KATOLJSK CKRKVEN LJST. _ Danica" izbaja vsak petek Da eeli poli. in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 20 kr . za |.ol leta 2 gl. 20 kr.. za četeit leta 1 gl 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr., za «/4 leta 90 kr.. ako zadene ca ta dan praznik, izide „Daniea" dan poprej. Tečaj XLIII. V Ljubljani, 28. listopada Lb90. List 48. Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) III. Edinost prave vere. 23. Osmo znamenje božje je dejansko stanje judov. tega čudovitega ljudstva. Vesoljni vzhod in zahod sta premenila svoj obraz, vsi narodi so se pomešali: edini judovski, zaničevan od vseh drugih nad osemnajststo let, preživi vse in sega do stebla Abrahamovega. Premagan in podjarmljen po Rimljanih, se ni vdal njihovi vraži; vsakod razperšen ostal je vedno zvest svojim postavam. Njegove nadloge, ker so bile napovedane, pričajo nam, da so preroki govorili resnico: njegova ohrana kaže nam posebno skerb božje previdnosti, da si obvaruje vselej živo svedoštvo za resnico kerščanske vere, ker so ravno tisti preroki, kteri so napovedali zaverženje judov, tudi ozuanili spreobernjenje poganov. „To ljudstvo se je ohranilo do danes, naj bi bilo, kakor pristavlja sv. Avguštin, neoverž-ljiva priča resnici sv. pisma po vseh delih sveta, od koder bi Bog obiral svojo Cerkev. To ljudstvo, razkropljeno po vesoljnem svetu, priča povsod, da je resnična kerščanska vera, ker pričajo njegove sv. knjige razločno, da močna vera in nada v Jezusa Kristusa, Zveličarja sveta, ui kak hiter in nepričakovan sad človeškega pri-zadetja, temuč da oboje, vera in upanje, se opera na starodavne prerokbe, ktere so spisane in razglašene veliko sto lčt pred Jezusom Kristusom, in ktere judje sami skerbno hranijo v svojih svetih knjigah.u ') Kako častitljiva je vera, za ktere resničnost hranijo dokaze njeni naj veči sovražniki! Terdo-vratni upor judov, ki še živi v njih potomcih, in njihova ohrana sredi narodov, spada med naj zdatnejše dokaze za resničnost naše vere. Ak<» bi se bili vsi spreobernil i, imeli bi le sumljive priče: bi jih bil Bog, mašrevavec hudobije, pobril znad zemlje, prišli bi ob priče, kakor sklepa Paschal. 24. Deveto znamenje božje je kri mueencev vsakega spola, vsakega stanu in vsake starosti, kteri so rajši umerli za vero kerščansko. kakor pa da bi se odpovedali enkrat spoznani. Zares taka stanovitnost se je mogla le razcvetati na prepričanji, ktero so oživljali neomahljivi dokazi. ') <^uod vero in psalmo "iS. de .ludHs iotelligitur, dk-ente. ..ne oeeideris to* qiiando obliviseantnr l»*iris tuae." eonvenienter mihi videtur iutelligi ita esse praenuntiatuni. eandem gentem etiam debellatam at^m* subversara. iu populi vietoris superstitiones non tuisse i-essuraiu, sni in veteri le«i" mansuram, nt apiul »am esset testiiuoniuiu scripturarum tot«» orbe terraruin, unde eeelesia fuerat evo«anda. Nullo ••uini evidentiore do otnin et poena telieitas? Tert apol. v Nazaret, naj se na licu mesta samo prepriča, je li res ni tam več Marijine hiše. Odbere tri čestite plemenitaše*), kterim pridruži tudi župnika Aleksandra. Ti čveteri so imeli preiskovati: a) ali je res s hiša Marijina, znana vsemu svetu, zginila, in da nihče ne ve, kam je prešla; b) ali so ukladi ostali, in ali se vidijo; c) ali se ujemajo po širokosti in dolgosti z onimi na Tersatu; d) ali se zidajo v Palestini hiše, kakoršna je ona na Tersatu. Ko so z ne majhnimi troški preskerbljeni in ladije pripravljene, zaplovijo v Sirijo. Srečno dospevši na odločeni kraj, vprašajo Nazarečane, kje da je Marijina hiša. Kristjanov v domačiji Gospodovi ni bilo veliko Solznih oči jim odgovarjajo ti. da je s. hiša Marijina pred nekaj časom zginila, in da nihče ne ve, kam. Poslanci1 pregledajo temelje, izmerijo dolžino in širino, za-painetijo kamenje, štejejo čas. Ko se vernejo domov, poročajo banu, kaj so videli in slišali, namreč: da se vse okolnosti glede s. hiše popolnoma zlagajo, kar je vse neizmerno oveselilo. Vse to so dejali v popis, a popis s prisego poterdili. 1.) Frankopan je dal napraviti tega potopisa več prepisov, in zapovedal. da se hranijo v pisarnah njegovih gradov, poznejšim na znanje in poterjenje. ."».) Ko se je bila s. hiša s Tersata preselila, postavil je na vidnih sledovih, na tistem mestu, pol manjšo od s. hiše, z oltarjem, zvonikom, zvoncem, ter jo posvetil presveti Devici. G ) Da bi spomina na toliki čudež, na čudoviti prihod s. hiše zob časa ne izgrizel. dal je število, dne in leta v marmor vsekati, v stene vklesati. 7.) Gospodu je naredil obljubo, da bo njegovi deviški Materi so-zidal velekrasen hram. Pa ker ga je prehitela smert. oporočil je obljubo svojemu sinu Martinu, ki jo je tudi zveršil. 13. F r a n k o p a n o v a kapela in s 1 u ž b a b o ž j a. Žalostno ljudstvo primorsko se skoro ni dalo vtolažiti. Pogovarjali so ga duhovni pastirji, razumni ljudje, ban sam. toda z majhnim vspehom. Knez Nikolaj Frankopan. ban trojedne kraljevine, naumi postaviti kapelico na sledovih s. hiše, v zemljo vtisnjenih, dobro ohranjenih, razločno vidljivih. Kapelica pa ni zajemala vseh sledov. Stavba je bila toraj majhna, stoječa na polovici puščenih znamenj. Postavljena je bila bolj v naglici. Knez je bil nameril, da bode pozneje postavil lepši hram Kraljici svetnikov. Obložen je bil z vojnimi opravki, ker se je vdeležil vojske med Rudolfom in Otokarjem, deržeč se pervega. Ni mu manjkalo volje, pač pa časa, in recimo, morda tudi sredstev, kajti vojska požira ljudi in blago. Misliti smemo, da je storil, kolikor mu je bilo mogoče. Taka je ostala po večem delu, — v teku časa je bila večkrat prenovljana in polepševana — pod imenom scefi*ča do 1. 1014, ko jo je verli P. Frančišek Glavinič po dolžini, širini in višini zenačil z Loreško kapelo. Imelo je svetišče zvonec *>. beržčas še iz triletnice s. hiše na Tersatu,**) a pri tem delu so ga zidarji izkopali iz zemlje**-). Ne ve se, kako je prišel v zemljo in čemu. Novo razširjeno svetišče pa mu je zopet pripomoglo do njegovega namena. V hudem vremenu je kazal posebno moč*;. *) Bili so: baron Žiga Oriič, Gregorič, in še neki tretji. *) Glav. H. F. 12. — **) Pask. Hist. Progr. 36. — ***) ih *) Glav. ib. ... raolto efficace contro la tenipesta, cottie s' ha per ispi..oiiza. — Pask. ib. ... a l arcendas aereas tempe-states. experientia teste, admirandum in modum conducit. Ali se je služba božja obhajala že v Marijini hiši sami, ni znano, ker manjka pisem in poročil, pa tudi sicer se nikjer ne omenja Verjetniše je, če menimo. da se ni. Na to kaže Marijine hiše posvečenost, čudežna znamenja *), banova skerb. Naravno. Pri toliki stiski ljudi, prišlih iz različnih krajev, prišlih iz različnih namenov: eni iz pobožnosti. drugi iz radovednosti, da bi videli čudovito hišo, da bi gledali čudovite dogodbe. tretji morda iz prederznosti — pri tolikem stekanju ljudstva bi bila Marijina hiša težko ostala čista in cela: pri človeški kerhkosti je to skoro nemogoče*). — Ko je pa ban in knez Nik. Frankopan po odhodu s. hiše v cerkveno deržavo na sledovih, ostalih od Marijine hiše, sozidal kapelico, manjšo od hiše Nazareške. nizko in priprosto, vemo, da so še prihajali ljudje v kerdelih na kraj, z Marijino hišo posvečeni, iskat milosti v dušnih bridkostih, prosit pomoči v telesnih potrebah, kterim je bilo po-strezati s pomočniki s. matere Cerkve. Opravljali so to službo, vsaki teden težavnišo, od začetka domači župniki Tersaški. V kratkem se je pokazalo, da njih moči ne zmagujejo tolikega dela. Zato so vabili dušnih oskerbnikov iz sosedstva, naj z njimi dele trud. Včasih, posebno v velikih potrebah, pa se je zgodilo, da niso mogli, ker so bili sami v tesnobi. Dušno pašo so oskerbljevali duhovni iz Grobnika. iz Bakra, a posebno iz Reke: čč. oo. jezuiti in avgu-štini. id. To je terpelo 130 let*), ali po natančnišem štetju še oO, t. j. l-">9 let**), namreč do bana in kneza Martina Frar.kopana. ki je poklical frančiškane in svetišču prizidal cerkev in samostan. {Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane (Gosp. Rad o si a v oOletnik.) Preblagi gospod Frančišk Silvester Radoslav, tergovec in hišni posestnik v Vipavi, obhajal bo 3. grudna svojo 50letnico. On je bil od svojih mladih dni pošten katoličan, kakor tudi prijatelj in priden sodelavec .Zgodnje Danice.-' Odkar je bil toliko od-rastel. da je bil zmožen za pisanje, je delal za Danico, posebno pa je pisal lepe spodbudljive pesmi, kterih je brez števila v Danici in po druzih listih. V pesništvu samouk, je toliko napredoval, da se po pravici šteje med pesnike. Njegova modrica je brez madeža: ne bo se mu treba pred sodbo odgovarjati zastran kake nepristojnosti, kakor marsikterim drugim, ki jih liberalni svet v zvezde kuje. pred Božjim očesom pa so — ne pesniki, ampak čemi vranovi, obteženi s tistim _ mlinskim kamnomJ, na kterega je božja roka zapisala: ^Gorjč človeku zarad pohujšanja!" Pri gospodu Radoslavu je pa tudi blagoslov božji prav očiten. S svojo lastno pridnostjo po po- * Suramorum. mediorum. infimorumque monurnenta monent nos mortales ad credendura aediculae Tersatanae mirabilia. (Medved-gradski spominki. q. pri Glaviniču. Hist. T. 8). Olavinič je še zajemal iz njih (ib. VIII). *) Še pri današnji cerkvi mnogi rad odbije kos zidu: a če zna pisati, ne more se premagati, da ne bi pustil sledi svoje pi-sarske umetalnosti na zidu. namestu da bi se začerkal v knjigo v zakristiji *) Glavinič, Hist. T. 1676. p. 12. — **) Pask. Hist. Prog. 1744. p. 36. moči Božji je dospel do tega, da je zdaj. kolikor narn je znano, s svojo družino v prav vgodnih okoliščinah. Bog ga ohrani še prav mnogo — res mnogo lčt z blago družino vred — prav srečnega in zdravega! Iz Ljubljane. Oziroma na šolstvo je slavni deželni zbor 22. nov. sprejel naslednji predlog: .Deželnemu odboru se nalaga, naj stori pri c. kr. deželnem svetu potrebne korake, da se ljudska šola, namenjena odgoji slovenske mladino, v redi povsod na podlagi verskega i z p o v ed o-vanja in z izključnim materinim učnim jezikom, in da se za njo potrebno učiteljsko osobje pridobi, naj se naše učiteljišče v smislu de-želnozborskega sklepa storjenega v 1» seji "». novembra leta 1889 primerno organizuje- „Slovenec" je 24. nov. v štev. 2«i'.» prinesel .pritožbo" iz Florijanskih ulic, kako surovo se obnašajo nekteri mladi pohajači po ljubljanskem Gradu, da mečejo kamenje, tudi s fračami, doli na mesto in so že marsiktero šipo razbili, tako je 23. t. m ob loih dopoldne priletel kamen z Grada s tako močjo, da je pri h. št. 20 v Flor. ulicah dve šipi zdrobil. Kako lahko bi tako veržen kamen človeka ubil! Skrajni čas je. da se taka golazen strebi z Grada in se znebijo Ljubljančani tolike nevarnosti. Proč s fračami in z vsim lučanjom kamenja' (Videti je večkrat po mestu, da paglavci, ko se sprejo med seboj, kar precej začno kamne metati eden na druzega! To je zelo nevarno.) Kako lepa šetališča. pravi nSlov." nadalje, bi se dala napraviti na Gradu, ko bi bila malo bolj osigurjena varnost in n r a v n o s t n i č u t. Na tem kraju olepševajte mesto'. . . Sme se pač pristaviti: „tudi še drugod," zlasti o večerih osnažiti ga pred nesnagami, ki se vlačijo tu in tam. Nekteri kraji bi morali biti o večerih bolj razsvitljeni, n. pr ..Zvezda" itd, kar bi nemoralno prederznost bolj od-vračevalo. Snaga v moralnem oziru gotovo mesta najbolje lepša, kakor jih nasproti prederzna nemo-ralnost naj huje omadežuj". Proč tedaj z blatom' Koroški Št Vid. U smiljeni brati. Dr. E d v a r d B e n e d i č i č i V Št, Vidu na Koroškem • to dobo lo usmiljenih bratov, kterih prednik j«- preč P. Alojzij Fallzeder Ta red jo neizrečeno do! rotljiv za ubogo terpeče človeštvo. Zapisnik kaže. da lansko leto je bilo sprejetih 11 Ms bolnikov iz mnogih dežel in krajev z vsaktorimi boleznimi. Največ je bilo Korošcev, se ve. namreč «.»o."». za njimi pa največ Kranjcev, t. j. 7."». Primorcev 17. Ilervatov 1."». Štajercev !.">. Slavoncev 10, (Vhov v Tirol.-ov U itd : po veri 110"» katoličanov. 21 pr-.testantov. 11 n -zedinjenih gerkov. 1 jud. Posebno znamenito je. da usmiljeni bratje hodijo tudi v misijone. Tako n. pr. je naš rojak iz Železnikov, č. br. Edvard Benedičič, to dobo v Sveti deželi in sicer zdaj blezo v Nazaretu. Bil je predlanskim, o srnerti pokojnega č. g. Jožefa Jeriča, še v Št. Vidu na Koroškem. Od ondod je bil kmali poklican blezo na Dunaj, potem v Gradec, od koder je šel najprej na Laško in v Rim, potem pa v Jeruzalem na lčt. Č. usmiljeni brat. ki je sedaj zbiral pomočke po Kranjskem za bolnišnico, se je te dni vernil v Št. Vid. Pravil je le-ta. da br. Edvard Benedičič je v vedni zvezi in dogovoru s svojim redom in vsake 4 tedne piše svojemu provincijalu P Ema- • nuvelu Laitner-ju na Dunaj. Tudi P. provincijal sam j.j bil letos v Jeruzalemu in se je ravno o Vsihsvetih vernil skoz Ljubljano na Dunaj. Kolikor sem sam videl in opazoval, so na Ko-roškem usmiljeni zelo priljubljeni. Znano je, da imajo svoj vstav tudi v Gorici. Tudi za Kranjsko bi bila velika dobrota, ako bi se kje vstanovili. Skofja Loka bi bila zanje kakor nalašč, kjer tam gori imajo že cerkev z napravo, ki se imenuje rŠpitalu (bolnišnica) na .novem tergu." Vse bi se napravilo torej z neznatnimi t roški in bi prebivalstvu na Kranjskem vse bolj koristilo, kakor pa zraven toliko druzih še spet »•na .nova d-kliška šola-, ktere je toliko potreba, kakor derviškega plesišča na Grintovcu. V Sarajevu. lv. nov. Ce imamo tudi velike /Hpr» k *. v**nderl-' poča-i napredujemo. Naš nadškof «» prioravili mrdo hišo in vert /.a siromake. Za M (- !> ona or •>* »ra. Vse te v/. U-ržavajo nadškof na svoj Tr šak. ;di pri/.a levajo si dobiti sredstva, da hiša ne pr ; ie. k«. bi tudi sami ne mogli več za nj- sk'-r: -ti Dne j i oktobra smo hišo blagoslovili In j-erve sin-make sore jeii. I "pamo. da bo Bog delo Maii -! :i! in t zširil. Ta wl« dušni čin našega nadšk f» je u--«":. _ :nil ne le naš" katoličane, ampak tu ii razkolnike i;, m ham«-lanee. Tu li 'ako potrebna n .va župnij i v Sarajevskem j Iju j • v-- v* -a.eb-na Via la ni hotela nič dati ne za župnikov -T in. ne z i župnika, ali i'" »g je pomagal in !■ ! ri k; * ' rr »vstrijanski Župnik je že 5 ali i ♦ - inov tam. Moi d je do sedaj v hlevu ležati in prebivati, ker stan za n j ga še ni bil narejen. Te dni ;• nap- lil rnaV» k. i- lieo popolnoma leseno za oo gld, ktero je kanonik iz Sarajeva pretočeno nedeljo blagoslovil. ! se more obhajati služba Božja in d »:ioj bit: *\m Sv. 1 šn. • T i •. TU*- ni- h'ii. ianska i-vo-ka <» ktori se je po vseh časnikih pisal >,je že kerSČena in je dobila ime .1 / ' .. K' "-"li < . ; ? '"-a.-*'!*: <<(•>■ u va rdi jan v Fojnici, \ lin r >':.•• ■ . ; 1. t T i »I • .-• poduei. Narod se je neizm -rn v ':! r»j-!• .i bližnjih fara jih je mnogo priš'« ].• bila -v-c.i. res prav velika. Na.-a . Vrl.b' 6na " je ta n-:io hotela prav Ki a k • naznani*: di vi >1 • je * • ž-- za: »ranila: turški list _\*a or" pa ver krat o tem po svoje govoriti in huškati. Zar.ii tiv V.-ni i »o. < • - \ «»n: po v«" m. kako se je i.e iavir neki m- bane-dan«- pokrrstil. Pride k gosp. /.upniku in pravi. ;a bi ra , katol; ■ »n postal, f»osp. župnik m i re«'- . it »aoia l" na j poprej pr«j l krajnirn p jlavar -m. sodnik« io in ka!i;em očitno povedati. l).«:»ro' In kaj naredi? tire h kadiju, pa mu reče: llaj-i - urno k pr-!s*ojnik ravno tako reče sodniku. ')ba jr-v-ia koj rni.-d ea. /.a kaj jih tako neutegoma kliče K - v-i v -ol i g pi istojnika. stopi uioha-modr.ne«: i iv ! nje pa pravi: rSedaj ste tu vsi. kar vas mora biti: čujte. jaz sem bil do sedaj turčin, . I sedaj e 111 pa katoličan. /. Bog«rn~,pa se pokloni in gre. Nadškof -o mu dali lep križ. On ga obesi v svojo s« »bo in reče materi, naj b o ona za sebe v sobi in on .udi hoče za sebe biti. da bi mogel molili Ali ko inohamedanci to zvedo, razjezč se in navale na nj«-ga. on se je branil, in slišim, da je nekoga ranil, pa j«' sedaj zapert. Te «lni sem zvedel za nekega otroka; on je nezakonski, mati je izraeličanka. oče katoličan. Mati se je med tem omožila z izraeličanom, oče pa ne vem, kam je šel. Otrok je 7 mescev star in ni še v nobeno vero sprejet, doji ga pa razkolniška žena Mati neče za otroka nič vedeti, rada bi se ga izne-bila. Kaj smo hoteli, vzeli smo otroka pa ga bomo dali katoliški siromašni ženi. Ali morali smo razkol niški ženi precej dolga plačati za otroka in tudi sedaj ga borno morali vzderževati in vzgajati. Ko bi imel kake 200 for.. mogel bi mu dobiti katoliške siromake, ki bi tega otroka prejeli za svojega. Ali kje dobiti toliko denarja? Približuje se Božič, treba bo našim siromašnim uč lkam kaj dati Sestram se letos precej terda godi. Imajo precej sirot popolnoma v hiši. štirdese-terim pa dajejo opoldne jesti in popoldne kruha; vsem tudi za Božič obleko pripravljajo in šijejo: milošnje pa vsako leto manj dobivajo, ker se mi zdi. da sploh svet bolj siromašen postaja. No. upamo, da bomo započeto dobro delo vendarle speljati mogli. Serčno pozdravljam Vas in vse prijatelje svoje. Z Bogom! Ne pozabite Bosne v molitvah! Vam hvaležni Dr. Anton Jeglič. Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim. (Dalje.) Svete maše in večernic ni nikdar pred izpostavljenim presv. Uešnjim Telesom, razun ob 40urni pobožnosti. Blagoslov z Najsvetejšim je poseben litur-gični del, podeljuje se bolj redko, osobito slovesno in veličastno. Zbog tega verni narod herlf mnogo-brojno oni čas v cerkev, kadar je napovedan ta blagoslov. Navadno se pri cerkvenih večernicah in druzih pobožnostih daje blagoslov s svetimi relikvijami. Sprernljevanje sv. Popotnice k bolniku je veli-čistneji. dostojniše in pobožno-ginljivše, kakor po mnogih druzih krajih procesija presv. R. Telesa dan. Molitve, sveto petje, mnogobrojno tistih, ki nosijo gorečo sveče, presega mnogo naših takih obhodov. Liturgična cerkvena obleka, oprava, je častita, dragocena in veličastna. Mašni plašeči so prostorni, na straneh se stika sprednji del k zadnjemu, na ramah sega doli do pervega oddelka dolgosti roke; po dolgosti pa blizo do členov nad petne noge ali do koščie. Barvo ima vsak plašč le jedno: belo. lahno žolto ali rumeno, rudečo. višnjevo ali plavo. zeleno, černo. Mnogi .^o velekrasno z zlatom vtkani in všivani. Druzih barv in bojanih olepšav na jednem in istem masnem plašču ni: tako tudi ne na pluvi-jalih. Albe i masna rubača. srajca) so iz nežno-belega platna, in spodaj ozke. močne in umetne mrežice, nikjer nisem skoro videl od pasa. od kolen doli širokih mrež, kakor je pri nas mnogo v navadi, ah razvadi. Alba ni tako silno široka in dolga, da bi se morala tako za pasom gori vlečti in nezmerno gubati. Navadno se zdolaj vidi izpod albe nekoliko svečeniškega talarja, da se alba ne zamaže in ne terga. Samo kanoniki, biskupi in prelati nosijo rokete z rokavi; vsi drugi s prav kratkimi in širokimi rokavi, ki segajo malo preko ramen. Cerkveniki, za-kristani in ministranti nosijo koretlje brez rokavov. Pri nas pa cerkveniki in ministrantje nosijo kano-niške koretlje, kakoršnih bi še navadni svečeniki pravilno ne imeli nositi. Mnogo se po rimskih cerkvah obavljajo slovesne tri- ali devetdnevnice v raznih slučajih, potrebah, ali k praznikom. Cvetlice naravne in ponarejene se ne nastavljajo na oltarje, svečnike in na sveče; temuč umetno se nastavljajo okolo oltarja, vertu jednako, na lepo razverstena podstojala. Za večje cerkvene slovesnosti in praznike je olepšava v cerkvi poglavito v tem: Krasna, umetno razporejena, prijetno in veličastno vravnana svilena ogrinjala, zastori in preproge, s kterimi je cerkev v notrinjah velekrasno oblečena; ta pregrinjala so ob robovih krasno okinčani z zlatimi trakovi, vervicami. mrežami, šopovi in prevesami. Poglavito lepotičje cerkve za omenjene blagdane pak je: mnogobrojno visečih in stoječih svetilnjakov, lustrov, nastenskih ročnih svetilnikov, lestencev; vse troje verste so jako umetno, velelepo izdelane in z mnogimi svečami nateknjene. Potem dragoceni in umotvorni svečniki na oltarjih v razvišenih redih prijetno postavljeni. Marije svitloba od gorečih sveč v raznoverstnih čudo-lepih oblikah vzvišuje neopisljivo lepoto in veličastvo. slovesno in praznično opravljene cerkve. Zatoraj lepota v cerkvi je v sledečim: Stene in oboki cerkve dostojno oličeni, čisti in spodobno olepotičeni. Oltarji umetniško, pravilno, častito in krasno izdelani, osobito menza in tabernakelj; da naj bi ne bili previsoki in ogromni, torej okolo oltarne slike ali kipa ni premnogo stebrovja in druge rezbatske robe in nastavkov. Slike in kipovi umotvor no so vzvišeno in svetiščem dostojno delo. Lepi in častiti svečniki so zlato-bliščeči. Umetni svetilnjaci so viseči ali stoječi; toda ne iz steklenih zern, jagod in verižic; pa malo sveč. — Sedaj omenjeni naj bi ne viseli po sredini cerkve, ampak okolo oltarja, ali pri straneh cerkve, da je razgled k oltarju od začetka cerkvenih prostorov zavsem prost. Obilniši svečava. Častita, lepa in pravilna liturgično-cerkvena obleka in drugo sv. orodje in posodje. Na mašnih plaščih v Rimu odzadaj križa ni. — Osobito pa naj bode sv. razpelo. „britka martra," na oltarjih lepa, dostojna, pomenljiva in večja. To jedino čini cerkev v pravem pomenu lepo. Nikakor pa ne vsako-vestna šara. papirnate in zmeršene cvetlice, šopi itd. V Rimu so na oharjih lepi knjigoderžci. pulti, nikjer ni blazinic, jastukov. tako tudi drugod po Italiji. (Dalje nasl.) Poveličuj moja duša Gospoda! O ."»uletnem godu.) Poveličuj moja duša Gospoda! In ne pozabi njegovih dobrot, Milost skazuje od roda do roda Vsim, osobito je oče sirot. Zgodaj postal zapuščen sem — sirota. Revež brez varstva Te žalil hudo; Smiljenje Tvoje in Tvoja dobrota Meni pokaže globino temno. — Zvesti namestnik Ti sam bil očeta, Mater Marijo v pomoč si mi dal. Ki me branila nevarna je leta, Ko je sovražnik najhujše divjal. Kako bi serce ne bilo veselo, Petdesetletni obhajam ko god, Tebi hvaležnosti glasno ne pelo. 0 predobrotni premili Gospod! — Saj kar imam. imam vse le od Tebe, Tebi sem večno zahvalo dolžan. Ti si me rešil iz sile. potrebe, Kadar sem klical te. sleherni dan. Koliko mojih prijteljev krije Hladna žemljica, krepkejših ko jaz: Meni pa solnce življenja še sije Tvoje ljubezni, in milosti čas Daj mi Gospod! da prihodnji čas rabim Prav, da Ti služim v ljubezni zvesto. Tebe slaviti nikdar ne pozabim, V Tvoji ljubezni zaspim kdaj sladko. Združite z mano. prijatli se mili! Danes, ki ljubim iz davnih vas dni; Skupaj da b«»mo Gospoda slavili. Slavna na j pesem Gospodu doni: Poveličuj moja duša Gospoda' Vriskaj hvaležnosti moje sere«'; Smilj« n si svojim od r««da re-spondencija," od nekaj časa svoje misij«»ne v Sveti deželi goji z veliko delavnostjo. Ne dela tega privatna vnema ruskih razkolnih služabnikov, iinpak ruska vlada sama. Dosihdob je Rusija v Sveti deželi napravljala le sprejemnice za ruske romarje, k večemu če je povzdignila še par šol, meni imenovani list, zdaj pa ima v osnovi povzdigovati sirotišnice in neko število šol, ki vse bodo sadnice za rusko raz- kolno cerkev v Sveti deželi. Z napravo deške sirotišnice v Nazaretu je storjen začetek Temu nasproti, pravi zadevni dopisnik, katoliške moči nikakor ne smejo vnemarne ostati, temveč brez pomude z vso resnobo začeti nasproti delati tej ruski propagandi .... Toda ktere so tiste katoliške moči V Francija in Italija ste sami tako hudo v fra-masonskem vpljivu. da sami zatirate katoličanstvo, in to v lastno silno škodo Tudi po nekterih druzih deželah laži-liberalizem in framasonstvo hudo rije zoper katoličanstvo. Avstrija s svojimi škofi in katoliškim ljudstvom raznih dežel bi mogla biti taka pod poraja, na ktere sveta katol Cerkev upanje stavi. Bog daj. da bi se šolsko vprašanje pri nas srečno doveršilo; potem se bode z večo serčnostjo zamoglo delati tudi po zunanjih deželah v prid svete vere. kakor tudi v prid avstrijskega vpljiva na zunaj. K temu ima Avstrija pravico s svojim visokim vladarjem kakor ..kraljem Jeruzalemskim " Anglija se vedno bolj bliža svoji materi katoliški Cerkvi, od ktere se je bila tako daleč odmaknila. Ni davno, ko anglikanski protestantje še nič niso h««tli slišati o molitvah za mertve. Vero na vice so šteli za vražo in zaničevali so jo češ. to je ..rimsko malikovavstvo!" Dan danes se v tem oziru močno razjasnuje po vsem Angleškem. Otroci umo-vanja in prostega preiskovanja se z naglimi koraki povračajo k dogmam svoje matere V dan vernih duš so v Londonu ne manj kot v 2 5o anglikanskih cerkvah imeli zjutraj posebno božjo službo za umeri«-, ktera je bila z obhajili z^dinjena. Veliki obred s .spominom za vse duše" so imeli pa ob llih pred poldnem Obhajala se je slovesnost v černih paramentih. oltar je bil obgernjen s černimi perti. gorele so sveče na oltarji: povsod so peli katoliški _Dies irae~ — »Strašen dan bo dan plačila" ... Nekaj let je. kar imajo sredi Londona družbo za umerle in že so se po 112 cerkvah pele večernice za mertve. Tudi po deželi se enako godi. Anglikanska cerkev je na potu v Rim Treba je le enega i^erzovitega. mogočnega koraka in — je zopet rimokatoliška. Tu se pa tudi vidi. koliko pomaga molitev za spreobernjenje odpadlih dežel. Kacega polstoletja je. ko smo bili kor bogoslovci opominjani, da sleherni n^j vsak dan rn< -li za spreobernjenje angleške dežele. Ta glas je šel po vsih deželah: — od tistega časa se anglikani do čuda naglo spreobračajo. Dajmo tedaj tudi dan danes veliko moliti, ne le za spreobernjenje gerških razkolnikov, ampak tudi za angli-kane. kteri bodo daleč po svetu razširjali katoliško vero. kadar jo sami sprejmejo. I. Bratovske zadeve vii o I i t v p n e g a apostoljstva Nameni za mesec december (gruden>. a) Glavni nameni: f erker na .Japonskem. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta LeonaXIII.) Za mesec gruden smo si patrona izbrali sv. Frančiška Ksaverija. velikega aposteljna Indije in Japana. Indija je bila za mesec mali serpan nam v molitev priporočena in takrat smo opomnili na upanje, ki ga ima sv. Cerkev v onih velikih deželah. Še z večjim veseljem pa zamore Ksaverij o svojem godu (3. grudna) gledati z nebeških višav na cerkev v Japanu. katero je on vstanovil in katero je tako ljubil. Dolgo je spala smertno spanje; pa počasi se zopet življenje vanjo vrača in če tudi počasi, vendar pa neprestano in gotovo napreduje do onega cveta in vspeha. katerega ji je svoje dni obetal njen velikanski začetek »Če tudi sem že bel kakor sneg"4 i vsled svojega truda, ne pa vsled svojih let) — tako je pisal apostelj iz Amanguhija svojim samostanskim bratom v Evropi — rse čutim vendar toliko krepkega in močnega. kakor prej še nikoli ne. Ker trud. ki ga mora človek prestati za tako zmožno ljudstvo, katero resnico ljubi in kateremu je zveličanje na sercu. se povračuje z velikim veseljem, še nikjer v svojem življenju nisem imel toliko tolažbe, kakor tukaj, kjer je z vednostjo in voljo kraljevo od vseh strani taka množica ljudi skup privrela, da bi iz mojih ust slišala besedo Božjo. Videl sem napuh boncev (japonskih duhovnov) upognjen, in najošabnejše sovražnike kerščanskega imena podložne verski pokorščini." Ksaverij in verli njegovi nasledniki so v malo letih v sercih tega ljudstva tako globoko vsadili evangelij Jezusa Kristusa, da je v resnici morala kri v potokih teči, da ga je zamogla vsaj navidezno zopet iztrebiti. Sedemnajsto stoletje je za cerkev na Japonskem zgoli stoletje preganjanja, dolga zgodovina mučencev. polna slave in bolečin. Rohrbacher ceni v svoji cerkveni zgodovini število mučencev, ki jih je Japonsko v teku tega časa v nebo poslalo, do dveh milijonov. Pekel se je veselil in videti je bilo, da je mlada cerkev Japonska za zmiraj zakopana. Toda tako je bilo le videti. Če tudi je bil verskim oznanovavcem vhod v japonsko cesarstvo strogo prepovedan in skoraj nemogoč; vendar se je sem in tje slišalo, da so ondi še vedno kristjani in da se še vedno ne manjka serčnih spoznovavcev in muce-nikov. Ko je toraj Gregorij XVI misijon zopet vstanovil. je bilo to le samo nekako znamenje vstajenja. V prosincu 1. 1864 v ravno tistem času, ko je pervi (francoski) „časnik" izšel, je nastala na Japonskem v Jokohami perva katoliška kapela od dnevov preganjanja. „Pri pogledu nezmerno velikega polja cerkvene delavnosti" je pisal, (takrat vneti apostoljski provikar japoskih misijonov) M. Girard vodju molitvenega apostoljstva P. Ramier-ju, „ki je bilo enkrat eden najlepših vertov sv. Cerkve, sedaj pa je puščava, nas teži misel na lastno nezmožnost; toda mi zaupamo na moč one izvoljene vojne, ki se je nenadno hitro okoli nje zbrala pod geslom tiste pobožnosti, ki ima naj lepše obljube iz ust Gospoda samega. In mi čutimo zopet v sebi zaupanje in ne obupamo nad dobrim vspehom, če nam je dovoljeno v njene verste se vstopiti in na njen glas se zopet dvigniti k onemu velikemu delu, ki nam je izročeno.a Molitev. Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presv. Sercu in ga še zdaj hvališ brez konca v zakramentu sv. R. Telesa po vsem svetu, in v posnemanje presv. Serca brezmadežne Device Marije, Tebi darujem danes vsak trenutek vse svoje namene in misli, vse čutila in želje, vsa dela in besede. (100 dni odpustka enkrat na dan Leon XIII 1885.) Posebno pa Ti jih darujem za cerkev na Japonskem. kakor tudi za vse zadeve, ki so priporočene udom molitvenega apostoljstva v tem mescu in današnji dan. O sladko Serce mojega Jezusa, daj, da te vedno bolj ljubim. Amen. (Vsakokrat 300 dni odpustka: in ee se vsak dan moli, enkrat v mescu popolen odpustek. Pij IX 20. nov. 1876.1 Sladko Serce Marijino, bodi moje rešenje. (Vsakokrat 300 dni odpustka Pij IX 1852.J Sv. Jožef, prijatelj najsvetejšega Serca, prosi za nas. (100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX 1874.» Sv. nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, zvel. Peter Kanizij. prosite za nas! b) Posebni nameni: 1. S. K ligi j. Ta in vsak dan mesca vse naznanjene, pa ne še zaznamovane, ali nenadne zadeve. Močno bolni in umirajoči. Veliko družin v hudih zadregah. 2. S. Bibijana Zboljšanje nravnosti iu povišanje verskega življenja. Blagodarno usmiljenje za revščino ubogih v hudem letnem času. 3. S. Frančišk K s a veri j. Družba Jezusova. Katoliški misijoni. Japonsko in lirazilija. Spolnovanje postne zapovedi. Žalostne zokonske razmere 4. S. Barbara. Vredno prejemanje zakramentov za umirajoče. Otroci, ki se jim je pred lastnimi stariši braniti. Priporočene časne zadeve. 5. S. I' etei H r iz o log. Pridigarji. Odstranjenje nepoklicanih iu neprevidnih gorečnikov iz duševnega boja. Ob-varjenje pred kugami. 6 S. Nikolaj. Bogoslovski zavod Preskerbljenje mnogih mladih ljudi. Dvanajstletna neozdravljivo bolua deklica in drugi na telesu terpeči. 7. I I ad v entna nedelja. S. A m b r o ž. Škofje. Duhovska in deška semenišča. Resneje življenje več mater. 8. Praznik brezmadežnega spočetja Device Marije. Češčenje Matere Božje. Sv. Oče papež. Dušni pastirji in pomožni duhovni. (Dalje nasl.) 41. Bratovske zadeve N. lj. Gtosp£ presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. (i. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varliov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja iu vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Bolna oseba za pomoč. — Neka žena v velikih dušnih težavah. — Neka družina v dušnih potrebah. — Mladeneč za poboljšanje zopet priporočen. — Trije dijaki za srečen napredek Naše ljube Gospe presv. Serca, sv. Antona in sv. Alojzija. — Neki gospod župnik v molitev priporočuje vso duhovnijo, zlasti pohujšane in pohujšljive, sovražne, ločene, one, ki ne marajo za službo v cerkvi, ampak zunaj pohaj-kvajo ; neki poseben namen; zlasti tudi samega sebe. (Bog usliši dobrega gospoda na priprošnjo N. lj. Gospe presv. Serea Jezusovega in vsih svetnikov !j — Žena priporoča svojega moža v gorečo molitev, da bi na priprošnjo M. B. opustil pijančevanje. (Op. Dar za N. lj. Gospo je oddan. Vr.) — Neka oseba priporoča sorodnika in sebe v priprošnjo M. B za uslišnnje, da bi zopet skupaj v edinosti iu miru bogoljubno živeli. (Op. Dar za Našo lj Gospo je oddan. Vr i — Pomoč v neki posebni potrebi. — Bolna na roki. Zalivale. Neka družina je prav priserčno iu z zaupanjem priporočila mladenča v molitev k X. lj (i presv S.mv.i in sv. Frančišku Ksaverju, patronu tega mladeuča. ki je odrinil pred enim letom v daljno tujo deželo, ter niso vedeli, ali je živali mertev; sporočila ui bilo od njega nikakega iu jih je močno skerbelo. Ko so ga v molitev priporočili, že če/. tednov so sadii molitve iu terdnega zaupanja se prepričali: ker mladeneč je pisal, da je zdrav iu je dobil takoj službo. Veselje, ki smo ga občutili zarad tako naglega uslišanja se ne d;i popisati. Čast iu večna hvala naj d»ni po hribih iu dolinah Naši ljubi Gospej presv Jezusovega Serea. ktero tudi mi iz dna hvaležnega serea zahvalujemo kakor tudi sv. Frančiška Ksavcrija; zatoraj naj bodo re kratke verstiee vsim žalostnim iu obupanim v spodbudo, da gotovo Im» Io u-lišani po pri prošnji naše premilostljive. ljub- Gospe presv. Jezusovega Serca. M M Z. R na Goriškem. V večo east iu slavo presv Trojici, Mariji preč. Devici, sv. Jožefu, sv. Aut in drugiui svetnikom naznanjam, da seni bila uslišana v svojih prošnjah, ko so mi zadnje tri mesce oboleli trije otroci, in po uioj.-iu mnenju prav nevarno, prosila sem ljubega Boga iu Njegove svetnike, in res so zdaj v>i zopet zdravi: tudi v eni drugi zadevi sem bila uslišana. Toraj večna hvala Bogu in Njegovim svetnikom! Ob eto-m priporočam v pol»ož:io molit.-v čast. bravcem, sebe, soproga iu otroke v dušnih iu ča»rult zadevah. A. P. Listek za raznoterosti. Rimski katolik <2. tečaj, 4. zvezek i dr Anton Mahničev je ravnokar prišel na svitlo. Obseg po večem je ta-le: Slovenskim razumnikom. - Naši realisti pa realizem. - Socialistični skrajni nazori o ženstvu. — Politična zrelost. — Dr. G. Lindner. — Pisma brezvercu. — Nekaj o glasbi sploh. Listek. — Slovstvo. — Raznoterosti. — Leta 1801 bode izhajal r R i m s k i katolik" po enkrat na mesuc, 15. vsakega mesca. Izdajatelj pravi: Pisali bomo v istem duhu. kakor doslej. Nismo sami. Ne da bi se prevzeli, smemo terditi, da je naš list glasilo vernega r a z u m n i š t v a na Slovenskem. To nam spričuje devetnajst zaupnic z okoli tristo petdesetimi podpisi, s katerimi so nas v enem letu počastili naj odličnejši razumniki slovenski. Boj naš je boj katoliške ideje z liberalizmom; zmago mu je zagotovil Tisti, kateri je rekel: Jaz sem zmagal svet. — Naročnino — 1 gld. na leto sprejema „Katoliška bukvama" v Ljubljani, za Gorico gosp. vrednik sam. Posamezni zvezki so po 17 soldov. Več ne išče g. vrednik. kakor da poplača tiskovne in opravništvene stroške. Naj stoji še tukaj kosec dr. Mahničeve kritike o pesmih, ktere imijo sicer lično formo, pa nečedni, nenravni obseg; prostomišljaki jim pa hvalo bobnajo. On pravi: „Jajmene! To je vender toliko, kakor da bi rekli: Hlapec je na povelje gospodarjevo vzel vile in izkidal gnoj iz hleva na cesto; in ravno zaU>, ker je toliko pogumen, mimogredoči po cesti ne vidijo gnoja, niti jim je gnoj smrad, ampak slepi za vso nesnago, po kteri hodijo in ktera jim sili v nos, druzega ne znajo, nego slaviti hlapca, češ. to je junak, da zna tudi gnoj kidati!. . .u In če še taki. kterih dolžnost je posebej, skerbeti za čedno vzgojo mladine, take nenravnosti sprejemajo in razširjajo, kje se bo potem pomoč iskala, da se narod spodobno izgoja in propasti otme?... Gorica. (Duh. spremembe.) Čast. g. J. Vuga, kapi v Solkanu, gre za farnega oskerbnika v Kojsko. — Č. g. Iv. Remec ostane kot kapi. pod Berdom. — Novomašn. čast. g. BI. Bevk gre za 2. kapi. v Komen. — Čast. g Ant. Bagatelj, vik. v Opatjem Selu, š