Stev. 30.	Posamezna številka stane SO vinarjev.	Leto 1.
Uredništvo in uprsvništvo v Velikovcu.
List izhaja vsak torek na dveh in vsak petek na štirih straneh.
Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K.
Velikovec, 14.noYembra 1919.
Cene inseratom: enostopna petitvrsta ali nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust.
Za kaj se bomo odločili?
Obhajamo obletnico, kar je po-' ginila stara Avstrija ! Ne točimo solz za njo, saj nam ni bila skrbna mati, ampak huda mačeha, ki je imela za nas le palico in bič, medtem ko je na naše stroške pitala Nemce in Madžare. Slovani smo morali samo plačevati davke, služiti vojake, pri tem pa držati jezik za zobmi. Če je kak Slovan zahteval svojih pravic, je moral v najtemnejšo ječo. Avstrija nas je hotela uničiti. Zato je začela krvavo vojno, ki je prinesla vsemu svetu, posebno pa nam Korošcem toliko nesreče. Nismo še pozabili, kaj so takoj ob začetku vojne delali avstrijski rabeljni z našo narodno duhovščino, z našim učiteljstvom in z zavednimi kmeti. Naše izobražene ljudi so metali v ječo, da bi mogli z zbeganim ljudstvom storiti, kar so hoteli. Zagrizeni nemškutarji so bili navadno oproščeni vojaške službe in so dobili povrh še kakšno prav mastno službo. Slovenci pa smo morali, čeprav smo bili bo-lehni in slabi, na fronto, umirat za svojo mačeho Avstrijo. Zastonj so bile vse prošnje za oprostitev; niti par dni dopusta mu niso privoščili. Dobil ga je le tedaj, če je njegova žena gotove gospode dobro namazala s putrom in špehom, ali pa če je podpisal vojno posojilo. Doma pa so pridno rekvi-
rirali žito, mast, živino, sploh vse ! Slovenec je smel le delati, le dajati, ust pa ni smel odpreti: saj ni smel niti govoriti niti jesti 1 Koroški Slovenec je moral iz tisočerih ran krvaveti za tisto prokleto Avstrijo, ki ga je bila obsodila na smrt in ki je bila raz-bobnala v svet: „Na Koroškem ni več Slovencev I"
A Bog je pravičen sodnik. Stare Avstrije ni več ! Razbita leži na tleh. Uničili so jo njeni lastni grehi, njene lastne krivice, njeni kratkovidni ministri.
(Dalje priliodniirO
Dragi Korošci!
V	dneh najhujše bolesti, ko je krvavelo moje srce, ker sem izgubila
, tako dobrega in blagega sina, me je tolažila zavest, da čutite in trpite z mano tudi Vi, dragi Korošci. Ne morem se zahvaljevati vsakemu posebe, zato se Vam zahvaljujem vsem skupaj, od prvih voditeljev naroda pa do zadnjega vaščana, za Vaš trud in Vašo požrtvovalnost. Storili ste vse, kar je bilo v Vaši moči, da je bila njegova zadnja pot k meni tako veličastno lepa.
Prosim Boga, da bi mi še dal moč, da bi videla Vas, da bi videla zemljo, katero je moj sin tako ljubil, za katero je umrl.
V	zatonu mojega življenja me bo tolažila zavest, da tudi Vi ne boste
nikdar pozabili mojega sina, ki je dal življenje za osvoboditev tužnega Ko-i rotana. •
Šent Jurij ob juž. železnici, 7. novembra 1919. Nežka Malgaj.
Koroška deželna vlada pobegnila v Volšperk.
Svoj čas smo poročali, da se je koroška deželna vlada preselila iz Št. Vida v Volšperk. Zakaj je to storila, tega takrat nismo mogli izvedeti. Te dni pa se je vrnil iz avstrijskega ujetništva g. župnik Fajnik. Šele od njega i smo izvedeli, da so se v Metniški in Krški dolini kmetje uprli (spuntali), in sicer zaradi rekvizicij. Koroška deželna vlada se je ustrašila razkačenih kmetov in je pobegnila v Volšperk.
Povest o malopridnem otroku.
Neka gospa je imela malopridnega otroka. Nekoč gre z njim na sprehod. Imel je lepe nove čeveljčke, j žametno obleko, in tudi sicer je bil načičkan. Naenkrat si zmisli: „Mama, daj mi cukra!" „Doma ga dobiš" ga pomirja mati. Trmoglavček pa začne kričati: „Daj mi cukra, ali pa stopim v blato!" In ker mu mati ni mogla i takoj izpolniti njegove želje, skoči deček z obema nogama v velik kup j blata, ki je stal tik ob potu, tako da
Povest o čudnem detetu.
Živela je nekoč mati, ki se je strašno pregrešila. Zato jo je Bog kaznoval, da je dobila dete, ki je bilo tako čudno, da so ga ljudje prihajali gledat od blizu in daleč. Dete je bilo namreč zelo majhno in slabotno, imelo pa je tako velikansko glavo, da se tudi najstarejše ženice niso spominjale, da bi bile že kdaj videle kaj takega. In bolj ko je dete rastlo, bolj je rastla'tudi njegova glava. Usta so bila kakor nenasitno žrelo. In dete je jedlo in jedlo, trebuh se je grozno širil, roke pa s< ostale tanke in drobne, noge pa tako šibke in slabe, da dete ni moglo hoditi. Klicali so raznezdravnike, pa nobeden ni mogel pomagati detetu ; vsak je zamišljen odhajal, majal z glavo in si mislil: „Za to dete ni zdravila, ker ima vodeno glavo (Wasser-kopf) moralo bo umreti 1"
In res, nekega deževnega dne, ko se je vreme držalo posebno kislo, je
ubogo dete izdihnilo svojo dušo. Pa so zopet prišli zdravniki in so razrezati to čudno mrtvo dete. Telo je tehtalo le 6 kg, in od teh samo glava 3 kg.
Pogledali pa so v stoletno pratiko in tam je stalo, da se bo tega in tega leta rodilo dete kot kazen za velike grehe svoje matere in bo živelo sebi in drugim v nadlego, dokler ne bo žalostno poginilo. Temu detetu pa bo ime — Nemška Avstrija.
Neki pobožni puščavnik pa je pripisal v pratiko še to-le razlago :
Stara Avstrija je bila velika greš- , niča. Zato bo morala njena hčerka postati taka pokveka. Štela bo 6 milijonov ljudi, a od teh jih bo živelo samo na Dunaju in drugih večjih mestih 3 milijone. Zato pa bo vladala v Avstriji vedno lakota, ker je preveč takih ljudi, ki samo jedo, premalo pa takih, ki bi skrbeli za vsakdanji kruh. Zato pa bo Nemška Avstrija, ki se je rodila v grehu, tudi žalostno poginila.
Iz Voberskih gor.
Pri peči že sedimo, glasno zdihujemo;
Kaj bomo jedli, pili, zdaj premišljujemo. Štrufej in pa naš Tončc za puške sla prosila,
Ker pel že dolgih mescev, na lovu nista bila. *
Mi pa smo slabe volje,
Ker sneg je pal na polje.
Vse žilo še je zunaj in zelje in krompir;
Da nič ne bo pijače, to je šele hadir!
In lačna nemška republika
Pošilja k rum zdaj boljševika.
Ta boljševik, to ti je kunde:
Povsod razuaša „Schicksalstunde".
Zelene liste bukve, male,
Le osla bi na led speljale.
Kdo kruh odnaša in meso,
To zdaj šele spoznali smo.
Ponoči on prihaja le
Tu sem u Voberske gore.
V pest ko bomo ga dobili,
Mu bučo bomo razdrobili.
Stran 2.
»KOROŠEC" dne 14. novembra 1919.
Stev. 30.
je brozga v debelih curkih brizgnila ne le po otroku, temveč tudi po materi.
Temu malopridnežu so podobni vsi tisti, ki zahtevajo v svoji nepo-trpežljivosti in trmi od majke Jugoslavije to, česar trenutno ne more dati, in pri tem s svojim umazanim jezikom blatijo sebe in domovino.
Jugoslavija največja dobrotnica Avstrije.
Na Dunaju so v ministerstvu za prehrano izračunali, da Avstrija sama sebe ne more preživljati delj kot 3 mesece v letu, ako bi rekvirirali ves živež v državi. Torej mora Avstrija 9 mesecev v letu dobivati živež od drugod. Antanta ji pošilja živež le še v majhni meri, ker Avstrija nima več s čim plačevati. Zlato in druge vrednosti, vse je šlo že izven države za bori košček kruha. Gozdovi, rudokopi in celo vodne sile so zarubljene od antante. Sedaj prodaja država dunajske spomenike in muzeje, da se z največjo silo preživlja od dne do dne. Lakota in beda pa postaja posebno na Dunaju vedno hujša in hujša. V tej stiski ji je priskočila Jugoslavija na pomoč. Če Dunajčan sliši ime Jugoslavija, mu zažari obrazA ker edino od Jugoslavije upa rešitve. Tako sodi Dunaj o Jugoslaviji, pri nas pa se še zmeraj dobe ljudje, ki mislijo, da bodo našli v Avstriji deveta nebesa!
Gospodarske novice.
Sladkor.
Naša država je dovolila, da se izvozi iz naše države na Češko 1100 vagonov moke in večje množine pšenice, za kar nam bodo Čehi dali 900 vagonov sladkorja.
Pomanjkanje kuriva na Dunaju.
Na Dunaju morajo ljudje strašno zmrzovati, ker ni premoga. Mestna občina je morala razdeliti med prebivalstvo drva, ki so bila pripravljena za najhujšo silo.
Vlaki zopet vozijo.
Na južni železnici vozijo vlaki zopet kakor pred 28. oktobrom. Upati je, da bomo v najkrajšem času zopet preskrbljeni z moko in drugimi potrebščinami, katerih nam je zdaj primanjkovalo.
Oddaja žita v Avstriji.
„Freie Stimen" poročajo, da se je doslej izterjalo v avstrijskem delu Koroške 1463 centov žita. Iz drugih dežel so dobili 407 centov moke. Prebivalstvo pa potrebuje vsak teden 4400 centov moke. Torej manjka vsak teden 2530 centov. Oglejte si nekoliko te številke ! Imejte vendar usmiljenje z ubogimi Celovčani in nikar preveč ne jejte ! Šparajte žito in druga živila I Glasujte za Avstrijo, morebiti se Vam posreči, priskočiti na pomoč sestradanim Celovčanom 1
v
Širite povsod „Korošca"!
Dopisi.
Bistrica v Rožu. Odkar so Jugoslovani zasedii naše kraje, nimamo pri nas stalnega zdravnika: Prejšnji zdravnik dr. Klimpacher je zbežal v Avstrijo, ker je imel preveč kosmato vest. On se ie namreč največ trudil, da se je sestavila tukaj alarmkompanija, ki je spravila več dobrih Slovencev v nesrečo. Sploh se je raje pečal s politiko proti Slovencem, kakor pa da bi bil obiskoval bolnike. Ker pa ne moremo biti brez zdravnika, prosimo deželno vlado v Ljubljani in Narodni svet za Koroško, naj se takoj razpiše tukajšnje zdravniško mesto.
Branca vas v Rožu. Namesto na Bistrici imamo zdaj pošto v Podgorjah v Rožu. Daljava je približno enaka, poštni sel prihaja vsak dan kakor prei, a reci moramo, da smo prej dobivali pošto bolj redno. Zgodi se, da kdo zaporedoma ne dobi dveh, treh številk časopisa, potem pa vse naenkrat. Enkrat nič branja, potem preveč naenkrat. Ker pušča sel vse v eni hiši, zdaj v tej, zdaj v drugi, človek ne ve, kje naj bi iskal svojo pošto. Pošta leži kje dneve in dneve, in to in ono se sploh izgubi. Mi bi želeli, da dobimo svojo poŠto na dom, ali da bi vsaj vedeli, kje jo imamo iskati. Kakor se govori, dobimo tudi poštni nabiralnik. Razume se, da ga je treba napraviti ob cesti. — Griža v naši vasi ponehuje. Hudo nas je obiskala: pobrala je štiri bolnike, kot najzadnjo staro Kržejevo mater, poleg nje še tudi že priletno Bistrovo Uršo, a tudi dva mlada fanta, Bistrovega Petra in Bašte-jevega Pavleta. N. p. v. m. — Zadnji čas se jih je v našo župnijo več vrnilo iz laškega ujetništva. Bodite nam vsi skupaj prisrčno pozdravljeni! Vsi pripovedujejo o silnem trpljenju in pomanjkanju, ki so ga morali pretrpeti v ujetništvu. Lah se je izkazal kot največjega hinavca! Najprej je Jugoslovane sprejemal kot zaveznike, potem jih je pa najbolj zatiral! Samo v enem taborišču je pomrlo 17.000 Jugoslovanov. Italijani postopajo z ubogimi ujetniki nečloveško in barbarsko, popolnoma brez usmiljenja in brez srca! In ne pustijo jih domov, četudi mnogi izgledajo kot bi vstali iz grobov. In začenja se nova zima. Koliko jih bo še pomrlo, če ne pride pomoč! Ujetniki, ki so se vrnili, pripovedujejo, da Lahi sami trpe pomanjkanje. Samo zasedene kraje stare Avstrije zalagajo z vsem v izobilju. Hočejo jih preslepiti, kako dobro je v Italiji. A Italijan, ki z ubogimi ujetniki nima nobenega usmiljenja, ga tudi z njimi ne bo imel, ko bodo trdno v njegovih krempljih. Poznati je treba te tiče! — Lov, ki ga je imel prej neki celovški gospod v najemu, so vzeli zdaj domačini sami v najem. A zdaj je začel ta celovški gospod groziti. Seveda nam njegove grožnje ne morejo do živega. A dobro vemo, kako bi nas zopet sekirah in stiskali na vseh koncih in krajih, če bi še kdaj prišli pod Nem. Avstrijo. Toda ti časi so minuli in si jih ne želimo več nazaj.
Šmihel pri PliberUu. V nedeljo 9. t. m. je priredil telovadni odsek šmihel-skega izobraževalnega društva dve burki: „Zamujeni vlak" in „V ječi". Igrali so samo domači fantje, in čeprav so nastopili
prvič, vendar z jako dobrim uspehom. Po igri se je vršila tombola, katera je-nudila gostom obilo zabave. Vsem onim, ki so z darovi omogočili naš prvi nastop, se tem pot' ni prav iskreno zahvaljujemo; posebno se zahvaljujemo g. Božiču za njegov govor.
Kazaze. Zborovanje čebelarske podružnice se je prav dobro obneslo. Dne 19. okt. smo imeli čebelarski tečaj, h kateremu se je zbralo polno miladi.h in starih čebelarjev, G. Okorn nam je predaval o pomenu umne čebeloreje. Razkazal je različne panje, tudi nove A. Z. Končno se je pričela zanimiva debata o izboljšanju navadnih kmečkih panjev itd. Želimo, da bi imeli večkrat kaj stičnega.
Kazaze. Z veseljem mora človek opazovati življenje med našim ljudstvom, odkar je postalo prosto v lepi, mladi Jugoslaviji. V enem mesecu smo imeli kar 2 prireditvi. Pri zadnji, ki jo je priredilo naše pevsko društvo, smo opazili veiiko občinstva in v naše veselje tudi take, ki so nas do sedaj gledali ie od strani. Uvideli so sami, da smo vsi enaki in da se lepo razumemo. Zato kličemo onim, ki še žive v zaslepljenosti, na veselo svidenje ob drugih sličnih prireditvah.
Škocijan v Podjuni. Dne 20. oktobra smo praznovali tu redko slavije. V občeznani, narodno zavedni družini gospoda župana Piceja so obhajali dvojno poroko. Gdč. Anica Picejeva se je poročila z g. gozdarjem Luko Otičem, njen brat g. Janko pa z gospo Ljudmilo Vatik. Poročil jih je brat g. Otiča, gospod Honjec, župnik na Koprivni. Škocjanski pevski zbor je v nedeljo zvečer priredil tiovoporočencem podoknico z bakljado. Pri tej priliki moramo omeniti, da je ta družina največ trpela, ko je pridrla nemška druhal v Škocijan. Gospod Pi-cej, ki je že 28 let župan, je moral bežati; gdč. Anico pa so Nemci mučili, kolikor so le mogli. Pokradli so.jim prav vse, tako da niso imeli niti najpotrebnejših stvari. Novoporočencem kličemo še enkrat: Bilo srečno!
Jadovce pri Grabštanju. Od vojske najhuje prizadeta je v naši vasi Hertlnova hiša. Sin Jakob, ki bi moral prevzeti gospodarstvo, je padel v Galiciji 20. oktobra [914. Drugi sin, Valentin p. d. Knap, v Št. Petru, oče sedmerih nedoraslih otrok, se pogreša od januarja 1915. Martinovega očeta je 4. junija t. 1. na polju zadel v glavo kos granate, ki je eksplodirala 5 korakov pred njim. Bil je takoj mrtev. Na Vseh svetnikov dan smo pa ob veliki udeležbi spremljali mater k zadnjemu počitku. Odšla je za sinom in možem v večnost. Hudo prizadeti družini in sorodnikom naše sožalje!
Grabštanj. Dobili smo novega okrožnega zdravnika g. Dr. Hrušaka, ki ordinira sedaj vsak dan v župnišču v Grabštanju.
Metlova. Predragi Korošec! Čita-mo te z velikim zanimanjem, tako da je naročena nate skoraj vsaka hiša. Po dolgih letih smo tudi mi oživeli. Imeli smo prvo ljudsko veselico, ki je nad vse dobro uspela. Naši pevci in igraki so pokazali, da znajo izborno rešiti svojo nalogo. Nikoli še ni videla naša

Stev. 30.
„KOROŠEC", dne 14. novembra 1919.
Stran 3.
vas tolike udeležbe, kakor tisto nedeljo. Saj je bilo navzočih okrog 400 ljudi.
Guštanj. Dne 24. okt. smo prepeljali zernske ostanke pokojnega Malgaja v Sv. Jurij ob južni Železniki. Truplo, ki je že 6 mesecev počivalo v zemlji, smo 23. okt. prenesli v cerkev Sv. Antona*, kjer so stražili rakev celo noč vojaki Malgajevega oddelka in guštanjski Sokol. Drugi dan se je brala maša zadušnica. Dr. Rozman je s svojim govorom ganil poslušalce tako, da ni jedno oko ni ostalo suho. Ob 14.. uri se je sprevod začel pomikati proti Dravogradu. V trgu so se od pokojnika poslovili g. gerent Leč nik, g. Oset^ in g. Rajko Kotnik. V imenu občine Št. Jurij se je Korošcem za sočutje zahvalil g. Drofenik. Pri sprevodu so bile polnoštevilno zastopane vojaške in civilne oblasti, duhovščina, požarna hramba, Malgajev oddelek, telovadna društva, šolska mladina, urad-ništvo in delavstvo jeklarne ter tnnogo občinstva. Tudi v Sp. Dravogradu so se govorniki in pevci poslavljali od mrtvega junaka. Drugi dan se je truplo odpeljalo po savinski železnici proti Celju. Na vseh postajah venci, govori, žalo-stinke. Najiskreneje je bilo slovo tam, kjer so zapeli kmetska dekleta in fantje. V Celju se je tisočera množica klanjala mrtvemu junaku. Dne 26. so prepeljali truplo s 3 pari konj v Št. Jurij in ga tam oddali tamošnjemu odboru, da ga pokoplje v domači grudi. Z iskrenimi, globokimi besedami je g. Rajko Kotnik nagovoril pokojnikovo mater in rojake. Ob odprtem grobu je še g. general Maister govoril v slovo Malgaju, ki ni mrtev, ker njegove ideje žive in bodo živele, dokler bo živel slovenski rod. Posebno pa bode živel med nami Korošci. Popoldan se je na Malgajevi rojstni hiši odkrila spominska plošča.
Bistrica v Rožu. V naši občini je enajst gostiln, pa niti ena ni naročena na kak slovenski list. Gostilničarji naj-brže mislijo, da pridejo naši kraji še kdaj pod Avstrijo. (Da bi gostilničarji kaj takega mislili, se nam ne zdi verjetno; tako neumni vendar niso. Bolj verjetno se nam zdi, da iz lenobe ali pa skoposti ne naročajo slovenskih listov. Sramota pa je za vsakega Slovenca, če zahaja v take gostilne! — Opom. ured.)
Iz vobrskih gor. V jedni zadnjih številk „Korošca" se je v odprtem pismu povedalo J. Glančniku v Sv. Štefanu, kar nam kmetom leži na srcu. Pozabilo se je samo omeniti glavnega Glančnikovega pomagača trgovca Moraka iz Kleč, ki se je, ko je bil še folksverovec, obnašal Slovencem napram ne kakor omikan človek, ampak kakor kakšna zverina. Morale pa ni morda samo surov in neotesan, ampak tudi žleht človek, kar kaže sledeči slučaj;
Ko je izdal g. general Maister razglas, naj se vsi begunci vrnejo, je šel Slovenec F. z dovoljenjem avstrijske oblasti v Nemško Avstrijo, da povabi nazaj sorodnike posestnika Glančnika. Morak je zagledal Slovenca F. in ga takoj naznanil nemškim orožnikom,'nakar ga je nemška deželna sodnija v Brežah obsodila, čeravno je bil popolnoma nedolžen, zaradi vohunstva na 6 mescev ječe. F. je obsedel svojo kazen v Karkavu pri Gradcu.
Vprašamo vas, če je mogoča večja lumparija, kakor jo ima ta malopridni Morak na vesti. Radovedni smo, kaj poreče k temu Glančnik? (Opomba uredništva : Glančnik nič ne poreče, ker gliha skup štriha. — Gospoda F. pa prav nujno prosimo, da nam pošlje natančno poročilo.)
Ker je stavec zbolel, drugega pa zaradi štrajka tiskarjev na moremo dobiti, izide prihodnja številka šeie v petek.
Lakota na Gornjem Štajerskem. Neka družina, ki se je pripeljala dne 27. okt. iz Ljubna (Leoben), pripoveduje, da je tam velik glad, da dobi vsaka oseba na teden samo eno os-minko bele moke in 1 kg mesa. Zato pa je v Ljubnem strašno razširjena griža, tako da pokopljejo vsak dan po 4 do 6 mrličev.
Grabštani. Na praznik vseh svetnikov popoldne se je pomikal od Brez-nikove hiše v Draži vasi dolg mrtvaški sprevod. K zadnjemu počitku so peljali Breznikovega Pavleja, ki si je v vojski nakopal smrtno bolezen. Včetrtek 30. okt. je izdihnil svojo blago dušo v 29. letu starosti. Ena se Tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži.
Lipa pri Rudi. Dne 9. t. m. je umrl tu po dolgi in mučni bolezni Franc Ro-senzopf. Kako so ga vsi spoštovali in ljubili, je pokazal njegov pogreb. Rajnika so spremljali na zadnjem potu občinski svet, šolska mladina z učiteljstvom in velika množica drugih ljudi. Na grobu so mu cerkvene pevke zapele lepo ža-lostinko. Umrli je bil vedno zaveden Slovenec. Blag mu bodi spomin!
Mali Št. Vid. Na našo mejo je prišla avstrijska „Fliichtlingsalarmkom-pagnie". Vsaka hiša je dobila po 3 do 5 teh lačenbergerjev. Avstrijski kmetje so seveda jako „zadovoljni" z njimi, saj jim morajo dajati vso hrano in kar še potrebujejo. Potem naj se pa kdo čudi, če avstrijski kmetje zahtevajo, da bi prišli pod Jugoslavijo!
Potres. V Italiji je bil te dni zopet potres, ki je napravil precej škode.
Velikovec. V nedeljo, 16. t. m. se vrši ob 3. uri popoldne v prostorih „Narodne čitalnice v Velikovcu" shod žen-stva iz Velikovca in okolice. Gre za ustanovitev ženske organizacije.
Čehi potrdili mirovno pogodbo.
Narodna skupščina (parlament) v Pragi je potrdil mirovno pogodbo.
Naše meje.
Ker naša država ni bila zadovoljna z mejami, katere ji je določila mirovna konferenca, se bodo v Parizu še enkrat posvetovali o naših mejah. Gre za Baranjo. 1 ašemu zastopniku v Parizu so francoski in angleški državniki (diplomati) priznali, da so naše zahteve upravičene.
Nemiri v Aleksandriji.
Listi poročajo, da so se vršili v Aleksandriji veliki nemiri. Moralo je nastopiti vojaštvo in napraviti mir.
Obletnica premirja na Angleškem.
Angleški kralj je zaukazal, da mora i i. t. m. ob' 11. uri v spomin na sklenjeno premirje za 2 minuti prenehati vsako delo in sploh vsako gibanje; celo vlaki se morajo za 2 minuti ustaviti.
Papež priznal našo državo.
Papež je priznal državo SHS. Politiki pričakujejo, da bo to dobro vplivalo na italijansko vlado, ki nam je doslej- hotela vedno nagajati.
Posvetovanja v Belgradu.
V	Belgradu so se te dni vršila važna posvetovanja med regentom Aleksandrom in ministri ter drugimi politiki.
Naš parlament.
Iz Belgrada se poroča, da bo parlament sklican najbrže 18. t. m.
Nemiri v Istriji
V	Istri, zlasti v okolici Pazina in Poreča je prišlo do spopadov med jugoslovanskim prebivalstvom in italijanskim vojaštvom.Tudi koroški Nemci so že do grla siti italijanskih vojakov. Za vse to pa se celovški gospodje prav nič ne zmenijo, ampak so celo prosili mirovno konferenco, naj bi tudi v naše kraje poslala italijanske čete. Saj bi jih morali rediti naši kmetje, ne pa celovška gospoda 1
Naše prireditve.
Hodiše. V nedeljo dne 16. t. m. obhajamo tu obletnico obstanka Jugoslavije. Ob 8. uri bo cerkvena slavnost, ob 15. u;i pa slavnostna prireditev izobraževalnega društva „Zvezda", in sicer v prostorih hotela „Ob jezeru" v Ribnici. Vzpored je zelo bogat in zanimiv. Uprizorili se bosta tudi igri „Gospa Kordula" in „Sokratov god". Del čistega dobička je namenjen pogorelcem v Ravneh.
V nedeljo dne 16. t. m. priredi krajevni odbor Narodnega sveta za Koroško v Šent Petru na Vašinjah javen shod, združen s kratko veselico. Za mnogoštevilen obisk se priporoča	odbor.
Velikovškemu ženstvu.
Na poziv „Narodnega sveta za Koroško" prosim ženstvo iz Velikovca in bližnje okolice, naj se brez razlike narodnosti, stanu itd. v nedeljo 16. t. 'm. ob 3. uri popoldne zanesljivo polnoštevilno udeleži sestanka, ki se vrši v prostorih Narodne čitalnice v Velikovcu. Ustanoviti si hočemo svojo organizacijo, le po nekaterih vaseh so ženske organizacije, le velikovško ženstvo spi spanje pravičnega. Pridite torej vse, da rešimo svojo cast!	Alojzija Modic.
Stran 4.
KOROŠEC", dne 14. novembra 1919.
Ste v. 30.
Za kratek čas.
Iz Celovca prihaja!
Gost: Gospodična, prosim računi Imam juho, goveje meso z dvema prikuhama, pečenko s s saiato, močnato jed, pet žemelj in četrt vina.
Natakarica: Oh, gospod, kako ste bili lačni!
Gost. Temu se ne smete čuditi, gospodična ; pomisliti morate, da prihajam iz Celovca !
V Celovcu.
Foltej: Veš kaj, Mihej, bil sem te dni v Celovcu zidom", pa sem slišal, kako so trije gospodje zabavljali čez Jugoslavijo.
Mihej: Kaj so pa rekli?
Foltej: Tega pa ne vem. Tako jim je namreč krulilo po želodcu, da jih nisem mogel prav razumeti.
Podpirajte naše študente!
V Kranju študira letos 29 koroških študentov. Stanovanje in hrano imajo v „Koroškem konviktu", ki se je z velikimi težavami priredil, zanje Pri sedanji draginje stanejo oprava, kurjava in prehrana ogromne stroške, katerih dijaki s svojimi letnimi prispevki ne morejo kriti.
Zato se obračamo na prijatelje našega dejaštva, na hranilnice in posojilnice, izobraževalna društva in na zastopnike občin, da z denarnimi podporami pomagajo nam kriti stroške za vzdrževanje „Koroškega konvikta". Pošiljajte „koroškemu konviktu" svoj dijaški dar. Olajšali nam boste težko skrb, kako v teh trdih časih naše dijake z vsem potrebnim preskrbovati. Hvaležni Vam bomo za vsako denarno podporo!
Vodstvo; „Koroškega konvikta", Kranj. Slovenija.
Razglas.
Na naše posredovanje, da se koroškim invalidom omogoči in kolikor mogoče clajša izvršitev nadpregleda (superarbitracije), je komanda Dravske divizijske oblasti odredila sledeče:
Mariborska pukovska okružna komanda prevzame velikovški okraj in odpošlje nad-pregledno komisijo vsaj vsakih 14 dni v Ve-likovec in po potrebi tudi v druge kraje veli-kovškega okrožja.
Ljubljanska pukovska okružna komanda prevzame boroveljski okraj ter izvršuje nad-pregled v tem teritoriju v istem smislu kakor mariborska pukovske okružna komada.
Gledé sestave nadpregledne komisije, kakor tudi o vseh ostalih podrobnostih naj pukovske okružne komande takoj ukrenejo vse potrebno, tako da bo počelo uradovanje komisije vsaj že sredi meseca novembra 1.1.
Komandant: general Smiljanifi 1. r.
Razglas.
Z dnem 15. novembra 1919 se izloči poštna nabiralniea Suha iz okoliša poštnega uraaa Libeliče, kateremu je bila do sedaj začasno prideljena, in se prideli zopet okolišu poštnega urada Labod.
Izjava.
Podpisanec priznavam, da se gospod nadučitelj Ciril Vizjak ni nikdar o meni žaljivo izrazil.
Velikovec, dne 7. nov. 1919.
Mihael Feinig.
Koroški oče in koroška mati, sta že naročila svojim otrokom priljubljeni mladinski list „Mlado Jugoslavijo"?
Narodni svet za Koroško potrebuje po en izvod od vsake številke „Jugoslovanskega Korotana", ki sta ga izdajala nadporočnik Malgaj in Srečko Puncer. Prosimo torej rodoljube, naj nam odstopijo po en izvod orl vsake številke za držav, licejsko knjižnico v Ljubljani.
Narodni syet za Koroško.
Išče se eslti^lcinjci. v letih 25 do 30 za malo obitelj v Prevaljah k majhnemu otroku, ki je izvežbana v kuhanju ter zmožna sama voditi gospodinjstvo. Naslov in pogoje pove uredništvo „Korošca".
Trgovci in gostilničarji, pozor!
Vsled opustitve zaloge vina prodajamo
STARO VINO
letnika 1917, pristno, izborne kakovosti po zelo nizkih cenah.
Gospodarska družba za nakup in prodajo
d. z. o. z.
Podružnica Sinča vas.
Prodam železje,
in sicer železnih plošč 20X50 cm, 7 do 10 mm, železje v palicah 2 do 3 m dolgih, 10 inni ter železne žice 5 do 10 mm. Naslov pove upravništvo „Korošca".
Primešaj krmi Mastin l
Enkrat na teden primešaj krmi pest praška' Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za C mesecev za enega prašiča ali vola da se bolje redi.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 20-50 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje
(naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po pošti 7 kron._
pekarna Trnkóeajy j Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža
d
Roman-cement
razpošilja v celih vagonih
Josip Osolin, Laško, Spod. Štajersko.
želi priii izobražena starejša gospa, ki je dobra kuharica in zna voditi gospodinjstvo. Sla bi tudi h kakemu gospodu, ki ima otroke. Naslov pod „Gospodinja", Velikovec, poštno ležeče.
Za gospodinjo
Prodajo in nakup posestev posreduje odvetniška pisarna v Velikovcu. Fran Kandare.
Odvetnik
naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Pliberku, Guštanj-ska cesta št. 7.
Trgovci, pozor!	Samo na debelo!
Dospela je velika izbira
manufakture.
V zalogi imava tudi vse vrste pletenine, drobnine in galanterije ter opozarjava zlasti na veliko izbiro čipk, vezanja, svilenih in baržunaštih trakov, raznovrstnih ovratnic, črnega in belega traku (Köpper), toaletnega mila, roženih glavnikov vseh vrst in velikosti ter vse vrste blaga,
spadajočega v to stroko. — Priporočava se
Gaspari & Faninger - Maribor
Tetcetthofova uliea 4t8
prva hiša na levi strani od glavnega kolodvora.
0 P
•s
83
S ►
ti U
&
s M
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo


DRAVA"
letina trgoviska In industrij ska družba
z. o. ac>
v MARIBORU.
K s
Ü i
p <
p *
g n
K*
o
(■rliK^a „ïyrtfixtixJl erv	y V«klU>>Vuu< — UrodxiiJc » X, Ma«eM. - T'i m «■» rx M- )£«-«:>«*	VvbHUi>»»(.r