Št. 59.
Izhaja Rioer: vsak torek, danje opoldne, \ poldne, in stane ter s .Kažipotom' jemana  ali  v  Gorici
V Gorici, dne 19. maja 1900.
Tečaj JOfK.
r Šestih Izdanjlh, in soboto, zjatranje iz-
mje pa ob 3. ari pojmi izrednimi prilogami iSetuvred po poŠti pre-~   posiljaua:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 660
pol leta ..  ,.....6 „ 60 „   ,    „    330
četrt leta . , . .-. .-•\*,«-8-40m**». -»«1/70..*,. Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnBtvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Nr naročila brez doposlane naročnine <« ite oziramo.
„PB1310KEC" izhaja neodvisno od «Soče» vwik petek in stane vse leto 3 K SO'h alTgld. 1-60.
»Soca» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
UretaiStro
se nahaja v Gosposki tdioi Bt 7 v Gorici v I. nadslr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 1«. dop. Upravnistvo w nahaja v Gosposki ulici, St. 9.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upraralStm.                                                       J*
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
' upravniStvo.                   ______
Oglasi In poslanica se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat Sto., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica.
„«orlfita TIskarna« A. Gabršček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca, ie »Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov knjižnici, se raSunijo po 80 kr. nefit-vrstios.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Po ileželneni zboru.
V Gorici, dne" 18. maja 1900.
V.
Skončajmo!
Pred leti je bilo začelo neko nenavadno politiško gibanje med goriškimi Slcv&nci, gibanje, katero je v slučajih celo imponovalo vladi in Lahom, da so bili pozornejši ter so zadeli isto upoštevati kot njim nevarno. Posledica tega gibanja je bila marsikafia pridobitev od strani vlade, to se pravi: pridobitev tistega, kar nam sicer tiče po zakonu, ali kar je vlada separovala dotie le za Lahe. Nastopili pa so novi možje; namestnik Goess, kardinal Missja in deželni glavar dr. Pajer, kateri so z največjo lahkoto pritegnili Slovence pod svoj jarem baš po dr. Gregorčiču — kot rezultat abstinence!
Za časa abstinence se »voditelji« niso pobrigali za to, da bi isto izkoristili, da bi se oglašali s svojimi zahtevami in pojasnili javno in na pristojnih mestih, marveč doma so sedeli, se srdili nad vlado in Lahi, sklepali o tem in onem v kakih tajnih sejah, ali poguma niso imeli, nastopiti v javnosti tako, kakor bi bilo neobhodno potrebno, da bi si bili ustvarili pozicijo, s katero bi bila vlada morala računati. Tega ni bilo, zato je sklenila vlada, pokazati Slovencem, da jih ne upošteva, ker postavila je na mesto cesarjevega namestnika v Trstu grofa Goessa, na mesto deželnega glavarja za Goriško-Gradi-ščansko dr. Pajerja, dva priznana ne-prijatelja Slovencev, in na mesto nadškofa je vložila dr. Missio^ strogo svojega moža. To so bili trije možje, ki so bili toliko močni, da so ugnali v kozji rog dr. Gregorčiča, do katerega pač so se obračali pred vsem v to svrho, da bi mogel delovati deželni zbor. Ker je prišel še razpor med nas, je bilo kaj lahko označenim trem činiteljem, doseči, kar so hoteli: držati Slovence nazaj, da ostane pozicija Lahov ne-spodbitna.   Ne  vemo,   kakošno plačilo
MARCOVJSCONTI
Zgodovinski roman -ss-
3taUjaaski napisal Lcmmaso Grossi.
(Dalje) "
Med tem so Lodrisia v Milanu mučili vsakoršni dvomi in slutnje, ker ni bilo nazaj sla, "katerega je bil odposlal v Rosate. Zato" je odposlal na tisto stran 5e nekaj drugih udanih služabnikov, kateri, poprašuje* previdno, so pozvedeli vse in mu sporočili, da je bilo prišlo njegovo pismo v Markove roke; da je bila Biče najdena v podzemeljskih prostorih, in da je potem umrla; da je bil Ottorino oproščen, a oskrbnik izprašan in potem ubit od Marka samega. Tako" je on uvidel, da so bila sedaj odkrita vsa njegova zlodejstva in torej ni mogel najti nobenega izgovora in pomoči, da bi se rešil pred jezo tistega strašnega človeka, kateremu je bil spletel za hrbtom tako" nesramne in krute zvijače.  Hudo-
dobi za svojo kapitulacijo dr. Gregorčič od vlade, ali žalostno dejstvo je, da se jej je udal popolnoma vsled pokorščine do kardinala in pa iz strahu pred izgubo mandata, ker so mu izpodletele razne nelepe politiške nakane.
Vsled tega smo videli v deželnem zboru to, kar smo sporočali svoj čas podrobneje......
V drugi seji deželnega zbora je čutil dr. Gregorčič v sebi še nekaj nekdanjega moža, ker je interpeloval dr. Pajerja, ki je bil začel žaliti Slovence že v prvi seji, izpustivši klic: živio!, še je nekaj vsplamtelo v njem, kar je hotelo pokazati nekak odpor proti žalitvam, katere pričenjajo z mesta, kjer sedi deželni glavar, ali ko je povedal dr. Pajer, da mora biti tako, kakor on hoče, je ugasnila v našem »voditelju* slednja iskrica nekdanjega navdušenja za obran slovenskih pravic, strepetal je pred mislijo na izgubo mandata ter se oklenil tesno dr. Pajerja, kateremu na ljubo, za pokoro, je govoril v zbornici celo laški! Večina poslancev je šla za njim, in tisto zdravo nekdanje politiško gibanje med našim ljudstvom bi skoro ne bilo dobilo odmeva v zbornici, da ni bilo tega, kar smo povedali v prejšnjem članku.
Lahi smatrajo sedanji svoj položaj v dež. zboru ter radi tega na sploh kot neomajljiv, in skušali bodo tudi s pomočjo vlade obdržati ga, kar se pokaže brez dvojbe pri prihodnjih deželno-zborskih volitvah, ali mi smatramo dobo tega položaja le za prehodno.
Tisto zdravo gibanje še živi med našim ljudstvom, da, oživlja se še s podvojeno silo, in kljubu najhujšemu klerikalnemu terorizmu padajo našim politiškim nasprotnikom, postojanka za postojanko, in v bližnji prihodnjosti mora prodreti to gibanje do take veljave, da stre klerikalne nazadnjaške trdnjave, ter bo njegov odmev glasno donel po dvorani deželnega zbora, kjer se y± že neč%veno žalil slovenski narod, slovenski jezik, kjer se meri z dvojno mero, z večjo za Lahe, z manjšo ;a Slovence, in odkoder izvira velik del
bec ga je v domišljiji že videl pred seboj ; videl ga je, kako" je v svoji neukrotljivi razburjenosti drvfl proti njemu, zahtevajo račun o tem, kar se je bilo zgodilo. In dasi je bil odločen in drzen, ter čislan kot j eden najhrabrejših vitezov svoje dobe, vendar se ni upal izpostaviti takemu nasprotniku, . ki je bil priznan od vseh kot najmočnejši vojščak cele Lombardije. Mimo tega je pomislil tudi, da, če bi se imela razsoditi stvar 7. orožjem, bi prišle na dan stvari, katere bi ga pokrile s sramoto za vse njegove žive dni.
Da bi se rešil iz obupnega položaja in strašne usode, ki ga je čakala zaradi dovršene lopovščine, si je izmislil in je izvršil drugo podlejšo, in, skoro bi rekli, ostudne j So nego je bila prva.
Napisal je pismo za Azzona, v katerem, kazaje se skesanega, je priznaval svoje izdajske namene proti njemu tev razkril vse načrte Markove, kateri mu jo hoidl odvzeti oblast; podal mu je za to neizpodbitne dokaze z nebrojem pisem vestij in drugih listin, ki so bile v njegovih rokah. Odposlal je pisma, kamor so bila namenjena. Poslom dom ž je pa naročil, da,  če bi prišel  Marko
gorja, katero tako trdovratno duši ves naš raz vitek.
Vsaka krivica se maščuje na svetu, zato se morajo maščevati tudi vse krivice, prizadete slovenskemu narodu v goriškem dež. zboru, in za-nje moramo dobiti tudi pravo zadoščenje. Težka bo še pot v dosego tega, ali: vstrajno in neomahljivo naprej!
O občini.
(Konec).
Škodovati nam morejo aH drugi ljudje ali mi sami ali usoda. Drugi ljudje nam škodujejo ali z nasiljem aH z zvijačo. Sami sebi škodujemo navadno vsled nevednosti in nehote, časih pa tudi vodoma in nalašč, Usoda nam škoduje vsled t. zv. slučaja (ako kdo n. pr. izgubi imetje, denar) ali vsled elementarnih nesreč po vodi, ognju itd., pri čemer smo pa dostikrat več ali manj sami krivi, ali pa naposled vsled naravnih hib (ako je kdo od rojstva pohabljen itd.)
Proti vsem tem škodam nam mora podajali občina varnost: občina mora vsako Škodo ali zabraniti ali po možnosti vsaj zastavili, ublažili ali nadomestili. Zato mora vladati v občini red in nadzorstvo, da čuvajo slabej-šega pred močnejšim. Zlasti proti Škodam usode ne dajejo občine dovoljne varnosti. Tako se zanemarja najlepša stran državljanske vzajemnosti, da drug drugemu skušamo lajšati nesrečo in množiti srečo, čim manj je od višati človek od slučaja (tako zvane usode), tem bolj se kaže njegovo dostojanstvo. A ravno občina kot velika družba more osvo-bojati človeka od slučaja; kjer ne zadošča sila posameznika, tam zmore združena moč. Posamezni občan ima usmiljenje in sožalje nad nesrečo svojega bližnjika — občina (vsi občani skupaj) pa mirno gleda, kako njeni udje ginejo, padajo v nesrečo....
Občine bi morale v večji meri ustanavljati in vzdrževati h os pitale (zavetišča za bolehne in pohabljence), sirotišnice, za vode /.a slepe, gl uhe, neme, bolnišnice, norišnice itd. V znamenitih občinah mrjejo ljudje lakote — ali bi se moglo človeku pripetiti kaj hujšega nego smrt, ako bi sploh ne bil v nobeni občini?
j prašat po njem, naj mu rečejo, da je šel v dvorec pogovarjat se o neki stvari z namestnikom. Na to jo zajezdil konja, odjahal naravnost proti mestnim vratom Porta Giovia, in se ni vstavil, dokler ni prišel v varen kraj onostran mej milanskega ozemlja.
Marko, slep in kakor blazen od žalosti in razburjenosti, s srcem, napetim od viharne želje po maščevanju, je stekel v Milan, ne žele" si drugega nego kri in smrt. Zoperno mu je bilo vse na svetu, ista zemlja, po kateri je jezdil, hladna jutranja sapica, ki mu je pihljala okolo čela, in solnce, ki je vzhajalo. Prišed-šega v Milan, so ga v Lodrisievi hiši nalagali, da je hišni gospodar v na-mestnikovem dvorcu. On je šel nemudoma tja, in naši bralci si lehko mislijo, kak<3 so ga pričakovali tam.
Pustivši v prvi dvorani nekega oprodo, katerega je bil vzel seboj, je šel naprej sam, in poprašal neke služabnike po obsovraženem človeku, katerega je iskal.                                       •
cTam notri je»,  mu  je odgovoril
jeden teh, kazaje mu neka vrata, katera
mu j' ^akoj postrežljivo odprl.  Marko,
I no slutžč kaj slabega, je šel tja, preko-
Proti elementarnim nesrečam imamo razne zavarovalne dfužbe (proti ognju, po-vodnji, toči itd.), ki imajo od vplačil zavarovancev po izplačani zavarovalnini Se imeniten dobiček. Ali je to lepo, da sme imeti kdo Se iz nesreče svojega bližnjika dobiček? Ali bi ne bilo mnogo lepše, da bi občina sama (dežela, država) prevzela te asekuracije in jih upravljala brez dobička, vplačila pa razdelila deželi kot davek med občane v primer* nem razmerju? Vse Škode, ki so se dogodile v celi deželi n. pr. v enem letu, bi se seštelo, in vsak občan bi toliko vplačal, kolikor bi on zahteval odškodnine, ako bi njega neBreCa zadela.
Dolžnost občine je tudi, da skrbi za moralno varnost občanov. Druga naloga občino je napredek. Človeštvo in vsnk po-¦ i.aeznik ima ta cilj, da se vedno izpolnjuje v vseh strokah, ¦' katerih se more. Izkušenost in razum nas učita, da dosegajo ljudje večjo izobrazbo lo tedaj, ako žive v družbi. Posameznik si ne more preskrbeti vseh potrebnih sredstev in pripomočkov, In tu je glavna dolžnost občine, da skrbi za izobrazbo mladine, t. j, prihodnjih občanov.
Nravno naobrazbo (tako imenovani značaj) mora podajati glavno rodbina, domača vzgoja in vzgled. Gotovo je, da se človeku glavni temelj vsega pravnega mišljenja vceplja v otroških letih ali od slarifiev ali njih namestnikov. Umsko naobrazbo pa nam daje občina, sploh večja družba.
Za glavno svojo dolžnost mora smatrati občina ustanavljanje in vzdrževanje potrebnih šol. Tu mora zastavljati vse svoje sile, ker prava izobrazba občanov je prvi in neizogibni pogoj vspeha in sreče občine. Toda koliko se izdaja na leto za vojaške potrebščine, a ka^o neznatne vsote za vzgojo občanov 1 Dokler smatramo učitelje za nižje občinske uradnike, dokler bolje plačujemo gojilelje konj nego gojitelje otrok, dotlej občina ne bo vspevala.*)
Dolžnost občine je, da skrbi za napredek občanov, za dobre naprave, ki so se obnesle drugod, uvaja doma n. pr. knjižnice,
*) Pri -*as (mislim Kranjsko, kjer so mi znani teki slučaji) mečejo obOioe stotake in tisočake- za znamenja in spomenike kot dokaz svojega patriotizma, pri tem pa imamo svinjake mnogo lepit« nego občinske šole!
račil prag in vstopil v dolgo dvorano. Toda brž je zaslišal, da so se za njiin zaprle duri, na katerih je zarožljalo že-lezje; in kot bi trenil je skočilo iz raznih skrivališč šest oboroženih mož v oklepih, s Slemom na glavi in železno krinko na obrazu, ki so se ga istodobno od vseh stranf lotili. Pri prvem navalu so mu zadali dve rani, jedno v grlo in jedno v bok. Na to so se ga oklenili, primši ga jeden za ramena, drugi preko života, a zopet drugi za' nogo, da bi ga pre-vrgli. On je takoj posegel z roko na levo stran, iščoč bodalo, a ni ga našel, kajti jeden napadovalcev mu ga je bil že odvzel v istem hipu, ko ga je prijemal za život. Marko se je čutil zgubljenega, vendar ni hotel umret? brez odpora. Vzdignil je pest, katere mu ni mogel nihče vzdržati, in je zamahnil z vso silo jednemu na glavo. Ta ga je bil ravno tisti hip vbodel v prsi, ft sedaj se je sam, zadet od Marka, zgrudil na tla kakor bik, katerega je zadela sekira. Toda ostali so ga držali trdno, in so ga vlekli vsega okrvavljenega do nekega okna, obrnjenega na cesto. Tam so ga dvignili in vrgli z glavo navzdol na tlak, kjer je čez nekaj  trenotkov umrl.
izobraževalne zavode, iz lastne inicijative bi moral podpirati občine domačo industrijo itd. Tretja naloga občine je, da skrbi za svobodo svojih občanov. S tem ne mislimo svojevoljne razuzdanosti, ampak človeškemu duhu prirojeno samostojnost, da se ne meSa občina brez potrebe v osebne razmere svojih občanov. Glavni temelj svobode je javnost, da se- godi' vse pred našimi očmi.
Morebiti se zdi komu čudno, ako trdim, da nam je več mari   dobra  uprava posameznih občin  nego  uprav    države. Občan se mora pred vsem  brigati, Ja se v njegovem   kraju  z   občinskim  denarjem   modro gospodari. Težko je boljšati vso državo, toda i posamezne občine more izpolnjevati še tako i neznaten  človek bodisi s svojim   vzgledom bodisi poučevanjem. Se tako mala a dobra j delavnost je koristnejša nego veliki neizpeljivi i in nemogoči načrti. Državno upravo in državne zavode izpopolnjevati  more le malo število izvoljencev.                                                      i
Želeti pa bi bilo, da bi dopuščala dr- I žava občinam večjo samostojnost v domači upravi, da bi si mogle svobodneje gibati in urejati svoje občinske razmere brez tujega vtikanja. Vendar kljub temu bi se dalo mnogo narediti, ako bi imela vsaka občina nekaj naprednih, modrih in delavnih mož, ki bi iskali ne koristi svojega stanu, ampak splošno dobro.                __________              — r.
DOPISI.
Y  tiorlef, 17. maja. (»P o p ra v k i«). Na popis »zaupnega shoda klerikalcev* v »Soči* dne 15. t. m. je došei uredništvu tak-Ie .popravek":
»Slavno uredništvo!
Sklicuje se na § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da objavite glede notice, katero je prinesla »Soča* z dne 15. maja t. 1. v Članku »Klerikalni shod", ta-le popravek:
Ni res, da sem pridno sekundoval g. dr. Rojicu, ko je baje »bruhal žveplo in ogenj na naprednjake*; ni res, da sem rabil izraz »šmrkovec".
V  Gorici, 17. maja 1900.
Josip Ivančič, profesor*.
Popravek priobčujemo z dostavkom, da je smatrati — kako pa 1 — to kot ovrženo, kar je pisal g. profesor, ali resnica menda ostane, da »je korakal nervozno po sobi gori in doli" ter da je »gatil tobaka v nos"! Prav!
Pričakujemo pa še te popravke:
»Ni res, da sem se stereotipno smehljal, da me je stiskanje rok že utrudilo, in ni res, da sem pričel posvetovanje s prav resno-skrbnim obrazom. Ni res, da sem povedal, da je namen posvetovanja ta, da se popolnoma zjedinijo somišljeniki »Pr. 1.* in »Gorice", ni res, da prva naloga stranke čaka pri »Centr. pos., ni res, da se je ponesrečil naskok na »Gor. ljudsko", ni res, da klerikalci odpovedo denar pri »Gor. lj. pos." in ni res, da v prihodnje pa bo pomagal Bog in sreča junaška. Ni rep., da obstoji nezakonska zveza starega »Primorskega Lista" z devico »Norico* ! Dr. Gregorčič, profesor bogoslovja.
„Ni res, da sem bruhal žveplo in ogenj na naprednjake, in ni res, da sem se posluževal izrazov, kakoršnih sem le jaz zmožen. Dr, Rojic.
»Ni res, da sem dodajal »bestijs* in »Mistfiherje"!" Prof. Kragelj. (Ostane le mahanje po zraku).
»Ni res, da sera govoril zmerno, ker tega ne znam, ni res, da sem dokazoval, da se vse doseže z vstrajnim in taktnim postopanjem, ker takta ne poznam'. Dr. Pepe Pavlica.
»Ni res, da sem postal zelen pri vsaki bolj naglašeni besedi*. Dr. Drejček Pavlica. {Torej ostaje resnica, da je bil r u d e č J)
»Ni res, da sem se oglašal po redko radi konkurence od strani dr. Pavlice, in ni res, da s komedijo nisem bil zadovoljen*. Kaplan Dermastja. (Torej se nič ne boji dr. P.( in je bil s »špasom* zadovoljen).
»Ni res, da sem bil oborožen z izpiski iz knjig posojilnice, ni res, da nova posojilnica bo gotovo dobro vspevala, ni res, da podatke podam jaz". Dr. Kos. (Torej ostane res, da je tam vohunil).
»Pejmo naprej"!
»Ni res, da sem dražil zdaj tu zdaj tam, da so se možaki bolj razvneli". Mažgon.
In končno se oglasi še Klavžar. »Kdo ga pozna?!* —..Ni res, da sem se poslovil pred sklepom, češ, da moram iti
v urad, res pa je, da sem vstrajal trdovratno do konca ter šel zmagonosno po seji na pivo wk jelenu*.
Poročilo o tem posvetovanju je bilo vzbudilo mnogo smeha, in prav dobro so še zabavali ž njim zlasti tisti, ki poznajo dobro tam označene klerikalne korifeje, ali klerikalne garde prvaki so se grdo držali, z resnimi .obrazi so hiteli dokazovati, da to in to ni tako, da tega in tega celo ni bilo pri posvetovanju itd.
Za ponovno zabavo pa je poskrbel prof. Ivan čič z gorenjim »popravkom*.
Poveri! So pač še ljudje na svetu, ki ne vedo, kaj čitajo, ako ne stoji že na vrhu zapisano: To berilo je resno, to pa šaljivo!
Iz kanalskega okraja. — Kako so gospodje po farovžih lovili uboge ljudi, da so jim podpisovali pooblastila za občni zbor »Goriške ljudske posojilnice«, je bilo v »Soči* in »Primorcu" že dovolj pojasnjeno. Naj sledi še en slučaj.
Kurat Vidmar na Banjšicah je bil zgrabil nekega Blaža Humarja, naj mu da pooblastilo, ker hočejo pri posojilnici nekaj prekucniti. Humar je dejal, da nima nikakega vzroka, pomagali pri tem prekucovanju in da noče voliti, ne tako in ne tako. — Kurat Vidmar je rekel na to: Prav, pa podpišite, da nočete voliti za nobeno stranko. — Humar je nato podpisal, aH — podpisal je pooblastilo, ki je tudi volilo. Ko je Humar to izvedel, je bil zelo hud. — Tako so lovili uboge kmete.
(Dostavek uredništva: Isti Humar je bil v četrtek v Gorici in tudi potrdil, kar pripoveduje ta dopis).
Iz kobarlškega Kota. — Nova okrajna sodnija v Kobaridu je pravi blagor posebno za nas Kolarje. Zdaj opravimo v enem dnevu vsako opravilo na sodniji, prej pa smo zgubljali po dva dni do Tolmina in nazaj. — Le to je težavna reč, ker ni odvetnika ali notarja vedno na razpolaganje. Njiju posle pa skušata izkoriščati prokurator Streholazec in dr. Znaš. Domače udove menda tudi več ne zadoščajo, zato morajo pomagali še one iz sosednjega kraljestva.
Vikar v Sedlu ima hudo na »špici* tiste, ki čitajo »Sočo' in »Primorca*. Tudi v cerkvi nimajo miru pred njegovimi puši-čami. Neki tamošnji »Sočan* je imel opravila v Ljubljani pri bivšem odvetniku v Tolminu, pri nas v veliki časti ostalem dr. TriIIerju, a naslednjo nedeljo se je cula taka pušica izpred oltarja: »Nekaterim je predaleč v cerkev, na Kranjsko k advokatom pa jim ni predaleč. Taki so !* — Ali je pa g. vikar mislil na svojega brata, ki je tudi imel opravila na Kranjskem pri advokatih v jako delikatnih rečeh ?
Za nameček še to: V Starem selu je imela neka koza — štiri kozliče. Pač redka prikazen!
Z Dunaja. (Razdirajoča taktika). — »Narodni Listy* so prinesli svoj čas senzaeijonalno vest, da misli izstopiti iz Kčrberjevega kabineta minister za Češko dr. Rezek in da je baje že podal svojo ostavko. Oficijelna sWiener Abendpost" je takoj odločno dementirala to vest, ki pa se je kljub temu vzdržala na površju ter se ponavljala po mladočeških obstrukcijskih in dunajskih židovskih listih s posebno trdovratnostjo, in to še potem, ko je dr. Rezek sam izjavil, da ne misli na odstop ni on sam, ni kateri drugi njegovih tovarišev.
Seveda na vsi stvari takoj od prvega početka ni bilo prav nič resnice; tista vest o demisiji ni bila druzega kot apel na dr. Režeka, da naj gre. Če je bil ta apel v dar našnjih razmerah na mestu ali ne, o tem pač ni treba govoriti. Zdi se, da hočejo Cehi v tem slučaju posnemati Nemce, ki so vedeli pahniti s stola vsakega svojega strankarskega ministra in so rovali proti njemu toliko časa, dokler mu niso izpodbili tal; ta usoda je zadela poslednjega dr. Baernrei-therja in mnoge druge pred njim. Gel6 politično nasičenim in bogatim Nemcem ni bilo to nikoli na korist, za Čehe in za vse Slovane pa bi bil naravnost udarec, ko bi se dr. Rezek hotel in mogel umakniti s svojega mesta. Ko je sestavljal dr. Kčrber svoje mi-nisterstvo, je mislil na svojo glavno nalogo, na konečno uredbo jezikovnega vprašanja: zatč je pozval v svoj kabinet dr. Režeka, o katerem se je vedelo, da pozna razmere na češkem kakor malokdo drugi; pozvan je bil v ministerslvo kakor češki uradnik in ne kot zastopnik kake parlamentarne skupine in torej ni zavezan, niti opravičen, da bi se ognil tej gonji, ki se je dvignila proti njemu
nenadno in brez vsakega razloga. Bilo je doslej že nekaj čeških visokih uradnikov in tudi ministrov, od katerih se je pričakovalo, da bodo koristili na svojem vplivnem mestu narodni stvari; bilo pa jih je tudi, ki niso opravičili teh nad ter so ob svojem dostojanstvu bolj ali manj pozabili na svojo pravo dolžnost. Dr. Rezek ni izmed tistih; vselej in povsod je dokazal dejanski svoje narodnostno prepričanje; v njegovem uradu se je sredotočilo delovanje za češke in sploh za slovanske : ..leve. Naravno bi se mislilo, da bodo Čehi, ki doslej celih deset let niso imeli svojega ministra, skrbno čuvali to institucijo, katere dolžnost mora biti vsakomur na prvi pogled jasna. Ali vidi se, da delajo narobe. Njihovo časopisje in njihove poslance dovaja obstrukcija do slepih^korakov,_ki ^nimajo z započeto taktiko ničesar več opraviti; na ta način pa se spravlja v slabo luč tudi taktika sama, ki ima že itak mnogo treznih in resnih nasprotnikov.
Nepotrebno je, da se vlačijo v diskusijo o primernosti ali neprimernosti obstrukcije osebna vprašanja, kakor je bilo nepotrebno, da se je v ta prepir zanesla — slovanska vzajemnost, ki istotako nima s taktičnim vprašanjem o obstrukciji nobenega opravka. Stvari stoje doslej čisto jasno. Prijatelji obstrukcije naglašajo, da se Čehom ni dalo zadoščenja za skrajno žaljivi in nepravični udarec, ki jim ga je zadal grof Clary z razveljavljenjem jezikovnih naredb in da v dosego tega zadoščenja ni drugega sredstva kot obstrukcija. Nasprotniki te taktike povdarjajo prvič, da pride ob morebitnem nadaljevanju obstrukcije parlament v resno nevarnost, ki bi se ne dala tako lahko odvrniti; in parlament je jedino mesto, v katerem imajo svobodno besedo zastopniki manjših slovanskih narodov. Drugič, da je v nevarnosti obstanek desničarske večine, tiste večine, v katere okrilju bi dosegli Čehi v narodnostnem oziru vsaj toliko, kolikor mislijo doseči z obstrukcijo. In tretjič se naglasa čisto umestno, da je bila tista večina, ki je odločila v mladočc-škem klubu za obstrukcijo, jako neznatna in da se je velik del uglednih poslancev izrazil pač za najstrožjo opozicijo, a ne za tisto skrajno taktiko, ki pristoji morda parlamentarnim manjšinam, med tem ko so Čehi vendar Še zmirom del večine. A ravno tisti poslanci, ki so s svojimi glasovi prisilili ves klub v obstrukcijo, s tem preprečili razpravo o jezikovnih predlogah ter spravili v nevarnost desnico in parlament, ravno tisti poslanci rujejo tudi proti napravam, ki bi jih morali varovati z vso močjo. Tako delovanje ni v prid njim samim in mora begati ce'6 tiste njihove zaveznike, ki bi jim bili iz idealnih, ne praktičnih ozirov pripravljeni hoditi ob strani celo v najtežjih trenotkih.
(Dostavek uredništva. — Tudi ta dopis nam je došel od ugledne strani. Priobčujemo ga po geslu: »audiatur et al-tera pars", ne da bilo s tem morda označeno stališče naše stranke v tem vprašanju).
Domače in razne ncv?ne.
Preizkušnjo učiteljske usposobljenosti za meščanske šole so pred izpraševalno komisijo v Gorici napravili te dai: g. Adolf Komac, naducitelj v Beviau iz slovenščine, zgodovine in zemljepisja s slovenskim učnim jezikom, g.dčna Lavoslava Koršič, učiteljica v »Šolskem domu" v Gorici iz istih predmetov s slovenskim in nemškim učnim jezikom, in g. Ernest Ter čič, šolski vodja v Mirniku, iz matematike, fizike in prirodopisja.
Preizkušajo učit. usposobljenosti so prestali v Kopru t gospicaAlbina G e rže lj, učiteljica v Tolminu, gospod Josip Sore, učitelj na Žagi pri Bovcu, gospod Fran Muznik, učitelj na Vršnem pri Kobaridu, gospod Gra d N., učitelj na Vipavskem, gospod Bruno Jurinčič in g.ca Lucija Lesica iz hrv. jezika. Iz slovenskega in hrvatskega jezika g.ca Ljubica Sapic, učit. v HruSici. Iz hrvatskega, kakor učni jezik, g. Emil P a ki ž, učit, v Rodiku in g. A. Medvedič iz italijanskega jezika.
Smrtna kosa. — Na Gočah pri Vipavi je umrl tamkajšnji učitelj in posestnik g. Fran Mer čina, poznat kot značajen narodnjak in ugleden učitelj. Pogreb bo jutri pop. Bodi mu lahka žemljica!
Podpredsednik kmetijske dražbe g. vit. Bo I le se je odpovedal mestu podpredsedniška, radi česar bo dne 18. jun. ob 10, uri dop. izredni občni zbor družbe, da se izvoli nov podpredsednik. G. Bolleje poznat kot strokovnjak in kot tak je bil le v korist kmetijski družbi. Prepotoval je mnogo sveta, kar mu je jako razširilo znanje. Takega moža bi bilo treba pridržati, zatč se nam zdi čudno, da se je odpovedal sedaj baš po rednem občnem zboru.
Jutri t Miren!! — Ako bo jutri lepo vreme, bomo imeli krasno veselico v Mirnu. »Goriški Sokol* zleti tjekaj in priredi veliko ljudsko veselico. =— Ob 3. popoldne (in še prej) bodo v Cipresni ulici vozovi za goriške izletnike. Torej: jutri vsi v Miren! Pričakujemo obilne udeležbe iz vse soseščine. — Ako bo 'dopoludne dež, se veselica odnese na prvo lepo nedeljo.           •
Bohinjska železnica. — Črta od Gorice do Trsta je že pregledana. V minister-stvu so z deli za bohinjsko železnico napredovali že toliko, da bo v par tednih tudi pregled črte po Soški dolini.
Po porotnem zasedanju. — Kako velikanska, popolna prememba v malo letih. Kar se je smatralo še pred 6 leti neizvršljivo, to se danes vrši brez zadržka v zadovoljnost občinstva, slovenskega in laškega, pa tudi sodnije same.
Kdo se ne spominja »S o čin i h" bojev za — slovensko porotor?Urednik tačas je— imel sam večkrat priliko, bojevati se v sodni dvorani za čisto slovensko poroto. Drugič je bil obsojen »in contumaciam*, ker je pobral šila in kopita ter pobegnit iz dvorane, potem ko je bil brezvspešen skoro tri ure trajajoč boj proti — italijanski poroti, — Znano je dalje, kako se je iz našega uredništva vodil boj v celi deželi proti krivičnim porotnim imenikom. Županstva so se vspodbujaia, da so predlagala popolne prvotne imenike in da so protestovala proti uradni letni listi izbranih porotnikov. Leto za letom isti boj, dokler se niso oblastva naveličala in so sklenila za poskušnjo: ugoditi nam Slovencem. Poskušnje so se prav dobro sponesle. Sodni dvor in porotniki so sprevideli, kako lepo, gladko in hitro se vrši vse brez tolmačenja, s katerim se je zgubljalo silno veliko časa in še so dobivali sodniki iz ljudstva le bledo sliko tega, kar se je res godilo. — Tolmači so izginili, ker obveljalo je načelo: Slovenca naj sodijo slovenski, Laha pa laški porotniki; v istem jeziku bodi tudi cela obravnava. — Ni bilo treba spreminjati zakona, ne izdajati kake tninisterske naredbe: le dobre volje je bilo treba — in šlo je. Z lehkoto se spravi skupaj slovenska ali laška porotna klop, javni tožnik i« zagovornik govorita po potrebi v enem drugem jeziku: to pereče vprašanje je rešeno!
Želimo le, tla ostane vedno tak6, oziroma da se nekatere malenkosti še dopolnijo. Tudi vsi trije sedanji voditelji razprav dosti dobro govoru slovenski; ni kaj reči l Ali vendar bo treba tudi na to mesto rojenega Slovenca, ki pozna naše ljudstvo, njega navade in razne razlike v domači govorici, To zahteva vzvišenost justice same!
Poštna zveza po Soški dolini. — Kakor znano, gre sedaj pošta dvakrat iz Gorice po Soški dolini in obratno. Ker se je pa pomnožil promet znatno, nameravajo napraviti še tretjo poštno zvezo iz Gorice s Soško dolino, in sicer bi odhajala pošta iz Gorice v jutro ob 8. uri. V to svrho se je napotil v četrtek v Tolmin T. Sweceny, poslan od poštnega ravnateljstva v Trstu.
Krlžcv pot dveh Doruberžanov, našim čitateljem predobro v spominu ohranjenih Mozetiča in Peli cona radi »izgredov" proti Muličevim lahončkom v Balujah, je dobil včeraj novo lice. Že dvakrat sta bila obsojena na 6 in 4 mesece. Prvič je bila razsodba razveljavljena in določena nova obravnava pred isto okrožno sodnijo v Gorici. Zopet sta bila obsojena! Včeraj je bila o pritožbi razprava pred najvišjo sodnijo na Dunaju. Obsojenca je zagovarjal dr. Stani č, ki je šel nalašč na Dunaj. In dosegel je, da je bila razsodba razveljavljena v celem obsegu in določena nova obravnava pred — deželno sodnijo v Trstu. Zanimivo! Pomembno! Koliko se treba boriti!
Dornberžanom moramo le častitati, da so pokazali toliko eneržije in častiljubja ter niso pustili, da bi obsojenca odsedela pri-sojeno kazen, dokler niso poskusili vseh pripomočkov, da bi dosegli zaželjeno zmago. Tako se utegne morda vendarle posrečiti, da bosta konečno oproščena. — Dvakratno raz-veljavljenje razsodbe na najvišji sodniji tudi nekaj povd.
»Gorici* v odgovor. --- Na zadnjo izjavo g. Gab. odgovarja »Gorica", naj da' 50 gld. obrtnemu muzeju, potem povedd, kdo ni volil na obč. zboru posojilnice od tistih 275 glasov. — Na to odgovarjamo, da gospodje pri »Gorici" se hočejo prav po ceni izvleči iz blamaže, ker so ponovno bombastično trdili, da jih je volilo le — 48, dočim jih je g. Gab. naštel 275. — Ako kateri res ni glasoval, bi bila prav čudna kombinacija, ko se je nalašč vpisal za to, da pojde volit. Zakaj bi se odtegoval tej nameri ?! Ako hoče g. Gab. danes vedeti, kdo je ta, izve lahko v posojilnici, kateri je sodnija že vrnila vsa pooblastila in druge spise občnega zbora, ni torej tako radoveden, da bi plačeval 50 gld., da kaj takega ifcvč. Ostane pa pri svoji izjavi l Gospodje pri »Gorici" naj plačajo po 1 gld. za vsak delež, ki je glasoval, nasprotno plača on za tiste, ki niso glasovali, in mirna Bosna! čemu toliko papirja in črnila!
Veleposestnik Fr. Plgnatarl v Črni-čah z ogorčenjem protestuje proti trditvi Janeza Lebana v »Gorici" ter izjavlja, da je poslal dr. Turni 28. aprila svojeročno izpolnjeni in pravilno podpisani pooblastili za se in svojo soprogo (vkupno ?,0 glasov), ker ni  bil  gotov,   ali   sta  prvič  podpisani
pooblastili prišli v roke  pristašem narodno- I napredne stranke. Ker je hotel na vsak način biti gotov in*se osebno  ni  mogel udeležiti, I je poslal pooblastili dr. T u m i. — Kar kvasi Rojčeva   trorobeta, je le bedasto   izmišljena laž, ki ima namen, zbuditi  nečastne  dvome o dr. Turni v očeh takih ljudij, ki ne čitajo „Soče" ali »Primorca". Tak  zloben  namen je prozoren   posebno od strani   uredništva I »Gorice", kuma na svoji strani pač dovolj veljavni priči  ~  dr. Kosa mt^rr Pavličev Ali ne ! Tudi ta sicer prebedasta laž je dobro došla klerikalnim poštenjakom. — Dr. Turna bi se preveč poniža, ako bi hotel  tako no- j rostno hudobijo ovaditi kazenski sodniji.
Došla nam je tudi daljša izjava od dr. Turne. Toda — .prosimo u\judnq — čemu toliko prostora za take podobne neumnosti. Bodi dovolj s terni vrsticami. Citatelji imajo pač že do grla dovolj.
Semenišče - - ognjišče hudičevih naklepov.— »Primv List" se je zopet izkazal v svojem elementu. Odgovorimo mu po zasluženju prihodnjič. Povemo pa že danes, da bo naš odgovor tak, kakoršen mora biti na — izbruhe peklenske kovačije v semenišču. Hočejo imeti razpor na vsej črti: ga bodo torej imeli. Bomo videli, koga bo bolj glava bolela in čegavi žepi bodo bolj trpeli, pri nas ^liberalnih' ali po farovžih,
O .Čudovitem" dogodku t Plerlsu. j — Vse preiskave so ustavljene, ker tudi orožniki, ki so preiskavah te dni »rfe mogoče, niso našli ničesar, in ker so oblasti prišle na drug sled, po katerem bo najbrže resnica to, da Pontoni ni bil napaden, se ni ponesrečil, marveč pobrisal jo je lepo v Italijo. V nedeljo dopoludne je videl neki finančni stražnik pri Palmi mladeniča v kolesarski obleki, po kateri bi se dalo presoditi, da bi bil Pontoni. Prišel je skoro do meje, potem pa krenil na pot proti Viškcmu. To je~ moralo biti okoli 7. ure zjutraj. Okoli 8- so ga videli blizu Viškega, odkoder je krenil po stranskem peš-petu neopazen čez mejo, ter jo je ubral hitro, kar so ga nesle noge, čez polje. Tako je pripovedoval neki kravji pastir, ki ga je videl. To bo torej najbolj verjetno, da jo je popihal Pontoni čez mejo. Zakaj, o tem molče Lahi previdno, ali že pride na dan. Morda ima mož kaj hude ga na vesti, da je izginil na tak način ter je hotel preslepiti svet, da je mrtev, — česar človek vendar ne stori tako za šalo t
Da se je pripetilo kaj takega kod med Slovenci,   to bi   bili   kričali  italijanski   Usti . ter sumničili in podtikali na vso strani!
Pontonija, katerega so zaman iskali po Soči in šumah pri Pierisu, so našli srečno včeraj laški karabinjeri, ki so ga aretovali v Palmi. Udal se je brezpogojno.
Županom v Gorici je bil izvoljen v četrtek zopet dr. Venuti, in sicer soglasno od vseh navzočih občinskih svetnikov, katerih je bilo 19. Dr. Venutija poznamo kot zastopnika radikalne laške struje v Gorici, drugače pa sam na sebi ni kdo ve kako usposobljen za župana. Na izvolitvi se je zalivali! ginjen, v govoru seveda ni smela izostali zatrditev, da stoji v njegovem programu tudi točka: „difesa della nostra na-zionalita". To se pravi po slovensko: muni-cipij pod vodstvom dr. Venutija bo še dalje šikaniral Slovence v mestu, kakor jih je doslej pod njegovim slavnim županovanjem! Zgubljen sin. — Peter Lutman, 15-.... letni, sin krčmarja Ivana Lutmana v Dolgi ulici poH Turnom, se je bil zgubil in od dnč 15. t. m. niso vedeli več zanj. Mati ga je nekaj okregala ter ga podila, naj si gre iskat dela. In res je odšel, stariši so bili v skrbeh, ker ga niso mogli dobiti kljubu iskanju, brzo-javili so v Trst na redarstvo, ali le ni bilo ne duha ne sluha o sinu. V četrtek pa seje vrnil v tolažbo starišev, ter je povedal, da na materine besede je odšel proti Trstu peš, prišel je do Trsta, odkoder se je vrnil tudi peš. Saboj ni imel nikakega krajcarja, zato je prosil po poti jedi \t\ prenočišča.
Da je izginil, smo bili povedali v zadnji številki.
Dva osla sta mu ušla. — Fr. Torošu v Moši sta ušla iz hleva dva osla v četrtek po noči ter jo udarila čez polje po svetu. Ubogi Toroš se je prestrašil, ko ni več dobil oslov v hlevu, zato se je napotil v Gorico, poprašat, če so kodi videli ali celo ujeli njegovi dve živalici. V žalost mu je povedala neka ženska, da je videla dva osla, kako sta tekla po Solkanski cesti, kam, kdo ve.
»Idrijski Sokol* priredi jutri v nedeljo 20..t. m. svoj majnikov izlet v Cerkno na Primorskem s sledečim vsporedom: Odhod ob pol tO. uri dopold., prihod v Cerkno okoli m. ure opoldan, potem skupni obed v gostilni g. P. Jurmana. Ob 3. uri popoldan javna telovadba na prostem; po telovadbi prosta zabava. Odhod ob 8. uri zvečer. Pri obedu, telovadbi in prosti zabavi svira oddelek c. kr. rudniške godbe. Pri neugodnem vremenu se bo vršil izlet dne 27. t. m. Iz Idrije, kakor tudi iz okolice se obeta veliko udeležencev.
Listnica. — Izpustiti smo morali radi preobilega gradiva več poročil in dopisov. Pride prihodnjič.
Razgled po svetu.
Držami zbor. — Vlada je predložila 6 mesečni budgetni provizorij z motivacijo, da bržkone do konca leta ne bo mogoče* rešiti finančnega zakona, v jeseni bodo pa zbo-
rovali deželni zbori, da rešijo proračune . in se sporoči njim po vladi predlagana akcija glede" zboljšanja  deželnih kfinanc. Po načrtu j je pooblaščen finančni minister,  porabiti 68 j miljonov kron  za   nujne   investicija v šolske zgradbe, vodne, železnice, itd.                         j
Med drugim je bila stavljena po Stroh-bachu in tovariši  interpelacija  glede na ne- J mire na dunajskem vseučilišču, Cehi so pred- J ložili nebroj peticij.   Vprašali so predsednika j -Fuehea> če jenMMtolji posnemati ± podpreds. Začka,  ki  je  zadnjič zaključil  sejo,  ker ni bilo zadostnega števila  poslancev,  Fuchs je j odgovoril da ne, marveč da v takem slučaju j treba le prekiniti  sejo za nekaj časa. Ko so j se izvršila razna glasovanja  po  imenih,  so Čehi odšli iz dvorane,  nakar je  predsednik | prekinil sejo proti dosedanjim običajem, potem l se je nadaljevala seja, ker je bila levica dobro zasedena,  prišli so  nazaj   tudi  Čehi,  ki so j prijemali trdo Fuchsa, ki je končno zaključil sejo. V  včerajšnji seji je   odgovoril naučni minister na  interpelacijo  o izgredih na du-j najskem vseučilišču z zatrdilom, da se posreči [ ustvariti  zopet   redne   odnošaje.   Čitali  so predloge in interpelacije toliko Časa,  da niti do dnevnega reda niso prišli.
Dopolnilno volitve v ljubljanski občinski svet so končale včeraj. V vseh 3 razredih so bili izvoljeni možje kranjske narodno-napredne stranke, klerikalci in Nemci niso postavili kandidatov.
Zakonski načrt za delo v preniogo-koplh. — Vlada je predložila zakonski načrt, j s katerim se določa 9-urno delo v premo-gokopih, uštevši vhod in izhod iz premogo-kopov. Izjeme so dovoljene v izrednih slučajih. Zakon stopi v veljavo čez leto dnij.
Iz železniškega odseka. — Seja železniškega odseka včeraj, katere se je udeležil tudi železniški minister pl. Wittek, je bila brezvspešna, in sicer vsled obstrukcije Mla-dočehov, ki so zahtevali doslovno čitauje in glasovanje po imenih glede vseh peticij, postavljenih na dnevni red. Na opazko poslanca Knolla, koliko časa bo še pač *rajala la šala, je odgovoril posl. Mašlalka: iJokler češki narod ne dobi zadoščenja za razžalitev z dne 17. oktobra 1890. O prepiranju, ki je nastalo vsled tega, je vladal velik nemir, vsled česar je načelnik Kaftan zaključil sejo.
Proti  Češki obstrukeijl.  — Da se
prepreči nadaljevanje češke obstrukcije, je predlagal posl, Kalhrein koalicijo desničarskih in levičarskih strank, ki bi šla proti Čehom, Nemci seveda so s tem zadovoljni, ker lako bi videli na svoji strani Slovence, Poljake in nemške klerikalce v boju zoper Čehe, ob jed nem pa za vzdržek levičarske vlade. Naj-prvo, ker treba postaviti proti češki obstrukciji, naj bodo izredno dolge sejo. »Slov. Nar." od j četrlk', se bavi s češko obstrukcijo v uvodnem članka ter pravi glede na slovenske poslance. „Ne more se od njih zahtevati, da bi se pridružili Čehom in tudi sami začeli obstrukcijo. nasproti pa se sme in mora od njih zahtevali, da ne pridejo nikdar in za nobeno ceno v navskrižje s Čehi, nego da vse store, da se prepreči nameravano izoli-ranje Čehov.
Javno mnenje na Slovenskem pričakuje, da se slovenski poslanci ne bodo nikdar več tako daleč spozabili, kakor so se za časa koalicije spozabili klerikalni poslanci, ki so tedaj pod Klunovim in Hohemvartovim vodstvom delali tlako nemškim strankam in kakor nekaki laneknehti pl. Plenerja stali nam na sramoto mej najhujšimi nasprotniki češkega naroda.
Po naši  sodbi je  dolžnost slovenskih poslancev, da v teh težavnih časih obstrukcije podpirajo češke zastopnike moralno in materialno vsaj toliko, kakor češki  veleposestniki in brez ozira, če vsled tega tudi desnica razpade, saj ta desnica itak  ni storila niti najmanjšega koraka,  da  bi svojemu  programu pomagala do veljave, in je tako  Čehe kakor j Jugoslovane  samo  zadrževala,  kadarkoli  po i hoteli storiti kak korak za pridobitev v desničarskem  programu na odlično mesto  po-I stavljene narodne ravnopravnosth Ako bi se j slovenski  poslanci dali od  vlade in od de-I sničarskih   elementov   zapeljati  v   to,   da bi j kakorkoli  metali   Čehom  polena  pod  noge, J morajo biti  pripravljeni,  da se jim politično j misleči slovenski svet postavi po robu,
Slovenci ne smemo nikdar pozabiti, da
zamoremo v dunajskem parlamentu resničnih
I in trajnih  vspehov  doseči  samo,  Če   bomo
J tesno  združeni z zastopniki češkega naroda,
J in da bi sami   kopali  grob  narodni ravno-
pravnosti, ako bi se dali od Čehov ločiti ter
i izkoristiti proti  njim, ki so  dejansko jedini
naravni in odkriti naši zavezniki*.
Dr. Herold o obstrukciji. — V mla-
dočeškem klubu   v Libnu je govoril v  torek
I poslanec dr. Herold. Najprej je pripoznaval,
i da so se tehtni glasovi v klubn oglasili proti
obstrukciji; potem pa je naglašal, da  se je
j večina vendar odločila za obstrukcijo, ker je
prepričana, da je to  taktično postopanje je-
J dino možno. Na volilcih pa je, da  najizdat-
• neje podpirajo svoje poslance v njih resnem
J položaju. In da  bo  temu tako, je  dokazal
J ravnokar shod obrtnikov v Pragi, ki so od-
J ločili, da svoje posebne interese zapostavijo
narodnim interesom češkega naroda.
Čehi bodo obstruirali, ker vidijo v tem sredstvo v dosego zadoščenja za krivico, storjeno jim po odpravi jezikovnih naredb. „Mi hočemo dokazati -- je vskliknil govornik — da se češkega naroda ne more žaliti nekaž-I njeno. Nemci so  z obstrukcijo  dosegli  svoj
cilj, da-si so bili v manjšin?. Zato se zate- I čemp tudi mi k obstrukciji, da ž nje pomočjo dosežemo ravnopravnost. Obstrukcija j ni nikak privilegij Nemcev, ista je sedaj ta-korekoč skupna last vseh avstrijskih narodov. Jezikovni načrt K6rberjev ostane pač le košček papirja. Lahko je govoriti, naj Čehi s pomočjo svojih zaveznikov spremene jezikovne načrte, kakor se jim zdi. Čehi pa vedo dobro, da bi Nemci takoj nastopili proti takemu zakonu in zopet" začeli z obstrukcijo". Zbor je vsprejel resolucijo, s katero odobrava postopanje čeških poslancev.      .
Druga železniška zveza s Trstom in I češka  obstrukcija.   —   Laški  klub se je obrnil  do  Mladočehov s prošnjo, naj z ob- \ strukeijo  ne   preprečijo imenovanja poročevalcev o predlogah za novo železniško zvezo in za dela v tržaškem pristanišču.
Poslanec R o b i č je bil zašel v živahen razgovor s Cehi .'glede" na drugo železn. zvezo s Trstom,  češ,  da vsaj to naj puste Jugo- j Slovanom.                                                         I
Vojna v jnžni Afriki- — »Reuter« javlja iz Pretorije dne 15. t. m.: Uradno poročilo z bojišča poroča: Zav^zne čete so v soboto jutro vzele v naskoku trdnjavice okrog Mafekinga, a po noči od sobote na i nedeljo so jih Angleži obkolili ter so Buri izgubili, kolikor je dosedaj znano, 7 mrtvih, 17 ranjenih in nekaj ujetih. Kakor je slišati, so Buri včeraj odbili prednjo stražo južne pomožne koione,
Župan v Newjorku je sprejel v mestnem domu o navzočnosti mnogih dostojanstvenikov odposlance burskih držav ter jih je zagotovljal, da jih svobodoljubni narod pri« j srčno sprejme. Potem so govorili odposlanci ter apelirali na sočutje Amerikancev. Wessela je dejal: Ne prosimo vas, da pojdete za nas v boj; prosimo vas le, recite Angležem, da prenehajo in pomislijo, kaj delajo.
Ni dvoma, da hoče Kruger, kakor govorijo v Pretoriji, zapustiti prestolnico. Vlado transvaalsko mislijo prestaviti v Lvndenburg ter poskusiti potem zadnji odpor. Državni zbor (volksraad) da je odobril ta predlog. Vlada ni izpolnila svoje obljube, da bi bančnim zavodom za pol milijona kovanega denarja, katerega je zahtevala in dobila pred I dvema mesecema, vrnila zlato v Šibicah.
Raznotero. — V Ljubljani ustanove slovensko banko po vzorcu znane »Živno-stenske banko« v Pragi, — V Ljubljani je obsodila sodnija dvo bogoskruneža, ki sta poškodovala več znamenj ter razbila božje podobe, na 18, ozir. 13 mesecev težke ječe.
—  Bivši srbski minister Taušanovič, z nova obsojen na 11 let ječe, je obolel tako, da so ga morali  prenesti h ječe v   bolnišnico.
—  Češki dež. maršal knez Lobkovic je bil poklican na Dunaj, zakaj da ni ustavil govorov dr. Baxe in Praška (katera smo priobčili tudi v »Soči"). Knez je bil pripravljen takoj odstopiti, ako bi ga vlada prijemala radi tega. — V Pragi so bile povodom praznika sv. Jana  Nepomucena velike narodne
j manifestacije, — V nemškem državnem zboru j nadaljujejo razprave o   „lex Heinze".  Kleri-j kalni živi j i se trudijo na vse načine, da jo j uveljavijo. — Poročajo z nova, da ruski car poseli razstavo v Parizu. — V Pragi so aretovali delavca Jelineka, ker je ustrelil v gozdu na svoje 4 otroke in 3 smrtno ranil. Pravi,-da jih je hotel obvarovali bede. — V papirnici Levkam pri Ljubljani   stavkuje 700 delavcev  od   četrtka.   —   Italijanska   državna J zbornica  je razpuščena.   Nove volitve bodo 3. jun.,  dopolnilne 10. Državni zbor se snide lfi. jm:.
Kanal raed Dunavom in Adrljo. — Poroča se, da je inžener C. Wagenfuhrer na Dunaju, kateremu je bila podeljena koncesija za pripravljalna dela za gradnjo kanala med Dunavom in jadranskim morjem, že odredil, da v njegovi službi stoječa inženerja Maks Ilubcr in Albert "VVesselski skoro pričneta s pripravljalnimi deli in načrti za označeni kanal. Na Kranjskem se bodo ta dela razširjala v smeri: Vrhnika, Logatec, Spodnja j in zgornja Planina, Strmec in Razdrto.
Narodno gospodarstvo.
Sadni trg. — Včeraj je došlo okoli 20 q češenj na trg. Šle so po 32 do 36 kr. kilo, a so še prav slabe. — Domači grah je tudi še redek. Cena do 26 kr. kilo. — Šparglji so v deževnem času zopet poskočili
Trgovsko in obrtno društvo za Goriško v minolcm polletju. — Nočemo morebiti pisali hvalospevov na to naše dično društvo, ali dolžnost naša je, da pogledamo na delovanje društveno v prvih šestih mesecih njegovega obstoji. Bodemo kratki, omejiti se hočemo samo na ur.idue podatke. Govorilo se je  in pisalo, da  je   najvažnejše
j pri „ Trgovskem in obrtnem društvu* pisarna.
J Kaj je delala ta ? Iz d n e v n i k a A. razvidimo, da je odposlala v 6 mesecih vlog, pisem in dopisnic 1578, seveda ni tu vštetih onih informacijske pisarne. In sicer v mesecih od to. nov. 1. 1899. do 1. dec. vlog, dopisnic in pisem 196, od 1. dec. do 1. januv. 1900. — 313, od 1. jan. do 1. febr. 98, od 1. febr. do 1. marca 33, (tačas je bil društv. uradnik na potovanju), od 1. marca do 1. aprila 835, od 1. aprila do 1. maja 75, od 1, maja do 15. maja 28. Opravilnik pa nam kaže za prvih šest mesecev sledeče: Vlog, pisem in dopisnic je pisarna vsprejela 128;
I seveda zopet tu ni   všteto  delovanje  infor-
macijske pisarne. Kaj pa stranke,?, .V-^ntirifei je vedno težko, ljudje se ne privadijo na pisarno tako labLo, ali sorazmerno, kakor je videti iz dnevnika B., je bilo vsak mesec od pisarne v najrazličnejših stvareh postreženo 15 oseb. V pisarni so se opravljali tudi vsi drugi posli, katerih za sedaj še ne navajamo. In sedaj društvo kot celek, odbor društva, kako je to vršilo svoje dolžno3li? Priredilo se je 11 prav lepo vspelih shodov, pet predavanj, eno enketo, Ustanovila se je društvena informacijska pisarna, ustanovil se je po § ,"2i dr. pr. zaklad za podpiranje udov in sirot onih obrtnikov in trgovcev, ki so bili člani društva, in misli se ustanoviti obrtni muzej.... Odbor sam jepa imel v minolem polletju 19 sej, kar je razvidno iz zapisnika. V par dneh pa izide knjižica »Trgovskega in obrtnega Sruštva za Goriško", ki bo brez dvombe velikanskega pomena za razvoj trgovine in obrti na Goriškem. Društvo je v zvezi znamenitiimi trgovskimi in obrtnimi zastopi, kakor: s trgovskima in obrtnima zbornicama v Ljubljani in Plznu na Češkem, s trgovskimi društvi „Mercur* v Pragi, »Mercur« v Zagrebu, s trgovskim in obrtnim društvom za Kranjsko v Ljubljani, z deželno jednoto obrtnih zadrug v Brnu itd. To je stvarna bilanca našega društva v minolem polletju. Kakšna bo v bodoče, ne vemo, ali upamo, poznavajoč dobro voljo društvenega vodstva, da bo brez dvombe se lepša. Sedaj je bil se le začetek, sedaj še je delalo najtežje delo, zato ga je tudi Se malo videti.
Želeti bi le bilo, da se sedaj društvu pridruži kar največ trgovcev in obrtnikov v naši deželi ter da se take utvori mogočna stanovska organizacija, s katero bo treba vsa-komu računati.
Trgovina s bmoloni je v poslednih dneh zopet oživela. Posebno gibanje je bilo videti v Žatcu,
Družbe z omejenim jamstvom, — i Na skupščini kluba industrijalcev na Dunaju se je izrazil minister trgovine Call, da vlada v kratkem predloži javnosti načrt zakona o družbah z omej. jamst. ki se je v Nemčiji kol prav izboren izkazal in so zelo razširil, In to pri tako naprednem akcijskem zakone« davslvu I Zavedba teh družb bi bila pri nas prav zaslužno delo, posebno Se, dokler ne zreformirojo sistematično akcijskega zakono-davstva. »Čas* pravi, da bi brez dvombe tudi po reformi značno prispel ta novi zakon k pravi podjetnosti.
Svilene bluze gld. 240
in vilje! — 4 metre! — pollnlne in carino prosto Vzorci obratno; ravno tako črne, belo in barvano »Hennebergove svile" od 45 kr. da gld. 14-05 meter.
G. Henneberg1, tovarnar stile
(6)       (t!, in kr. dvomi zatagatelj) « Ourihu.
Štv. 293.           '                                              -
Razglas*
Dne 7. junija t. 1. od 10—12 uro dopoldne se bode vršila javna dražba občinske hiše (stara šola), ležeče na glavnem trgu v Nabrežini.
Klicna cena 7000 kron.
Ponudniki vložijo 10% varščino.
Kdor želi kupiti hišo, si jo hihko ogleda vsaki dan do dražbe in med dražbo.
Županstvo v Nabrežini
dne 16. maja 1900.
Župan:
G a h a r i j a.
Stroj žveplanja za prlhodnjost
wTTiticolaM,
odlikovan na kr. zavodu umetnosti v
Benetkah. Puha žveplo venomer ter tvori pravi oblak.
Deluje vspešneje nego osem navadnih mehov   za žveplanje!
Zastopnik in zaloga:
Rajmund Kren v Gorici-
Z dežele na deželo
se Išče s 1. julijem
trgovskega pomočnika
z dobrimi spričevali za mannfakturno, špecerijsko in jedilno trgovino. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravriištvo.
Slavnoznana
Švarova gostilna v Komnu
se odda*
takoj v najem
z vsemi potrebnimi prostofi, Pogodba po dogovoru, bodisi od litra ah* pa proti letni najemščini.   ,
/.eta 188L v Gorici ustanovljena tardka
Riessiier, y Nnnsti ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča pre«. duhovSiau in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, volceno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstva tudi svojo S. cl)               tiskarno črk na perilo.               (P. cl.)
Najboljše berilo   in   darilo  je
vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja inemika aliizvir srefie"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, ki« teri se hoče sam lahko in hitro navadili vsega potrebnega da more sebe in druge blažiti in prav oli-kati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr„ po poŠti 10 kr, več, a.i proti postnemu povzetju pri Jožefa Valencieu na Dunaju, III. Bez., Hauptrlrasso N.o 84, 3. Stge., U Stk., Th. 38.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar oko bi mu kupec poslal knjigo 5e nerazrezano in čutlo v treh dneh nazaj. CeM J« skrajno anttan*; knjig Je malo vet._____________________________
DRUŽBE ŠV.CIRIU IN METODA V LJUBLJANA
Ivarina je najboljša cikorija.
JJBAJUaGA
»V.JEBAČIMU
V LJUBLJANI.
Cenjena gospodinja!
h njte si Kiljmti drugI« izletov cikirij, ampak
zahtevajte pivsri njkiljii pridevek k iravej tokovi
kavi, ti ji cikirija ali: „Kava družbe sv.
Cirila in Metoda v Ljubljani'.'
Dobiva se povsod t   "^RJi
Glavna žalna pri: NAM JEBADlNU v Ljnijasl
l^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. S.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovati razstavi s prvo ceno  - srebrno svetinjo
Tram mnih tebvuhih ariarav
jos. yindyS-a,
v Pragi na Smttiovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice tislo 816. se priporoma
k popolnemu uzomemu prirejevanju sokolskih in Šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-orih sprii-al domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zd6 zmerne, plaffujp se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
Navadne priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poStnine prosto.                                                                 -~ 3
Poprave izvrSuje po najalžjlli cfnali.
¦*- VELIKA ZALOGA -*m
ŠIVALNIH STROJEV M DVOKOLES
8AUNIG a DEKLEVA V GORICI
ulica Munielpio št. 1
; [mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16.
'""™"^"~———   ^ znjo^. jmamo na(j
100 šivalnih strojev vsake vrsle na razpolago, kakor za šivilje, krojač«', iVvljnrjo in sedlarje, lucH za umetno vezenje (Sli-ckerei). Nahajajo se tudi v zulogi dvokolesa prvih tovarn kot avstrijskih iti (Brez konkurence!)          inozemskih.                _
.ps*- Cene so od g-ld. 90 naprej. -"»m Z nami je vsaka konkurenca nemogoča E
»Se Loplo priporočamo z odlii-nim spoštovanjem udani
SAUMIG & DEKLEVA.
Ustanovljena tvrdka leta 1886.
Ivao Drufovka v Gorici
na Travniku štev. 5.
Tovarna nadplatov Ozka ulica št. 8. — Filijalki v Komnu in Sežani.
Tovarniška zaloga usnja in podplatov
ter vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja  za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd.
lastna tovarna nadplatov (Muhobcrtheile),
jermenov In oprav za vole.
Glavni z al a ga tel j
voščila družbe sv. Cirila »a«!««*«*«« a«»ao*<§e0<»«i in Metoda v Ljubljani.
Kupuje surove kože in loj po najvišjih  dnevnih cenah. gja?"*   Ceniki na zahtevo zastonj in   franko.
r
¦
Mirodilnica (drogerija)
B. Poniž v Gorici
Tržna ulica, pri sadnem trgu.
V zalogi se vdobiva po skromnih cenah: Barve suhe in oljnate (proste in v škatlah), pokosti (lake), zamazka (kit), klej (lim), karbolinej, tinta; cement; čopiči, ščeti, šablone; za-maskr, gobe, milo; bencina, sveče, užigalice, petrolej; Špirit, gelatina, vinska kislina; žveplo, vitrijol; cevi iz kavčuka, galoše; razne soli, olja in esence, kitova mast, (itokfiževo olje), zdravilna zelišča; čaj, med, mineralne vode; cedike (gome), cerkveno kadilo in kot primeša dišeči storaks; razna čistila, gladila in mazila (kot smirek, steklen papir, votlič, kolamaz itd.); prepase za kilo, obveze in druge kirurgične oprave; pogača za pse, fosforno-kislo apno (Futterkalk); lepodišeče blago (parf umeri je); potrebščine za fotografijo itd.
Svetilke iz papirja
(Lampioni)
se rabijo vsigdar in povsod
pri veselicah na prostem.
Dobivajo se po tovarniško tekmovalni
Ceni,    v   velike j   izberi   narodnih   in    drugih
barvah, v tovarniški zalogi papirja in lastni tovarni
papirnatih izdelkov
Ant. Jeretič v Gorici
Semeniška ulica 3. -Za veliko vojašnico iS.
Ravno tam se nahaja bogata zaloga rHOlitVGIlih
knjig v slovenskem, nemškem in ita-
Uanskem jeziku, v iiajcenejih kakor tudi naj-finejih in n^jelegantnejih slonokostenih
vozilih, primernih   za   prvo   g v.  Obhajilo   in
sv. birmo.
*i
j
|2reh. danes ob 8. uri utt.l
Samo 1 krono za 3 žrebanja.
dami d»Miki 60.000 ""'"• 15.000 u,°"iu 12.000kni
v gotovini z 20»,, odbitkom.
Srečke banke za invalidne j   n';^*;1,^™
po 1  krono                              |      m. žn-lmiijc: 10. novcinhm 1900.
priporočajo: G. Genfilli, A. V. Jona, Michelstadter & Comp., A. Pincherle,
—• Mihael Potočnik - Gorica •—
Židovska ulica 3 (via Ascoli 3.)
VELIKA ZALOGA PEČIJ, VSAKE VRSTE, iz majolike in parcelam.
V zalogi so vedno tudi ognjišča vsake vrste,
stavbeni dimniki, ilovnate cevij i. t. d.
vse po najnižjih cenah.
Poslavljam ognjišša,
pešij in izvršujem vsa
v to obrt spaddjoša dela
, solidno in po zmernih
^Krojaška zadruga"
vpisana zadruga  z   omejeno   zavezo  v  Gorici.
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za spomlad in poletni ras, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Kamgarn, Cheviot i. dr.
Krasna izbera volnenin, perkal, Battist, satin, *Voile de Laine*, Zephir i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo., bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja.
Ha željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste.
!^^ip^^^^^^^^^^^^^^^^^^^