• s 1 Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—■ BIRMANCI Z DOMAČIMA BOTROMA — Le brez skrbi! Najine bova 2e sama peljala k birmi! Poštnina plačana v gotovini. 2*— dinarja ŠTEV. 10 LETO III. —wwHHWPw—i^wwwnwinmJM mn ii IIIHHI.HIII.—I mn ivw m bbhhbh—bw LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO Prihodnja številka izide v soboto, dne 1. junija 1940. NAROiNIKOM ! Vsem, ki so z naročnino na dolgu, smo poslali položnice. Prosimo, da nam nakažejo denar, ki ga potrebuje uprava in prav tako željno pričakuje, kot naročniki številko našega lista. Vsi slovenski humoristični listi do danes so storili to ali ono smrt! »Totemu listu« se sicer smrti ni bati, pač pa bi bil rad še bolj zdrav in privlačen, za kar pa potrebuje denar. In sicer ne v obliki subvencij, temveč le potom točnega plačevanja naročnine hoče priti do njega. Upamo, da te vrstice ne bodo naletele na slepe oči. Tistim, ki redno plačujejo naročnino, pa tega res ne bi bilo potrebno prebrati. Narodna pesem (Poangležena) Oj Nemci spet prodirajo na Češko že mar sir a jo, al jaz pa le počas jo režem k Ijubci v vas. . Oj Nemci spet prodirajo rta Poljsko že maršira>Tt al jaz pa le počas jo režem k Ijubci v vas. Oj Nemci spet prodirajo ~tia Dansko že marširajo, al jaz pa le počas jo režem k Ijubci v vas. Oj Nemci spet prodirajo v Norveško že marširajo, al jaz pa le počas jo režem k Ijubci v vas. MODERNO VOJSKOVANJE sc jc v vsej svoji modernosti izkazalo oni dan. Pilot je bil po stari navadi založen z letaki, za rezervo jc imel ip;a tudi nekaj bomb. Krožil je m'd sovražnim ozemljem, kjer so začeli pokati topiči. Zadeli so avi-jon, ki jc1 padel nad mesto. Padec je sprožil eksplozijo bomb na avijonu, eksplozija pa ruševine z mrliči. Če bi mu dali mir, bi stresel letake in brez eksplozije odfrčal. Zemljica obleko novo zdaj na pomlad bo dobl'a; dama, glejte, da tudi Vi boste kakor zemljica storila I Se priporoča damski krojač IGNACIJ TOPLAK MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 10 Razne vesti L o n d o n. Neuspeh, ki smo ga doživeli na Norveškem je pripisati dejstvu, da smo poizkusili z novo taktiko: metati bombe na sovražnika. Če bi se držali stare navade: obmetavati sovražnika z letaki, bi danes tega neuspeha ne bilo. N ar v i k. Spoznali smo, da je zavezništvo med Anglijo in Francijo na višku. Ob odhodu nam je padlo posebno v oči, da so se Angleži poslovili po — francosko, Francozi na po — angleško. Sredozemsko mor j e. Črni oblaki se zbirajo, sem in tja udarja po časopisih. Optimistične ribe nočejo nič jesti, ker čakajo na obljubljeno pečenko. Če ne pride v kratkem pomoč, bodo vse pocrkalc. V DONAVI so izsledili novo vrsto rib. So zelo užitne in imajo dolge plavuti. Ker teče Donava večinoma po nevtralnih državah, so se ribji učenjaki zedinili, da se bo nova riba imenovala »Nevtra«. VISOKO PRIZNANJE Beograd. Iz dobro poučenih virov smo izvedeli, da pride v Beograd posebna delegacija angleških strokovnjakov za sklepanje mednarodnih pogodb po informacije, kako se taki reči streže. Povod temu jc dalo neverjetno hitro sklepanje trgovinskih zvez med Jugoslavijo in Rusijo. ZA BREZMESNE DNI V ponedeljek in petek bo prepovedano klanje, žal — samo v zaledju. Koristno bi bilo, da bi vse države uvedle sedem brezmesnih dni na teden, kadar bi bilo prepovedano sleherno klanje — tudi na fronti. NA OBROKE Oče: »Zakaj pa jokaš, Janezek?« Janezek: »Zato, ker pravi Jurček, da si bratca, ki ga je danes štorklja prinesla, kupil na obro.ke kakor radio.« NAROBE A: »Če pijem črno kavo, ne morem nikakor zaspati.« B: »Pri meni je pa ravno nasprotno. Če spim, ne morem piti nobenih ipijač.« Sodobni otrok Ded vzame svojega vnuka seboj v živalski vrt. -Ko prid'eta do slona, ded vpraša vnuka: »No, dragi, ali bi mi znal povedati, katera je ta žival?« »To je velik osel, ki si je nataknil plinsko masko«, se odreže vnuk. Če. . . Če on za okencem sedi, se »Toti list« lahko smeji. Če bi pa on še »gori« bil, bi »Toti« potne srage lil. PISMO BIMBAMBULLE IZ NARVIKA (Poslano svojcem v Afriko) Dragi moji! V Narvik priti, nič streljati. Do danes samo bežati, bežati. Če mi v Afriki tako bojevati, vse lev požreti. Naučil mnogo: vse obljubiti, mnogo govoriti in v redu ukrcati. Sedaj nič novega, veliko zatišje. Kam potovati sedaj, ni znano. Z odličnim spoštovanjem poljub Bimbambulla. NI RAZUMEL Pepc: »V Beograd se pelješ? Daleč jc! Ali se pelješ čez Zagreb, ali čez Sarajevo?« Cene: »Ah, čez binkoštne ipraznike!« Otroški vozički najnovejših modelov za leto 1940. Globoki, polgloboki in športni najceneje pri „ObnOVa“ F. Novak Maribor, Jurčičeva ulica štev. 6 v Ljubljani KONKURENCA Dva trgovska potnika, ki prodajata železne predmete, se peljeta skupaj v vlaku. — Oba na moč hvalita svoje blago. Prvi meni: »Naše blagajne so iprav zanesljivo najboljše na svetu. Preden smo jih začeli prodajati, smo napravili poskus. Vanjo smo dali kokoš in jo zaprto postavili iv razbeljeno peč. Čez pol ure smo jo odprli in — pomislite — kokoš je bila živa!« »To še ni nič! Mi smo isti poskus napravili z našo najmočnejšo blagajno, in ko smo jo odprli — je bila kokoš v njej zmrzla.« MED IGRALCI Srečata se dva gledališka igralca, ki se že dolgo nista videla. »Kako pa kaj tvoji malčki? So že kaj zrastli, so pametni?« vpraša prijatelj svojega tovariša. »Pa še kako! Najprej so me imeli za genialnega, zdaj pa že sumijo v to.« »iPotlej še niso dovolj veliki, če šele sumijo v to.« K >ncentrjcija narodnih sil In Slovenci (Prosto i;i brez sramežljivosti po članku Vlad. Krefta v »Večeruiku« 27. aprila) Že nekaj časa se v jugoslovanskih časnikih razpravlja o možnosti razširitve sedanje vlade, v katero hi rade volje vstopili tudi mi, ki predstavljamo večji del slovenske opozicije. Če je bila kdaj potreba po taki koncentracijski vladi velika, potem je danes največja. — Vsi narodi Jugoslavije bi to koncentracijo pozdravili z zadovoljstvom. — V poštev pridemo pri taki kombinaciji seveda mi, ki imamo brez dvoma precejšnjo moč. Treba je rešiti vprašanje objektivno in stvarno v zadovoljstvo vseli Slovencev. Takšna rešitev pomeni za Slovenijo pričetek konsolidacije slovenske politike in istočasno možnost popolne duhovne mobilizacije slovenskega naroda v znamenju potreb in dobe, v kateri živimo. OPRAVIČILO »Moja hčerka Genovefa ne more priti danes v šolo, ker leži v postelji in se poti z največjim spoštovanjem. — Udana M. Muc.« živahnost na zapadni fronti IZBIRA POKLICA »Kaj bo vaš sin, ko bo končal šole?« »Učitelj bo postal.« »Ali ima kaj smisla za pedagogijo?« »Da, že zdaj ljubi počitnice.« DOBER MOŽ Žena (piše možu iz Rog. Slatine): »Tu se počutim izborno, kajti shujšala setn že za polovico. Koliko časa smeni še ostati?« Mož: »...dokler ne shujšaš še za drugo polovico.« PROFESORJI ZEMLJEPISJA so na svojem prvem pomladanskem zborovanju soglasno sklenili poslati vojnemu bogu Marsu zahvalno diplomo, ker jim s svojim popotovanjem širom našega planeta silno pomaga. Prvič si sami obnavljajo svoje znanje z. njegovo pomočjo, drugič pa pridejo dijaki vselej dobro pripravljeni in založeni z veščim znanjem po poročilih jutranjih listov. Kako si Janezek Mesec mol - ljubezni rol na zapadu D. Goflja: Pesem Kor na novo matere nam sinov še nar odi jo, po nevtralnih kritjih jih krogle sproti postrelijo. Nič otroci niso zdaj več za šolo, duše mlade, danes to iA)jekti le za letalske so napade. Bolnice dandanes nič več ne zidajo se nove, ker Rdeči križ samo le še cilj je za — topove ... Kdor ob plači zdaj živi, lačna duša je uboga, a verižniku povsod le kopiči se zaloga. Agencija PIK (Presnet Inteligentna Kolobocija) javlja: S posebnim ozirom na najnovejše dogodke na Norveškem je angleška vlada sklenila, da da pobudo za projekt načrta posebnega društva za zaščito majhnih narodov. To društvo naj bi vzelo za emblem in znak suverenosti Chamberlainovo marc-lo. Agencija PIK javlja: Kar se tiče gospoda Chamberlaina, so mnenja v angleški javnosti deljena. Nekateri ljudje so zato, da si kupi brezpogojno novo marelo, drugi, bolj radiki lui, predlagajo, d;i obesi marelo enkrat za vselej na klin, najdejo sc pa tudi ljudje, ki bi radi videli, da se še gospod Chamberlain obesi na klin poleg marelo. »Kako to?« »Dvanajst/iorotnikov in en državni pra\ d-nik!« RESOLUCIJA Na velikem pasjem protestnem shodu za desnim ogloin mestne klavnice je bila s soglasnim lajanjem sprejeta naslednja resolucija: »Spodaj podtacani predstavniki pasjega rodu z ogorčenjem protestiramo proti nameravani uvedbi brezmesnih dni, ki bi pomenjala ograža-nje naših življenjskih interesov. Opozarjamo, da bi bilo tako postopanje tudi iz higijenskih razlogov skrajno neumestno, saj se meso in kosti v poletju tako hitro usmradijo, da bi to dejstvo predstavljalo nevarno zdravstveno ogrožanje širokih plasti pasjega zaroda. Radi tega apeliramo: ne jemljite, nam mesa in kosti! Lord, s. t. (svojetacno) predsednik zborovanja Najnovejša Od Orala.do Triglavu barka s petrolejem plava. Je z bombažem založena, taka zlepa ni nobena. Birma na severu NESREČNA ŠTEVILKA Konec križu na grobeh, »Kako ipa ste prišli sem, moj dragi izgub- konec bo po cerkvah zvonu, ljeni sin?« je vprašal kaznihiiški duhovnik ker njun bron se prelevil kaznjenca. zdaj V podobo bo kanonu. »Jaz sem žrtev številke trinajst.« Dva družinska očeta sc na ukaz kar ustrelita, da doma vsak pet <>trok gole, lačne zapustita. SVILA za birmanke v veliki izbiri po n;zk:h cenah pri TRPINU Einnance-nevtralce botri kar obsipavajo z najmodernejšimi darili Kmalu za vsakdanji kruh ne bo niti pare božje da milijarde sc lahko v smrtno spremene orožje ... A premnogi tisoči fronti mozeg podarijo, da v zaledju drugim se zadnjice lahko mastijo. In ko bo kdaj kraj gorja, bodo tisti spet trpeli, ki za druge ambicije so jih že iz kože deli. To godi se v dvajsetem zdaj stoletju, ki se drami, in celo o binkoštih, ko nekak je — duh med natri!! LEPO BIRMANSKO DARILO potice, Saklje, sveže pecivo, čokolado in kekse kupite najugodneje v SLAŠČIČARNI ILICH Maribor, Slovenska ulica 6, podružnica: Meljska cesta 2 Majska Spet prišel cvetni k nam je maj, prinesel Norvežanom raj; bo mnogim — lepa mula, kuj? Je nekaterim mrzel tuš pri nas svet' Florijan — saj bil je čas! Kdo bi si mislil, prav zares, mednarodni da bo ekspres pa mu je na glavo padel nus vozil skoro čisto do nebes? A sveti Duh še pride zdaj, izžene mule gostom naj, ki si predstavljali so tu svoj raj. Naj glave raznim -filom razsvetli nevtralnosti, rešitve tam da ni, kjer za denar se tuj preliva kri. A glavno, kar prinaša maj, to mraza zimskega je kraj, to čas je šmarnic in ljubezni raj. Zdaj ptiček ptičko snubi si in v varstvu grmov in noči nešteto parčkov dolgo v noč bedi... JEIJILNI LIST NEKE BEOGRAJSKE RESTAVRACIJE (Enostaven prepis) Špajskarta Ručak, 4. maja 1940. S upa sa griz knedlamu Din 2. Sos od luka Din 4.— Perkelt od telečih noga Din S,- Cušpajz od mladog zelju sa bečkom šniclom Din 10 — Poširanu jaju u ajmokcu Din 7.— Lungebratna haše sa pireom Din S — Svinjski file u pikant sosu Din 10. - Pohovane teleče noge — sos Tar tur Din 7.— Pestovani krompir Din 4.- DVOGOVOR Idealist: »Če človek tako prav od srca ljubi, bi dekletu še zvezde z neba obljubil.« Materijalist1: »To je še najceneje!« Postavil ga |e lepo, KopitarsRa NESPORAZUM »V kateri razred pa že hodiš,« vpraša neka gospa malega Janeza. »Prej sem bil v tretjem, zdaj hodim pa v prvi razred.« »Za ibožj,o voljo, kako pa je to mogoče?« »Moj oče je postal postaj enačelnik.« » ' PRIJATELJI UMETNOSTI Na neki slikarski razstavi vpraša neka gospa: »Kaj sodijo ljudje o teh slikah?« »Mnenja so •deljena. Nekateri pravijo, da je škoda barv, drugi pa, da je škoda platna.« Dve juhi Pride škof med lemenatarje in se hoče prepričati o njihovem napredku in splošnem znanju. Pobara nekoga izmed njih: »Kaj bi ukrenili, če bi našli v puščavi umirajočega človeka in ne bi imeli pri sebi ničesar razen krožnika z juho?« Mladenič nekoliko pomisli, nato pa odgovori prevzvišenemu: »Če bi bila juha taka, kot jo prevzvišeni je, bi dal umirajočega v sveto olje, če bi bila Pa taka, kot jo mi dobivamo, bi ga pa — krstil... — Sedaj boš, Luca, menda dala mir z večno željo po francoski peti!! Izpod Karavank JESENIŠKI PRAH bo po zaslugi naših časnikarjev postal svetovno znamenit. Dokler izum godnega Joža (škropilnica za vse Jesenice na en sam »knof«, ki ga bo pritisnil gospod župan in z njo na mali poškropil vse mesto) ne bo še izgotovljen, bo Markežev Tine naročil za občane maske zoper prali. Mero za maske bo pa jemal Sušnikov Matija. SVINJSKE CENE Svinjskemu mesu bodo kmaJu prekoračile svinjsko višino. Z njimi uvajajo mesarji brezmesne dneve, ker svinjska svinjina re's ni za vsakogar. Tudi za mesarje ni kaj prida, sicer bi mladi mesarji ne bežali iz mesnic v zatohle pisarne in potem še od tod v daljni svet. IZ MILANOVEGA LOGA Zaupanje je čudna stvar, ni dana vsakomur v dar, ker marsikje kontrola lazi, zato naj vsakdo nase pazi, da ga usoda ne dobi kljub veliki zaslužnosti. SVOJEVRSTNO TEKMO 1 smo si privoščili v našem kotlu pod Karavankami. To prekaša celo naše slavne smuške' tekme in zname- Binkošti, botri in duh 12. maja 1940. Šolska naloga. Danilo Gofljn. BinkoSti so vsem zemljanom jako /elo ljub in drag Praznik. Ljub je zlasti mladini, drag pa za Botre, Botrice in tako dalje. Naša ljuba MJadina se tedaj odeva f bela Oblačila, si natika vence, rože in, drugo Rastlinstvo ter hiti f spremstvu Botrof in Botric f Cerkef .pričakovat Svetega Duha. Za pot f Cerkef služijo aftomobili, kočije, navadna pa tudi huge. Prometno Sredstvo, ki ipripelje fsega Trepetajočega Birmanca f objem naše Matere, Svete cerkve, zavisi vedno in povfsod od položaja f listnici gospoda Botra. Binkošti brez dežja niso Binkošti. Če bi kdaj izbruhnila kjerkoli božja Šiba f obliki suše, ni treba nič zalivati z škropilnicami ali z kako Požarno brambo, tudi ni treba uprizarjati nobenih Dež izzivajočih Procesij. ne — samo — Binkošti je treba napovedati, pa bo zajamčeno d!eževalo in bo poplava, da je bil histerični Vesoljni potop nite jeseniške olimpijce, sploh vse znamenitosti, ki smo jih zmožni skuhati na Jesenicah. Tekmujejo s samo zapadno fronto in smo prepričani v našo zmago. V zadnjem, času srno premogli več ranjencev kakor vsi regimenti vzdolž Maginotove in Siegfriedove linije. Tudi nekaj1 ubitih je bilo, celo smrt iz, dobre volje nam je pomagala do senzacij. ALBERT VICEL TRGOVINA S KUHINJSKO OPREMO hiSnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto, vlito in aluminijevo posodo, porcelansko, kameninasto in stekleno robo HABIDOB, Cio sp os H a ulica O Iz Kranja NAŠ ATEK Odločno čistil je vse »tuje« ideje, za novi bombaž pa srce se mn smeje. ČESTITA KRANJSKA KRONIKA je v svoj slavni arhiv dejala ino za lep spomin spravila spiritistične botre, ki so se po staroveško kamenjali — kljub modernizaciji vseh vrst bojnega orožja — in v, živo meso nabadali na sam birmanski dan, figa mršava proti njej. Vendar je Birma jako zelo značajna in se izvrši nad Birmancem f fsakem vremenu. F tem oziru se jasno vidi, da je to jako zelo važen Akt, ker gre preko fsega in se ne ozira ne tia levo, ne na desno, kot kakšni Tiktator. In je to jako zelo lepo od Nje, da ni kot kakšna Tombola ali pa Zogometna tekma, ki urn-duje samo f slučaju lepega Vremena. Mislim, da je »Zogometna« tekma edino pravilni Vunpritisk za tisto onegavljenje z žogo, ki se navadno konča na kirurgičnem paviljonu f bolnici, kajti na taki predstavi mečejo žogo, ne pa nogo,, kot bi človek rekonstruira,I iz Fraze »Nogometna tekma«. Edino, kar ni preveč simpatetično pri Binkoštih je tale Defakt, da jih porivajo sem ino tja, kar se Datuma dangira. Nikoli se ne držijo enega Mesta, večno jih premeščajo, kot kakšne Državne uradnike ali Človeke nearijske Pasme. Zelo važni oisebi sta pri Birmi Škof pa Boter, oziroma je Boter še bolj važen ko Škof. Kajti ni treba Škofu dajati za spomin niti Ure, niti mu ni treba Birmancef na kar ni častno za naš kranjski bo-trovski stan. Žal je pa — sodobno, zato mora biti v kroniki zabeleženo. Čisto sodobno je tudi, da se meščani zoper tovarniške saje pritožujejo, drugi pa spet zbirajo denar za spominsko ploščo graditeljem Jelenovega klanca, ki so izkazali veliko vztrajnost v prekopavanju cest. Sodobni so tudi razni Janezi v našem mestu, ki bi menda radi od svojih pomočnikov veliko dela za malo plače. Hipersodobna so pa naša športna poročila. Dosedaj smo bili vajeni svetišč v cerkvah. »Gorenjec« ga je pa postavil kar na nogometni prostor, ko je pisal: »Jeseničani so sigurni, da imajo prvi gol pod streho, toda izborni vratar Kranja, drži ostri strel Janežiča in svetišče Kranja ostane neokrnjeno.« Iz Celja POPLAVA Mirna im dišeča Voglajna ve, kaj se spodobi, zato sc drži začrtane poti. Pač pa so v Celju odkrili finan-carji veliko poplavo »Morave« in »Zete«, ki sta zalili neko gostilno tako, da bo škoda prav občutna. Našli pa so sc v Celju tudi ob tej priliki škodoželjne^, ki so težko prizadetemu hišnemu lastniku iz vsega srca privoščili nesrečo. Ti brezsrč-neži so celjski — trafikanti. sprehot peljati in na sladoled in f Slaščičarno in f Gostilno. In potem po drugi Strani je Škoif prisiljen opraviti Birmo, Botra pa ne more Nihče posiliti, d'a Postane Boter. Ce noče, noče in mu ni treba dajati ure, ne Sladoleda in si prihrani te nepotrebne Izdatke lahko za lastni trebuh. Zato je dandanes veliko potnamjkanje Botrof, takih z urami namreč. Takih, ki bi eventunelno reskiral en Sladoiled za dinar, je še nekam dtosti. Toid'a taki ne veljajo, drugi pa se ne ponujajo. Tako se zgodi, da tisti Sloji, ki že itak nič nimajo, ne morejo priti do Botrof, tisti pa, ki so se f potu Svojega obraza rodili' koit Bogataši, imajo tudi Botrof .1 izobilju, kajti velja tudi f teni slučaju lepo Gesilo: »Svoji k svojim.« Tako se vzgaja dandanes. Mladina jako zelo socialno in se jim fceplja Ljubez.en f nepokvarjena Prsa in je potem ta Ljubezen razumljivo take sorte, da kadar izbruhne pri revežu, bogatašu vrat pregrizine. — Tako je danda.riies fsak Boter f pravem pomenu Besede ena jako zelo redka žival, skoro ko kakšni Mamut. In je zadnjič umrl eni Llušicki Samoprodaja ORION, SIERA, KAPSCH in SCHAUB radio aparatov Špecijalna trgovina za aparate in materijal za avtogenično in električno varenje in drugega tehničnega materijala RADIO in TEHNIČNA TRGOVINA - MARIBOR, Koroška cesta 11 Težkih misli te rešila bo sigurno dobra godba. Da najboljši instrumenti naši so, je splošna sodba. k MARIBOR štev. 180 yj dr. z o z trgovina glasbil Gosposka ul.30 telefon 24-21 UPOR Stric: »Če napraviš doktorat, plačam vse tvoje dolgove!« Visokošolec: »Še tega se manjka! Za upnike bom študiral!« Človek, ki je fsako Leto pričakoval kakšnega Botra, pričakal pa ni nobenega in ko je umrl, je bil star 97 let in je bil do Smrti zdraf in čil, duševno in telesno, spoštovan in ugleden, tudi fse zobe je še sko- ro imel, le birman ni bil. In mu najbrže Sveti peter ni odiprl zato nebeške Dvorane. Sicer pa, če ni f Nebesih, je še skoro na boljšem, kajti je danes tam jako zelo nevarno, ker streljaja Zavezniki zadnje čase samo f zrak... Moja lastnoročna I3irma je bila jako zelo humaris-tična zavoljo Botra vtin. Cerkef je bila prenapolnjena, pa so nas birmali kar ipred njo. In je seveda začel prijazno liti tradinacijonalni Dež. Moj Boter ni imel niarele, jaz tudi ne. Pač pa je imel Boter Palico, kakor je pač Človek po navadi opremljen, kadar dežuje. Ni bilo pet minut, je bil moj ljubljeni Boter popolnoma fajliten. Nato siva krenila k Fotografu in f slaščičarno, na kar sva se peljala f okrilje neke okoliške Gostilne, ki je vedno zadnja postaja fsake Birme. Ni trajalo dol-8o, je bil moj ljubljeni Boter že spet fajli- ON IN ONA Ona je strahovito spogledljiva, on se pa niti ne zmeni zato. Njegova hladnokrvnost pripravi naposled mlado ženo do obupa, kajti nikakor ne more prenesti, da s svojo spogledljivostjo moža niti za las ne otaja. »Menim dragi moj,« mu nekega večera vsa jezna zabrusi, »da celo takrat, če bi na svoje oči videl nekoga dirjati za menoj, ne bi zgubil svoje hladnokrvnosti.« On pa prostodušno puhajoč dim skozi zobe: »Pač, draga moja. Poskočil bi in mu svetoval: Čemu tako hitro?« GROZNA NAVADA Moja žena ima grozno navado, d!a nikoli ne leže spat pred zoro!« »Ka/ pa počne tako dolgo?« »Mene čaka.« MODERNA MLADINA Mladenič: »Vaš zaročenec bi se najbrže strah-ovito razjezil, če bi izvedel, da ste bili z menoj na večerji!« Dekle: »Nikakor ne, midva ravno varču-jeva, da bi se čimpreje poročila!« NADEBUDNI SINKO Mati svojemu paglavcu: »Tvoj oče je postal nadsvetnik, ti si mi pa spet prinesel domov slab red. To dvoje se nikakor ne sklada.« Nadebudni sinko: »Saj nisem jaz kriv, da nimam očeta ravnatelja.« | ten, topot ne od Dežja, temveč od vina. Obsedel je sedaj toliko časa, da se mu je iposušila Obleka. To je trajalo približno tri ure, med katerimi ni namakal svojega grla ravno samo z Malinofcem. Ko se je po preteku treh Ur dvignil in podal na pot, ni znal več raznih Prednietof dobro razločevati. Zato je zanienjail posteljo z cestnim Jarkom in se vanj vlegel. Namesto rjuhe pa je tam bila voda. Tako je bil moj ljubljeni Boter zdaj že tretjič fajliten. »F tretje gre rado!« Pregovor že ve, kaj govori, saj ni kakšni politik ali pa Tiplomat. O Binkošti!) se rodi baje tudi sveti Duh. Toda ampak ta je neviden in ga zato ni nikjer opaziti. Če bi se pa kje ipojavil, so na razpolag1« še vedno paragrafi, taborišča, da mu ni treba šiniti ravno f glavo, kajti glava je danes zato tu, da drugi ž Njo mislijo, ne pa da bi šaril v Njej kaki lastnoročni Duh... Pač pa egzistirajo razni drugi Duhovi pri nas, ki niso preganjani, toda ampak ti niso sveti. To je drugačni Duh, kr mu fča-si pravimo tudi — Smrad. SE NE MUDI Gospod Zamudnik pridrvi ves poten na kolodvor, ravno ko je vlak odpeljal. Vratar mu zakliče: »Le počasi, tudi tako boste /lak zamudili.« PRECIZNO Prvi literat: »Ljubezen in sovraštvo sta vendarle edino vredna, da ju pesniki ob-delavajo.« Drugi literat: »Ljubezen in sovraštvo? Govori precizno in reci: zakon.« PRED POROKO Hči: »Ne, pa ne! Pa če bi bV zlat iii stO' krat bogat, vseeno bi ga zaničevala.« Mati: »Bodi no tiho, za božjo valjo! Ne govori tako nesramno o možu, dokler ga ne vzameš!« SAMA V prepolnem tramvaju stoji gospodična Milica. Ne lepem jo nekdo pokliče: »Zdravo, Milica, ali si sama?« NAPREDEK Jožu se je namenil v Ljubljano, Tone pa v Maribor. Oba vstopita v Celju v mariborski vlak. Ko se bližata že Grobelnem, vpraša Tone Jožeta, kam da ga pelje pot in ko mu Jože pove, da v Ljubljano, se Tone kar ne more načuditi, češ: »Saj pravim, kako je tehnika napredovala! Ti greš v Ljubljano, jaz se peljem pa v Maribor irj vseeno lahko tako lepo skupaj sediva in kramljava.« JEZIK Zdravnik: »Iztegnite jezik!« Pepca (iztegne jezik). Zdravnik: »Kar celega pokaži!« Pepca: »Ne morem. Je na hrbtu privezan.« IVAN LAH, Maribor Glavni trg 10 - Telelon 25*03 Špecerija - kolonijale - delikatese Gospodinjel Za Vašo kuhinjo špecerijske potrebščine, kakor tudi sladke priboljške za Vaše malčke vam nudimo pri nas po izredno nizkih cenah. KRONIKA D E — Vsesa že primanjkuje, v izobilju imamo le še — dežja... In je ta padavina res krivično razdeljena. Pri nas jc imamo polna skladišča, v Sahari pa je niti na karte ni dobiti. — Drugače pa imamo baje maj. To lahko ugotoviš na žalost edino v tem primeru, če pogledaš v koledar •. * — Pečat dajejo Mariboru poslednji čas rezervisti in dame, ki niso napram rezervistom prav nič — rezervirane ... — Razni tekstilni mojstri, so mojstri bolj v izzivanju im žaljenju, kot v svoji stroki. Poslednji čas sc specializirajo na žaljenje zavednih žensk. Potem pa še po tovarnah pravijo, da je pomanjkanje surovin ... — »Iz novega sveta« je bil simfonični koncert. In kje so ga skuhali? — »Pri Niovem! svetu«! — 28 jih gre proti enemu. Namreč odvetnikov v Celju. Kadar nekdo sam sprejme boj proti 28-tim, že ve zakaj, in da bodo bolečine plačane... — »Lahko je moškim« so igrali v Rušah. Z ozirom na današnje kritične čase bi lahko rekli: »Lahko je moškim — samo v Rušah!« — Sredi noči je neka rodbina naložila na avto kovčege in rodbinske člane ter zbežala pred »pretečo nevarnostjo«. Tako je poročalo časopisje in tej družini še dodalo priimek »ugledna«. Tako se torej vča-si iz ugleda izcimi — sramota ... — Vinska razstava je v Svečini. Privabila je z,do mnogo ljudi, ki jih na — slikarske razstave nikoli ni. Morda bi pa slikarjem kazalo razstavljati svoje' slike v dvorani z napisom »Vinska razstava«. Potem bi obiskovalcev kar mrgolelo ... — Sirkovih krtač tudi ni več dobiti niti po naročilu. Dobavitelji jih hranijo za boljše čase, to se pravi za splošno podražitev. Te dobavitelje bi bilo treba s temi krtačami — pokrtačiti... — Zaklonišče nastaja na Rotovškem trgu. To je za trezne ljudi zaklonišče pred dvema gostilnama in eno kavarno... — Naše kulturne ustanove so brez strehe. Nekatere dejansko, nekatere nekako imagirarno. Tako je »Glasbena matica« brez strehe, d'asi je pod streho. Gledališka uprava pa jc pod streho, dasi je brez strehe ... Kdor ne verjame, naj pogleda v Slovensko ulico I... — Maslo prodaja neka mariborska trgovina le, če ga naročiš v nekem tujem jeziku. Za druge ljudi ta trgovec masla nima, razen — na glavi... — Murska Sobota je deležna letos prav posebnih simpatij. Obiskali so jo polnoštevilno novinarji in pre-bdcli tam polnih 48 ur. V kratkem presledku so jim bili za petami že celjski absolventi šole boga Merkurja. Nazaj grede so se ustavili še v Mariboru. Gostoljubnosti gospoda Benka kar niso mogli prehvaliti, pa tudi g. Benko mlajši je bil mienda s Celjani' (odnosno Celjankami, odnosno Celjanko) tako zadovoljen, da jih jc pospremil (odnosno jo pospremil) kar do Maribora. Izletniki so tudi iz Maribora odnesli neizbrisne spomine — in sicer na čevljih, kajti je dež neusmiljeno pral spomladansko obutev cenjenih gostov. Pohod modrostnih jezikov h Griču stoji: I)o sv. Urbana 45 minut. Ker je sv. Urban svetnik in je nedvomno v nebesih, vemo zdaj, kako daleč je do nebes. Čudno je samo to, da je razdalja do Sv. Urbana (znarii kraj z levim razgledom) ravno tolika. Kje je mestna klavnica? Tujec jo je iskal vu so mu pokazali smer. Že je mislil, da je tam, ko pa vidi napis »Mestna klavnica«, se spomni iz ljudske šole, da pomeni narekovaj, da to ni pravu klavnica, temveč samo takozvana klavnica. K sreči ženejo ravno vola v to poslopje. Temu volu je bolj verjel kakor pa onemu pismouku. V BOLNICI Kmetič je bil operiran, pravkar so mu odrezali ledvičko ter ga prenesli v bolniško sobo. Kar dobro se je počutil, nič ga ni bolelo. In spomnil se je na jedačo. Vstopivšega zdravnika povpraša: »Gospod doktor, ali lahko jem fižol?« »Lahko, lahko,« mu odgovori, »le kihnil boš na onem svetu!« KRIZA Vinko: »Kaj se pa tako kislo držiš? Janko: »Kaj bi se ne!'Taka kriza na denarnem trgu! Zjutraj sem hotel menjati 100 din, ali misliš, da sem jih imel?« Mariborski „Spomenik nedolžnim žrtvam" Še sem, kolegi, nad senat, kjer cvet je zbran strateški, ki vse verjame radijem, samo, da so — angleški... Par jezikoslovnih Kdo je v Mestni oskrbnišnici? V smodnišnici je smodnik, v jetni-šnici so jetniki, v bolnišnici so bolniki, v Mariboru pa imamo poslopje, kjer so sami oskrbnik i. Mi pa vemo, da so tam mestni ubožci, ki si želijo že kmalu boljše ubožnice. Kako daleč je do svetih nebes? Samo 45 minut! Na tabli pri mostu nai ES S' E postavljen iz hvaležnosti »združenih odborov za prirejanje tombol« vsem lahkovernim, ki nedeljo za nedeljo odhajajo z dolgimi nosovi in činkvini brez tako zaželjenih glavnih dobitkov. Nove knjige »Ples s smrtjo.« (Srednjeveški misterij v moderni izdaji.) Založba Evropa. »Krajši izleti po Norveški«. Potopisi samo zia krajše ture. Priporočljivo za potnike, ki večkrat zamudijo vlak. Založba London-City. »Kako lepo bi bilo, če bi nekatere pamet srečala.« Posebno priporočljiva knjiga, za birmance in politike. Kje je resnica? Aktualna družinska igra na principu loterije. Iz časnikov je treba izrezati nasprotujoča si poročila, jih diobro premešati in na podlagi priloženega ključa žrebati. Tako utegnete izvedeti' resnični položaj na kopnem in potek morskih operacij1 držav, ki so v vojni. »Vegetaristična kuhinja«. Priporočljivo za naše gospodinje1. Srečanje — Golobček miru: »DTagi gospod kolega, kar nazaj! Ne Vi ne jaz nimava na tej krogli nikakih izgledov in simpatij.« Počasnemu „turistu“ Oj, kaj se ti fantič v nevarnost podajaš, čez mejo v vas hodiš, pa — bežat ne znaš! Reprezefttatlvna knjiga Ril sem pred kratkim v Čakovcu. Opravke sem imel in ko sem zvečer prišel na postajo, je v čakalnici neki moški robantil, da je bilo joj. Njegovih izrazov ne morem ponoviti, ker sem dostojen človek in se bojim tiskovnega zakona. Mož pa je brez ozira na dostojnost in tiskovni zakon robantil, se jezil in — Bog mu greh oprosti! — tudi preklinjal. Sama sva bila v čakalnici in zanimalo me je, kaj ga je spravilo v tako slabo voljo in previdno sem pričel razgovor. Ko se je malo pomiril, mi je začel pripovedovati: »Slovenec sem, v Srbiji živim in moram se — oziroma, moral bi sč — še danes javiti radi neke zapuščine v Murski Soboti. Nalašč zato se pripeljem iz Valjeva, moral bi biti pravočasno na sodišču, pa — naenkrat sem v Čakovcu in ne morem v Soboto.« »Pa kako to?« sem ga vprašal. »Poglejte: kot zaveden Slovenec sem kupil knjigo, ki jo vse kritike hvalijo kot reprezentativno za Slovence. V njej sem našel zemljevid — kar poglejte si ga! Tu na strani 10 je!« Pogledam; »Železniško omrežje na slovenskem ozemlju.« Resnično, na progi Pragersko—Budimpešta se po tem zemljevidu v Čakovcu odcepi železniška proga proti Murski Soboti. »Vso pot nisem imel nezgode, doma pa radi te presnete knjige zamudim važno zadevo.« Mož je v nagli jezi zgrabil knjigo in jo vrgel v peč in z njo zakuril. Iz plamenov je bila videti prva stran: Slovenija in Slovenci. Napisal Fran Erjavec. Oton Habsburški In Plceard d % i \ / Piccard: »V stratosferi bi se pa morda le našel prostor za obnovo habsburške monarhije.« V ŽENEVI vlada splošno zatišje. Le v palači Društva narodov je zadnje dni nad vse živahno, ker se pripravljajo, da bodo dvorane — prebelili1. Zdaj na pomlad se to vsekakor spodobi. RAZUMLJIVO Literat1: »Ne morem razumeti, da so vsi filozofi, kar jih je kdaj bilo, imeli grde žene?« Filozof: »To je pač čisto naravno. Kdor ima lepo ženo, temu' še na misel ne pride, da bi s filozofiranjem! čas izgubljal. OGLEJTE Sl IZLOŽBE v novi stavbi zavarovalnice „D r a v a Zadnja moda! Elegantna izdelava! V. MODERNIH ČEVLJEV vogal Aleksandrove c. in Sodne ulice Trpežna obutev! Zmerna cene! Najnovejša damska moda: moški klobuk 0 / \ Vidiš, tako je! Ne samo, da nosi vzela moški klobuk! Bog ve, žena doma hlače, še na ulico si je kaj pride sedaj na vrsto!? HaloSka elektrika Znano je, da se Haloz ne namerava elektrificirati, ker ne spadajo med tako pasivne kraje, kakor na primer Gorenjska. Pravi razlog odpora Haložanov proti elektriki je pa med drugim ta, ker nočejo, da bi se lepa pokrajinska slika kvarila z neokusnimi drogi in žicami. Nastal je pa preobrat, v veliko veselje domačinov — zadnji čas je namreč neki Ptujčan izumil ceneni način pridobivanja električnega toka iz prave žol-te haloške ilovice. Tok se bo Haložanom pa tudi drugim interesentom oddajalo brezžičnim potom in ni nobenega dvoma, da bodo na Fali morali dividende malo znižati. Ker je pa haloške ilovice veliko, da, celo za izvoz — bo toku preostajulo. Tega dobe po soglasnem sklepu vseh vo-lilcev zastonj vsi dosedanji odsluženi poslanci ptujskega okraja, saj so s svojimi obljubami Haloze gospodarsko res sijajno dvignili. PRAKTIČEN NASVET K odrezavemu irskemu pisatelju Bernardu Shawu je nekoč prišel nek .oče, ki je bil v velikih skrbeh za svojega sina. »Sina imam,« je začel, »ki je izredno nadarjen. Ne ve ipa, ali bi se posvetil slikarstvu ali pisateljevanju. Oboje ga namreč zelo veseli.« »Kar pisatelj naj postane!« se nasmehne Shaw. »Zaikaj pa?« »Ker je papir cenejši od platna.« ILEr MARIBORSKE * SOKOLSKE IUPE MARIBOR' 2.8 in 9 7UNI7A 1940. *___________ DVOJČKA »Gospod1 Milan, ali je res, da sta z vašo sestro dvojčka?« »Da, ko sva se rodila, sva bila dvojčka, zdaj je pa sestra 8 let mlajša od mene.« Zgodovinske Haloze Haloze so bile slavne že v starorimskih časih, pr. Kr. r. In so še danes. Rimljani so jih imenovali col-Ics, t. j. grički, po katerih prepevajo v’ jeseni vinski črički. Po naslednikih Rimljanov, Tevtonih, so potem prejele Haloze impozantno ime: Kollos. Pa je v Halozah marsikaj ko-l a solno! Duševno . gravitirajo Haložani še vedno v Rim. Na ostanke rimljanskih šeg in navad naletimo na vsakem koraku, zlasti v oddaljenejših krajih. Tam se prebivalstvo še vedno oblači v — tuniko. Spodnje hlače le-sem še niso prodrle! V zimskem času tabori deca na zapečku, v tuniki ali pa tudi brez nje. ker se noče pokazati socialnemu skrbstvu v Adamovi obleki. Jetične Haložane ne pošiljajo na Golnik; jih pokopljejo kar doma in tako si tuberkulozna liga prihrani statistiko. Ruka poznajo samo v potoku. Znana haloška zmernost in di-jeta izključujeta bolezni raka. Prav hitro se Haložani naveličajo haloških dobrot ter se naglo sele tja, kjer ni muh. So preveč starokopitni: gladu in pomanjkanja nikakor nočejo zamenjati za — kefir; zato med njimi tudi ni stoletnikov. VOJAŠKA Vojak: »Prosim, ‘g. narednik, če bi lahko dobil enodnevni dopust, da bi šel na bratov pogreb.« Narednik: »Kaj pa vendar mislite? Pred enim .mesecem ste šli na žegnanje, pred štirinajstimi dnevi ih krstu, zdaj pa hočete na pogreb? Kaj mislite, da smo vas klicali zato k vojakom, da boste letali od zabave k zabavil« Boljša bodočnost /OO/ Mama : »Dragi otroci! V kratkem stopijo v veljavo brezmesni dnevi. Veselite se, kajti prinašajo vam možnost naravne smrti!« Bogati stric O Petru Smoli se ne bi moglo reči, da je napravil karijero. Stopil je namreč v državno službo in se oženil. Spočetka je še ne* kako šlo, ker je prinesla žena nekaj dote k hiši, potem pa je postajala razlika med dohodki in izdatki ivedno večja. In začel je operirati, kakor delajo vsi državni uradniki, z obroki in menicami, dokler mu ni rekla žena nekega dbe; »Peter,« je rekla, »tako ne gre več dalje. Kaj ko bi poiskal strica Jurija in si izposodil od njega kakih deset tisoč dinarjev? Zanj je to toliko kot nič.« »Toda kako?« »Moj Bog! ,..« »Vidiš, lahko bi ga povabila na večerjo. Že dolgo ga ni bilo pri nas. Toda to je vendar strašno neiprijetna stvar: povabiti ko^a ■pjpriDOBRI RABLJENI bJJJ RADIO APARATI oSpo OBROKI PO DIN100 .*=- L PRI RADIO STARKEL na večerjo in zahtevati od njega denar. Kakor d’a bi 'ga zvabila v past.. .« »Pa pojdi ti k njemu.« »Na dom? Tam je vendar teta Milena, ki se nikoli ne loči od njega. Pred njo ga ne bi mogel prositi za denar. Saj jo poznaš.« »Kaj pa ko bi šel k njemu v pisarno?« »Bil sem že pri njem in vem, kako je tam. Nikoli ni sam.« »Kaj boš pa napravil?« »Že vem. Vsako soboto popoldne se pelje stric k svojim sorodnikom v Ljubljano. Vidiš, lahko bi takole .slučajno' stopil v isti vlak in se peljal z njimi.« »Sijajna ideja!« »Lahko bi ga tudi .napumpal' za kakšno večjo vsoto. Recimo trideset tisoč. Na posodo seveda. Vse nuu vrnem, ko bo mogoče. Žena, otroci, življenje, ki je vsak dan dražje in tako dalje. Se bo že oimehčal ■..« »Lahko bi tudi štirideset...« »In celo petdeset. Vse je odvisno od razpoloženja. Bom že videl, kako se bo razvijal pogovor . ..« »Samo... on potuje v iprvem razred*u.« ».Prava reč. Nekoliko morava riskirati. Vzel bom prvi razred do Zidanega mosta, rekel pa mu bom, da se peljem v Zagreb. Čisto slučajno, seveda.« »Prvi razred, seveda! je vzkliknila žena navdušeno in ga objela. »To je sijajna idija. Prvorazredna ideja!« Tako se je tudi zgodilo. V soboto popoldne je stal Peter Smola s kovčkom v roki pred brzovlakom, s karto prvega razreda v itjjii, Oz.rul se je na vse strani in gledal, v kateri kupe bo vstopil njegov stric, tovarnar Jurij Klobasa. Sicer ne pravi stric, temveč brat tete njegove matere, vedar je jasno, da sta si v sorodstvu, posebno ker ima denar. Prikazal se je stric in vstopil v vlak. — Peter Smola se je ‘držal bolj ob strani, da ga stric ne vidi. Počakal je še nekoliko časa in potem vstopil čisto slučajno seveda, v isti vagon. »O, stric Jurček, kam, pa ti?« je veselo vzkliknil s skoraj iskrenim' glasom, ko ga je zagledal v kupeju prvega razreda, kako si sezuva čevlje in obuva copate. »V Ljubljano se ipelj^m. In ti?« »V Zagreb. Važen opravek imam tam.« »Ti potuješ menda v drugem razredu, ne?« »Ne, v prvem.« »No, hvala Bogu, da imam vsaj enega sorodnika, ki se pelje v pnvem razredu.. « »Veš ...« »Upam, da nisi takšen podlež, kakor je oni moj nečak Miha, ki nima nikoli ni£ denarja, pa popiva z ženo ipo najfinejših lokalih, ostane povsod dolžan, se vozi s taksijem domov, pa nima denarja niti za šoferja in mu reče, da bo jutri plačal.« »Hotel sem ...« »Da ti po pravici povem, sit sem ga ie. In vedno hodi k meni in berači. Ženo imam in otroke, pravi, in kriza je, ;pravi, življenj« je vsak dan dražje in tako dalje. Če mu kaj dam, pa zapije. In čez tri dni je zopet pri meni. Vidiš, takih ljudi ne morem videti. . Ti si seveda čisto nekaj drugega. Državni uradnik si in v prvem razredu se vtoziš .. Kaj?« »Hvala Bogu, stric .. .« »In v Zagreb se pelješ. Viš ga, viši E, ljubi moj, ti si napravil karijero. Ne veš, EBšna U' \DI0 STARKEL M , 'BOK.TRG SVOBODE 6 kako me veseli, da imam sorodnika, ki ima sr.m denar in ga ne zahteva od mene. Jaz, ljubi moj', nimam nikoli miru. Vsa žlahta prihaja k meni, pa daj, dajl Jok, ne dam več! Dovolj sem d^jal. Viš, ti se voziš v prvem razredu, pomagaj še ti malo sorodnikom, saj so ravno tako tvoji kakor noji. Tebi se to ne bo poznalo. Veš, tistemu Pavlu, sinu ibrata mojega strica, in njegovemu sinu Tonetu', ki že dvanajst let študira na Dunaju in bratu moje sestrične, tistemu, ki je šel s svojo trgovino v kon-kurs... Razdeliva si malo, dragi moj, jaz sam ne zmorem vsega.« Tako je tekel razgovor do Zidanega mosta in Peter Smola ni mogel drugega, kakor da je obljubil stricu, da bo pomagal sorodnikom, kolikor bo v njegovih močeh. »Tako je prav, tako«, mu je dejal stric ves ginjen pri slovesu in ga objel. »Od vseh sorodnikov si mi ti najdražji, verjemi mil Saj si naš, pomagati si moramo med seboj in tebi, ki se voziš v prvem razredu, to gotovo ne bo težko.« Bibi. HUDA KAZEN Sinček: »Zakaj pa ta ženska nima rak?« Mama: »Ker si Je vedno nohte grizla!« VSAJ NEKAJ Kuharica: »Gospod, vse kar je prav, ampak kakor milostljiva dela z menoj, je pa že od sile.« Gospod: »Ljuba duša, nikar se ne pri/to-žujte. Vi dobivate vsaj 2C0 din mesečno, jaz pa še tega ne!« LOVSKA DOGODIVŠČINA Lovec ranjenemu gonjaču: »iZelo mi je žal, da sem vas ranil. Kako se pišete?« Gonjač: »Medved.« Lovec: »Ni mogoče? Medved se pišete! Nate 100 dinarjev. Zdaj se bom vendar lahko pohvalil, da sem vsaj enkrat v svojem življenju medveda ustrelil!« t/2)„PERTRIX" AnA BATERIJE !| 'f J NAJTRPEŽNEJŠE !> radio STARKEL RAZLIČNE LINIJE »iDragec, daj mi denar!« »Zakaj pa že spet?« »Da plačam maserko!« »Koliko?«" »Šest sto dinarjev.« »Šest sto dinarjev1. Strašno! Samo pomisli, koliko denarja porabiš zaman!« >»Vi moSki ste pa res čudni. Ali se ti zdi, da je šest sto dinarjev na mesec preveč za ,mojo vitko linijo?« »Kajpak je preveč,« »Potlej pomisli, koliko izdajo Nemci in Francozi za svoje linije, ti se pa jeziš zaradi teh bore nešče | HOTEL-RESTAVRACIJO - KAVARNO 99 NETROPO L -mikli! ! nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani. — Telefon 27-37 i 150 sob, 200 postelj. — Sobe po 25*— in 30— dinarjev um :::: Moderni turisti VROČA LJUBEZEN »Gospodična, za vas bi šel do konca sveta!« »Že dobro, toda kalko boste dobili potni list v teh težkih časih?« KAJ JE RESNICA? Italijanski pesnik in dramatik, Nobelov nagrajenec Luigo Pirandello, se je nekoč sprehajal po rimskem' predmestju. Na lepem je zbudil njegovo pozornost nek človek, ki je pritekel iz neke hiše in zdivjal po ulici navzdol. Takoj za njim je pritekla debela, umazana ženska in začela kričati: »Primite ga, znorel je .. .!« Slavni pisatelj se je ustavil, rekoč: »Morebiti pa le ni znoreli« »Kako da ne? Sama to najbolje vem, saj je moj miož«, se je odrezala ženska. »Po katerih znakih pa sklepate, da je duševno bolan?« »Kadar ga napade, beži iz hiše in se me boji ko vraga,« mol je pojasnila. »Potlej vendar ni znoreli« je menil Pirandello ironično se smehljajoč in nadaljeval svojo pot. V ŠOLI Učitelj: »Povej mi Janezek, kaj je kanibal?« Učenec: »Ne vem, gospod učitelj.« Učitelj: »No, nekoliko pomislil Če bi ti na primer pojedel očeta in mater, kako bi se potlej imenoval?« Učenec: »Sirota.« zavetju v varnem domačih vodičev NA SODIŠČU Sodnik: »Obtoženi ste, da ste prišli na sodišče za pričo popolnoma pijani. Zakaj ste to storili?« Obtoženec: »Zato, ker mora priča govoriti resnico, pregovor pa pravi, da je v vinu1 resnica.« , STOLETNIKOV INTERVJU »Kako ste živeli, da ste dosegli talko visoko starost?« vpraša časnikar stoletnika. »E, tako. Leto za letom. S potrpežljivostjo človek vse doseže.« PREBRISANI EFRNARD SHAW Nek pisatelj je irskega pisatelja Bernarda Schaw vprašal, zakaj: je tako odločno glasoval za žensko volilno pravico. »Vedeti moraš,« se je odrezal Shaw, »da dobijo ženske volilno pravico šele s tridesetimi leti. In katera ti bo prostovoljno priznala, da ima že trideset let?« OGLAS Popravljači marci, ki istočasno tudi krpajo preluknjane lonce in znajo lnareje prevleči z odpornostjo proti severnim burjarn, dobe službo proti najugodnejšim pogojem. Ponudbe je vložiti pri posredovtdnici za službe na Mednarodnem uradu dela v Ženevi. MOČ NAVADE Nek športnik odjezdi na sprehod. Drugo jutro je strahovito presenečen. Nekega prijatelja vpraša: »Kako morete vsi trditi, da sem bil včeraj pijan?« »Zato, ker si jahal, prijatelj.« No, in?« »Potlej si se s konjem ustavil pred bencinsko črpalko in zahteval deset litrov bencina.« Razlllni znanilci Prvi znanilci pomladi so — plašči, ki romajo v zastavljalnico. Znanilci poletja so — damska kolena na promenadi. Znanilke jeseni so — prve opazne posledice majskih noči. Znanilci zime pa so plašči, ki romajo spet iz zastavljalnice — kolikor jih ne ostane tam. Znanilka slabega. vremena je nezmotljiva revma naše hišnice. Znanilec zaljubljenosti je — slab tek. Slab tek je znanilec tudi vseh drugih obolenj. Znanilec prvega v mesecu so — sanje o povišanju plače. Partija Siegiricd-Maginot je prekinjana v poziciji — pat. Pri nakupu blaga za elegantne obleke in finega perila se priporoča JOŽE ROŽAJ Maribor, Aleksandrova cesta 16 Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi se pošiljajo na naslov: B. Podkrajšek,' Maribor, Aleksandrova JO. Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru.