494
Kmetijski drobiž.
Kako   se   obvarujejo sejane peške misij?   Da ne
pridejo misij k peškam, ki so bile jeseni vsajene, naj se zemlja dva čevlja (65 centimetrov) globoko nastelje in pomeša z razsekanim trnjem ali brinjem. Prav tako naj se tudi po vrhu zemlje trnje ali brinje razpostavi, da se tako zapre mišim uhod do zrnja. Tudi cunjice, trpentinovem olju namočene in okoli grede naložene, preženo miši, kajti tak duh je mišim zelo zoprn. Vsakih 14 dnij naj se cunjice z nova pomočijo. Najbolje pa je, ako se zrne v žganem apnu in potem v pepelu povalja. To miši popolnoma odžene. Vrh tega sta apno in pepel za mlado rastlino dober gnoj. Ako se peške sejejo spomladi, naj se to stori precej, ko se je zemlja nekoliko ogrela.
O konjskih svojstvih. Konja štejemo k kopitarjem. Eazločuje se od druge živine s tem, da ima kopita. Konj ima enojen želodec, ki je v primeri z njegovo telesno velikostjo majhen, čreva mehurja konj nima. Konj ne prežvekuje in želodec mu hitreje prebavlja. Ker ima le majhen želodec, dajaj konju take klaje, katera že v malem mnogo zaleže. Kobila ima dva sesca in stori navadno po jedno žrebe. Konj prebije več vročine in mraza nego govedo. Konj je živahnejši, gibkejši in hitreiši, kakor vsaka druga žival, ki se rabi za vprego. Konj učaka navadno 30 let, včasih pa tudi več. Ker je konj tako koristna žival, razprostranil ga je človek skoraj po vsem svetu.
C. in kr. vojaška oskrbovalnica je poslala trgovinski in obrtniški zbornici izkaz, koliko otrobov se bode v Gradcu, Mariboru in Celovcu pri dotičnih oskrbovalnicah leta 1899 lahko kupilo. Natančnejši podatki se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.