prošnje s potrebnimi dokumenti do 10. septembra župnemu uradu v Planini pri Rakeku. Nastop službe lahko takoj. STARŠI! Otroku, ki obiskuje šolo, daite, ako je slaboten, pouiiti vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Energina«, za krepitev krvi, živcev in teka. Otroci, ki redno jemljejo »Energin«, imajo dober tek in so odporni zoper vsa obolenja »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako ie slabotno. To je prehodna dekliška doba, ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« daite vsakemu članu rodbine, ki ie malokrven. »ENERGIN« se dobi v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din. Reg. S. br. 19.147/33. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod FRANC PRAH trgovec in veleposestnik Bogu vdano umrl. Pogreb bo v sredo, dne 5. septembra 1934 ob 8 zjutraj iz hiše žalosti na domače pokopališče. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Imeno pri Podčetrtku, 3. sept. 1934. Žalujoča žena in otroci. Alja Rahmanova: 19 Zakoni v rdečem viharju Dnevnik ruske ženo Komunistična država dovoljuje ženam, da jim mesec pred porodom in dva meseca po porodu ni treba delati, in jih je popolnoma osvobodila domačih loncev ter jih prehranjuje v javnih jedilnicah. In obsodba izpovitka — to je strašina hinavščina zapadnfh dežel. Mi brez obotavljanja dovoljujemo ženskam odpravo plodu, koliikorkrat se jim poljubi, zakaj pri nas mora biti lovarišica žena v vsakem oziru enakopravna s tovarišem možem I« V sprednjih vrstah se zopet zasliši pridiršan smeh. Splošno so pa lile 6olze v potokih po licih. »Da, da, tovarišice žene, mislite si na primer delavko v tovarni za tirnice: Otroka ima, pa mu ne more dati mleka. Ali ni bolje, da napravi umetni splav? Pri nas je dovoljeno vse. V kapitalističnem sistemu se je morala žena prodati, pri nas ji tega nt treba. Buržujeki zakon žalostno životari, komunistični zatkon se razvija kot mogočna cvetka na ozadju komunistične gradnje. V kapitalistični državi je bila kri tovarišic žensk poceni, v komunistični državi se vsaka zavedna tovarišica tehta z zlatom!« Komunistična revolucija je zdrobila stare okove In z njimi staro družino. Osvobodila je tovari-šioo ženo I Pri nas je žena možu enakopravna na vseh področjih javne uprave I Prej je bila žena jetnica kuhinje, zdaj je tega osvobojena! Da bi prala umazano perilo možem in otrokom! Kaj še! Otroci naj gredo v zavetišča! Prehrana naj bo javna! Zgrade naj se otroški domovi! Javne pralnice! Tovarišico ženo potrebujemo za to, da gradi, ne pa, da kuha in pere! Zve- čer pa v klube in druga javna družinska zabava-lišča! Ljubezen in ljubezničanje sploh je predsodek preživelega buržujekega svetovnega nazora. Lju-bavne drame in druge oslarije so izmečki prejšnje buržujske ideologije! Vsa skrivnost je v tem, da v zakonu ne vidimo drugega nego nujno potrebo človeškega organizma in ga postavljamo na zadnje mesto 1 Tovarišice žene, prej ste bile enostavno porodni stroji, zdaj ste pa graditeljice našega življenja! Kratko, tovarišice žene, proč s starim, preživelim, proč z vsemi zaprekami in predsodki, proč s tovariši možmi in podajte jim roke v boju za zgraditev nove komunistične države!« Občinstvo je poplačalo govornikova izvajanja z gromovitim ploskanjem, ki se kar ni hotelo poleči; večina navzočnih je pretakala vroče solze, peščica pa se je muzala v zadregi. Govor sem dobesedno stenografirala za njim! 15. marca 1921 Po presledku več dni je bila danes Tosja zopet pri nas. Bila ,je 6hujšnla, bleda, skoraj je ul bilo spoznati. »Nataša,« je rekla, »Igor te prosi, da ga vendar obiSčeš. Nahaja 6e v koncentracijskem taborišču. Včeraj sem mu prinesla nekaj peciva in nn servijeto, ki je bilo vanjo zavito, je zapisal s svinčnikom: Proei Natašo, naj pride k meni!« »Reci mu, da ne utegnem!« jo zavrne Nataša mrzlo. »Nataša, včeraj sem ga videla, ko so ga peljali v mesto, da b: skladal opeko. Bil je tako bled in slab, da je komaj slal. Nataša, možno je. da | ga ustrele, saj je knjaz in njegov oče je bil gu-1 verner! Nataša...« »Ne utegnem!« je rekla Nataša tako odločno, da Tosja ni več silila. 3. maja 1921. Končno so nam od kazali nekaj gredic na polju, ki leži pred našimi vagoni. Kolika sreča! Same smo prekopale zemljo in nasadile nekaj čebule, redikve in krompirja. Gredica sicer ni velika, pa nam je vendar vsem, posebno pa še meni, prinesla mnogo veselja. Nič me zdaj tako ne veseli, kot če opazujem, kako kaj rasle, uspeva, živi... Zaljubljena sem v življenje iu v vse, kar je živega... Vsaka travioa, vsak brst me razneži. Za nizke čevlje, ki sem jih zadela v knjižnici in ki so mi mnogo premajhni, sem dobila v zameno kokoš in zdaj sanjam, kako si bom vzredila piščančkov. Že večkrat eem poskusila podložiti nekaj jajc, pa mi je vselej utekla. Najbrž je ne veseli. In jaz, tako hrepenim po ljubkih, rumenih, puhastih pišlkih! Na cesti sem pobrala mačko, suho, nesrečno, sestradano stvarno, in zdaj se mi zdi ena glavnih nalog, da živalci spet vrnem življenje. Preveč sem brala o smrti, da ne bi v vsakem živem bitju videla zaklad neprecenljive vrednote, vrelec nepopisnega veselja. 7. maja 1921. Otmar je v knjižnici. Pravkar sem 6e vrnila od Irtiša, kjer sem izplakovala perilo. Toda danes je šlo počasi, zelo j>očasi, saj je prijeten, topel po-' mladaneki dan. Hotel« sem se na solncu greti in ee zlecati, kakor graSčarica, ki je čepela na kamnu ob bregu, strmela v me in ji je vrat z mrzlično na-! glico utripal. Pomlad! Svetlozeleni, lepki lističi, velike, rumene cvetke, ki pokrivajo strmi breg votlo šumeče reke, žuželke, ki v nerodnem zaletu brenče okrog | mesnatih brstov, vse to me razriva, da mi polje I kri in mi živci lahno podrhtavajo... Ne vem, kaj bo, ampaik pozabila sem vse, vse, kar je bilo, in ne vem, kaj pride; v meni polje samo sedanjost, v meni je ista sreča, ko v nabreklem, leskečem se brstju in v drhtečem srčku zelene graščarice, ista sreča brez premišljanja, brez vpraševanja, brez preudarjanja. Ničesar več ne zahtevam od življenja, jie koprnim po bodočem, zakaj polna sem neizmerne, brez/kouene sreče, ki mi jo je dala ljubezen. Kadar sem prej pogledala ekoz zamreženo okence, nisem videla drugega, kot sivo steno velikega poslopja. Še vedno stoji stena pred menoj, toda tako mi je, kot da gledam skoz njo v pomladansko pokrajino, in ponoči, ko skoz odprto okno lije vonj cvetočega drevja in nekje v daljavi plavajo glasovi otožne pesmi, mi srce skoraj poskakuje od veselja. Potem se teeno stisnem k Otmarju in ko me nežno ljubkuje, ee vse krog mene zaziblje in izgine, ničesar ne vem, kot da ljubim ... In ko mu položim glavo na prša in počasi, j>o-časi splavam v spanje, tedaj se osupla vprašujem: Je li mogoče, da sem tako srečna?--— Sedela sem torej na bregu Irtiša, gledala v daljavo in namesto, da bi izplakovala perilo, ssm mislila samo na to, kako bi bilo, ko bi zdaj prišel Otmar in me poljubil. V ušesih mi zvene melodije, ki jih igra, glasba, ki odkriva to, česar nobena beseda, nobena misel ne more izraziti. Ne, nič nisem mislila, ampak predala sem se čuvstvovanju, glasbi svoje ljubezni, ki mi omamlja razum in mi ob njej drhti telo. —-- Je-li to dobro? Je-li elabo? Ne vem; ni mi mar Živeti hočem, žiiveti v svoji ljubezni, v svoji sreči. — — — Naročajte .Slovenca* I