f ¦                      t     i
[ jt 100-           -V                    V Gorici,
jjjjja trikrat na teden, in sicer ? torek, Četrtek •  ioboto   ob 4. uri popoldne ter  stane   po poŠt'
•»man« "H tGo"0> na dom poSiljana:
pre)       vse leto      ........15 K
»/............10  »
i/,...........   5   »
p.^airiieue Številke stanejo 10 vin.
SOČA" ima naslednje izr3dije*prilogeV©l>('pcM m jetu »K&iipot po Goriškem in GradišCanskem" in iaIiPot po IWl«rt in kranjskih mestih", dalje dva \ii v letu „Vowl red ieleinic, paroifcov in poštnU ni"ter !neseenQ t»ril0P »Slovenski Tehnik".
Sarocnino sprejema npravništvo v Gosposki ulie» „rt* 7 I. nadstr,. v .»Gorilki Tiskarni« 4. Ga]>r_šček (4 naroČila bret doposlane naroCnine se ne oziramo
I (Masi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če ,v&ih> l-trat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka *ft»3. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — , Rekljune in spisi-r uredniškem delu 30 v vrata. Za #ko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici
v četrtek dne 5. septembra 1907.
Tečaj XXXVII.
»Vse za narod, svobodo in napredek U   Dr. K. Lavrii.
Uredništvo
se nahaja v Gospos'i ulici St. 7 v Gorici v I. nadstt Z urednikom je mogoč? govoriti vBak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravnjStvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. naievov tiskarni. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog  uredništva,   naj  se  pošiljajo   le npravništvo.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsa-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliSčni ulici,!. Matiussi v ulici Formica, I. Hovansk. v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni LavrenčiČ na trgu della Caserma.
TeEaioit it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabržčck (odgov, J. Fabčič) tiska in zaL
li. I
S&podarska in sosijalno -politična
akcija vlade za Primorsko.
(Dalje.)
Železnice.
Ze mnogo let stremi dežela za tem, da ki se popolnile železniške zveze.
Za direktno zvezo Gorica-Červinjan in a železniški zvezi Sv. Lucija-Kobarid in Sv. Lucija do kranjske meje se vrše predhodna proučevanja.
Izvršitev teh železniških zvez ni le v jateresu dežele, marveč v veliki meri v ob-feni interesu države, kajti, kedar se te železnic dogradijo, imel bode Dunaj z Kimoni po tej črti najkrajšo zvezo.
Toda, zraven teh ukrepov, mora zašle Anali visoka vlada tudi v naši deželi politiko majhnih železnic, katero zasleduje že cekaj let v drugih delih države.
Majhne železnice, ki zvežejo vse produktivne kraje s sedanjo železniško mrežo, uiiroma z bodočimi dopolnilnimi črtami, bodo npidno povzdignile produkcijo in s tem po-DDOžile bogastvo v deželi, razven tega pa kdo imele železnice same znatnih dohodkov, isrje pač v splošno korist države.
Morske lake.
I V zvezi s popolnitvijo železniške mreže is i zgradbo majhnih železnic je razširjenje lak v Tržiču in Červinjanu, ker je postala vsled rastoče indutrijske produkcije udobnejša zveza z morjem nujno potrebna in ker se bodo iz teh luk izvažali v doglednem čbsm pridelki naše dežele.
Obrt.
Deželni odbor je c. kr. vladi hvaležen, to se zavzema za razvoj male obrti v Go-nlko-Gradiščanski deželi in priporoča tGplo pristojnim činiteljem, da vedno intenzivnejše fizvijajo svoje delovanje v deželi, kjer je a$Ia o. kr. vlada dober teren in kjer ima sala obrt namen uspešno popolniti vire do-pcdkov.
Vso skrb, ki jo naj posveča visoka *Iada tudi v bodočem razvoju obrtnega pouka
in vse olajšave, ki jih dovoli v pospeševanje obrti, bodo v«nča!i uspehi, katerih ne Lodc deležno le prebivalstvo naše dežele, marveč tudi država sama.
Med te ukrepe je prištevati zlasti tudi uporabljanje vodnih sil za pospeševanje obrti v naši deželi; pospeševanje obrtnega in trgovskega pouka; nujno uveljavljenje vseh ukrepov, ki zadevajo varstvo delavcev, vštevši zavarovanje za starost itd.
Dveletno vojaško službovanje in drage vojaške olajšave.
Deželni odbor je visoki vladi hvaležen, da je ugodila njegovim prošnjam in dovolila vojakom, pripadajočim kmetskemu stanu, za časa kmetijskih del dopuste.
Toda, da bode imela vsa akcija, ki sta jo pričeli izvrševati visoka vlada in deželna uprava v prospeh kmetijstva in obrti, popoln uspeh, kakor tudi, da bode od V. Prevz. zagotovljena akcija c. kr. vlade dovedla do za-željenega cilja, je neobhodno potrebno, da se zakonskim potom določi dveletno vojaško službovanje. Na ta načiu pridobi vsak delavec naše dežele eno leto, in enoletno delo je z gospodarskega stališča velik dobiček.
Razven tega je nujno potrebno, da se premeni vojaški zakon tako, da se pokličejo vojaki k orožnim vajam v času, ko je za kmete in za rokodelce mrtva doba, t. j. v letnem času, ko za označene delavec --.ni dela in zaslužka.                                             (Konec prih.)
DOPISI.
Iz tolminskega okraja.
Podbrdo. -— Naš župnik je imenitno „na-samario* kanonika g. Wolfa v Gorici. Med drugim mu je tudi povedal, da so dobro porazili liberalce. Liberalcev je pri zadnjih volitvah volilo 18, naših pa 135. Na uho mu povemo, da je imenitno farbal pri obeh ] številih in da se njih prerokbe, da napredni kandidat dobi 12 glasov, niso izpolnile. Naprednih glasov je biio oddanih 4i), klerikalnih pa tudi precej manj, kakor je rekel kanoniku Wolfu. Ako ga  tare radovednost, naj
se obrne do kakega naprednjaka, ki mu jih n:«5t*je po imenih. Mi mu iz srca privoščimo, ako si more s to lažjo dobiti boljše mesto, magari če tudi gre v Albanijo za škofa.
Iz kanalskega okraja.
Iz Kanala. — (Resna beseda — v r e s n i p o m i s l e k). — Dogodki ali recimo pojavi, ki so se v zadnjem polletju dogodili na Kanalskem, nam jasno dokazujejo, da je klerikalizem s svojimi črnimi perutnicami objel v nepredirno temo veliki del kmečkega prebivalstva. Vsa znamenja kažejo na to, da si bode duhovščina skušala za vsako ceno priprosto ljudstvo pridržati pod komando rimskega nadvladja. To bo črni drhali tem lažje zato, ker med našim kmečkim ljudstvom prav hudo pogrešamo narodno zavednost. Kmečki stan nima niti pojma o tem, kako se mora danes slovenski narod ljuto bojovati ter z vso močjo braniti in čuvati svoje narodne pravice.
Brezpomembno bi bilo tu opetovano poudarjati resnico, da se naš mali narod povspe do viška kulture le takrat, ko so otrese verig, ki ga z nečuveno silo priklepajo v konservativnost, v suženjstvo, katero mu zastira pot za razvoj v politično zrelost.
Drznemo se tu torej naslikati izhod, !cit<yi bi napredni stranki pridobival moči in bi se istodobno jako veliko storilo za narodno probujo. Marsikateremu se te vrstice ne bodo posebno dopadale, toda pomniti je, da je „SoČa" glasilo nar. napr. stranke, ima torej tudi pravico, da priobčuje načrte, kateri bi ojačili in utrdili njeno stališče.
Prebivalci trga Kanal so izključno uradniki in obrtniki. Tu je naravno središče okraja. Kmalu poteče 50 let, odkar so rodoljubi ustanovili „Narodno čitalnico". 50 let — dolga doba, kaj ne ? Toda kje je sad njenega delovanja? Mrzli pot obliva naše čelo, ko to razmišljamo. To pa tembolj zato, ker so dani vsi pogoji, ki so vsekakor potrebni, da bi „Nar. Čit." cvetek in v resnici delovala v ta namen, za kojega je bila ustanovljena, namreč da postane zibel omike in napredka za priprosti narod.
Pomislite samo, koliko moči hrani naš trg; in ta moč, katera bi lahko V narodnem ozira premnogo koristila, leži mrtva, brezdelna, kljub temu, da je vsaki čas pripravljena delovati. Posebno nam je zabeležiti okol-nost, da imamo tu neprecenljivo in aan&uo-mestljivo vrednost v naših čednih kanalskih punčkah. Tu imamo biser, na katerega smo lahko ponosni. To je pravi narodni zaklad, ki mo-a, če je dobičkonosno naložen, donašati bogate obresti. Če bi se s strani nekaterih gospodov gojila taka, zares občudovana delavnost, bi naš trg kmalu zaslovel po celi slovenski zemlji kot opjišče negovanja in izvora narodnega probujenja. Zakaj bi se tu ne ustanovil „Pevski zbor". Sodelovali bi pri tem prav radi tudi kmečki okoličanski mla-denči. In na to moramo računati. Na ta način bi se po okolici zbujala ljubezen do naroda in nar. napr. stranka bi si stavila zaslombo, b pomočjo katere bi sčasoma žela sad svojega truda — svojo zmago. Družabno življenje bi se oživilo, mladina bi dohajala v poštene družbe, kar bi jo bodrilo in odvračalo od nevarnosti, katerim je sedaj podvržena. Čisto lahko bi se delali izleti v stranske vaBi. Z narodnim petjem in predavanjem bi se obrnilo ljudem pozornost na življenje naroda.
Srce se trga človeku žalosti, ko se mora na lastne oči prepričati, kako malo se skrbi za narodno vzgojo. Razni elementi, ki bi srčno radi delovali za koristi naroda, se nahajajo raztreseni brez cilja, brez smotra, liki ovčja čreda, katere pastir leži smrtno ranjen v prepadu. Tu je treba organizacije, seveda tudi mož, ki jo izvedejo. Toda čudom se čudimo, da ravno oni, ki imajo zmožnost in smisel in so tudi poklicani v to, da delujejo v probujenje našega zanemarjenega naroda, ostanejo indiierentni in jim je narodno delo deveta briga. Kje bi vendar iskali vzrokov za tako postopanje? Zbližajte se pripro-stemu ljudstvu. Vaša čast ne bode radi tega prav nič trpela. Dandanes zahteva potreba časa, da se razni stanovi zbližajo in v bratski slogi delujejo za skupne cilje — za blagor naroda. Dokler pa se oni, ki se hočejo kazati — visoke glave -— ne oprimejo smeri, ki je tu označena, bode po Kanalskem v narodnem
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
^ „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: SSB==   ALEXANDRB  DUMAS.   ===
(Dalje.)
—  No, pustite ga torej meni, grof, pravi vojvodinja ; poslala bom takoj po kneza Mareillaca, ki biva sedaj k sreči v Parizu, in ne izpustim ga prej, dokler &e bo stvar končana.
—  Prav, gospa vojvodinja, srčna vam hvala. Jaz »nam danes še nekaj  važnih potov, in ko se proti
6sti uri zvečer vrnem, počakam vikomta v hotelu.
—  In kaj mislite napraviti zvečer?
, — Pojdeva k abbeju Searronu, za katerega imam Pismo in pri katerem moram dobiti nekega prijatelja.
, — Prav, reče vojvodinja Chevreuse, tudi jaz Pndem za trenutek tja, in ne odidita prej od tam, a°kler me nista videla.
Athos se pokloni gospe Chevreuse ter se pripravi Podhod.
—  No, gospod grof, pravi vojvodinja smeje, ali e teko resno zapuSča stare prijatelje ?
^   — Ah l zašepeče Athos ter ji poljubi roko, ko bi vedel prej, da je Marija  Miehon tako ljubeznivo
In odšel je z vzdihom.
XXIII. Abbe Scarron.
V ulici Tournelles je bilo stanovanje, ki so ga poznali vsi postreščeki in vsi lakaji parižki, in vendar ni stanoval tu niti visok dostojanstvenik niti kak bogataš. Tu se ni jedlo, ne igralo, ne plesalo.
In vendar je bilo tu zbirališče boljše družbe, in ves Pariz je zahajal tja.
To je bilo stanovanje malega Scarrona.
Koliko je bilo smeha pri tem duhovitem abbeju! koliko novel se je prerešetalo tu; te novele so bile tako hitro komentirane, razkosane in izpremenjene, bodisi v obliki povesti, bodisi v epigramih, da jo hotel vsakdo prebiti jedno urico z malim Scarronom, slišati njegove besede ter nesti x tem drugam to, kar je bil slišal. Mnogo se jih je ta-!* pngar ilo za to, da bi prišli tu do besede; in če j »ila ta dovtipna, so bili tudi oni dobrodošli.
Mali abbe Scarron, ki je ya bil končno samo v toliko abbe, ker je imel svojo opatijo, in ne zaradi tega, ker je bil redovnik, ta abbe v> bu svoje dni je-den izmed najkoketnejših podanike.* mesta Mans, kjer je prebival. Nekega pustnega torka pa se je hotel še posebej aaužiti tega dobrega mesta, čegar duša je bil; dal se je torej svojemu služabniku namazati z medom po telesu; nato je odgrnil pornico, se povaljal po perju ter postal tako najzanimivejša perutnina na svetu. V tej čudoviti toaleti se je napravil na obiske k svojim prijateljem in prijateljicam. Iz prva so Šli ljudje za njim smejaje, potem z glasnim krohotom, potem so se začele baraba zaletavati vanj, potem so
začeli otroci metati za njim kamenje, in slednjič je bil primoran spustiti se v tek, da uide iz tega nevarnega položaja. V trenutku pa, ko je začel bežati, se je spustilo vse za njim, silili so vanj, stiskali in porivali od vseh strani. Searronu ni preostajalo drugega kakor skočiti v reko, da uteče tako svojim preganjalcem. Piaval je kakor riba, ali voda je bila ledeno mrzla, scarron m je potil, prevzel ga je mraz, in ko je priplaval do brega na oni strani, je bil čisto premrl.
Tedaj so poskusili z vsemi mogočimi sredstvi, da bi spravili zopet življenje v njegove ude. Med zdravljenjem je toliko trpel, da je slednjič odslovil vse zdravnike ter izjavil, da je veliko rajši bolan nego da bi prenašal take muke. Nato se je vrnil v Pariz, kjer mu je bil vsled njegove znane duhovitosti že zagotovljen ugled. Tu si je dal narediti stol, katerega je bil sam izumil; in ko je nekega dne v tem stolu-vo-zičku obisal kraljico, Ano Avstrijsko, je bila ta vsa očarana od njegove duhovitosti ter ga vprašala, li ne želi morda kakega naslova.
—  Da, Veličanstvo, poznam naslov, po katerem zelo hrepenim, je bil odvrnil Scarron.
—  In ta je? vpraša Ana Avstrijska.
—  Naslov vašega bolnika, odvrne abbe.
In Scarron je bil imenovan »kraljičinim bolnikom« s pokojnino petsto lir.
Od tega trenutka ni Scarrona bodočnost več skrbela, in živel je veselo življenje ter se redil od glavnice in obresti j.   ,,
(Dalje pride.)
oziru vladala malomarnost in brezbrižnost do skrajnosti.
Te besede naj pa nikogar ne razburjajo, ker pisati jih je velevala narodna dolžnost. Upati je, da bodo zadostovale, ker žrtev je majhna, delo pa bode imelo dalekosežne posledice. Delovanje za narodno osvobojenje je vendar najpotrebnejše in najhvaležnejSe, posebno za onega, ki ima na razpolago pripomočke v dosego tega namena. Zastonj je razbijati z glavo ob zid, ko je že prepozno. Temeljni kamen se stan pri tleh. Skrajni čas je, da se razmere spremene. Nasprotna stranka deluje neprenehoma; zakaj bi mi to gledali z mirnim očesom, ko vendar vemo, da je njena strupena ost obrnjena v naša prša. Ponavljamo torej Se enkrat: v resni premislek.
irAfŠkr »Kine. — PraT je "imet" dopisnik v zadnjem listu „Primorca" in »Sočo", ko je omenil, v kakšnem zelo slabem stanu so poti v Avški občini; vsak še manj razumen človek mora res z žalostjo potrditi, da nikjer se tako slabih ne najde. Pa kaj se hoče, tu morajo biti res fine glave, ko se za blagor cele občine tako nič ne zanimajo, pa ni nobena čuda; marsikaj manjka, ne le poti. Pridi, dragi čitatelj, in oglej si dobro te vasice; prišedši iz Kanala hitro v začetku vasi najdeš še sedaj spomin vodovoda, ko je nekdaj pritekala v isto sedaj suho korito voda, drugo je bilo na sredi vasi; tudi tega ni več.
Res sramota, da v slučaju požara niti kapljice vode ai, da bi se gasil ogenj; to pa Še ni vse, marsikaj zanimivega še najdeš, ako greš naprej proti „fornaži", tamkaj je ena brv črez potok Avšček, ki se dan na dan podere, vže toliko časa pa stoji zraven nov pripravljen les za to rabo, ali vidi se, da le iz nemarnosti stoji vedno na istem mestu, ne da bi se delo izvršilo; res skrajen čas bi bil, da bi se ti mrzli ljudje kaj zdramili, vsaj tisti, ki imajo sveto dolžnost skrbeti za blagor občine.
Iz kobariškega okraja. Veselici za Pijjllaruzzljet spomenik i Kobaridu.
— Podpisani dijaški odbor se zahvaljuje tem potom 7sem sotrudnikom in darovalcem različnih darov, vsem,ki so pripomogli, da seje veselica tem bolje izvršila, vsem, ki so pripomogli, da je skupiček toliko večji.
Vdeležba je bila zadostna, kar dokazuje vže dejstvo, da je čistega dobička 268 E, kateri znesek se priklopi k vže v to svrho naloženi glavnici 200 K na tukajšnjo hranilnico in posojilnico.
Za vstopnino so poslali sledeči gospodje: Ant. KlodiČ-Sabladoski 10 K, Fr. Ku-rinčič, kurat, Medana, 10 K, Andrej La-sič, nadzornik, Tolmin, 5 K, Albert Ko-mavee, sodni pristav Labinj, 4 K.
Mnogi vdeleženci so vstopnine prepla-čali, za kar se vsem blagim darovalcem kar najiskreneje zahvaljujemo. Omeniti moramo, da so nam šli vsi, ki so nam zamogli na ka-koršensikoli bodi način pripomoči, na roko, Nadalje bodi na tem mestu izrečena srčna hvala g. nad. Bogataju, ker nam je dovolil svoje prostore za različne Vaje. — Hvalevredno požrtvovalnost sta pokazali gospa Ida Maser a in gospodična Ana Komel, kakor tudi vsi kobariški pevci in pevke.
Dijaški odbor.
\z tržiškega okraja.
fe Deiirdtla. — PerinČič popravlja! To je toliko, kot ubijati mrtvega konja. Vsi njegovi „nires-ia, katere priobčuje v „Soči" in BPrimoreu" proti dopisu iz Doberdoba, so „res-i".
Da hoče tak človek na ta način reševati svojo čast, to ga najbolj označuje. Da si ne bodemo več s takim človekom mazali rok, napišemo le sledeče dejstvo, o katerem je celo pri razpravi govoril neresnico: Kmalu potem, ko je Perinčič po noči prilezel v Jamlje, pričel je na tej ekskurendi podučevati vero-nauk, a bil je takoj vstavljen od kompetentne oblasti. Sedanji jameljsM podžupan g. Ant. Soban je pismenim potom prosil c. kr. okraj, šolski svet v Gradišči, naj mu dovolijo učiti veronauk, a zaman. G. učitelj Brezigar je šel osebno do pok. knezonadškofa Jordan-a prosit*) za Perinčiča in to, da se pohujšanje odstrani, ker so ljudje začeli povpraševati, zakaj mu ne dajo otrok v roke. —¦ Pokojni knozonad-škof je dobesedno odgovoril g. Brezigar-ju: »Jaz ne poznam g. Perinčič-a za duhovnika, jaz ga ne poznam za
*) Sedaj ga pa v zalivalo goni po sodnijab. tir.
nič. G. dekan devinski ga je sprejel kot duhovnika v Jamlje na svojo odgovornost. Bolje za Vas, da ne pridete ž njim v dotiko in da se ž njim ne pečate, kerboste imeli sitnosti, kakor so jih imeli povsod drugod ž njim«. Tako pokojni knezonadSkof Jordan. Ko mu je g. uCitelj Brezigar pri razpravi tudi te besede omenil, se je Perinčič moško odrezal: „Ni res, tla sem bil jaz odstavljen od podučovanja vero-nauka na jameljski skskurendi, res pa je, da sem se prostovoljno odpovedal v prilog g. kaplanu devinskemu". Obtoženci v večkrat omenjeni kazenski zadevi pokažejo Perinčičevo resnicoljubnost v njegovem popravljanju z besedami zapisnika: „11 giudice pronuncia sen-tenza assoiutoria". S človekom, kateri tako sovraži resnico, se ne bodemo več pečali. S tem se poslavljamo od čislanega Perinčič-a, ker resnicoljubna javnost ga že ima dovolj jasno pred svojimi očmi.
Iz cerkljanskega okraja.
V OtaleŽU, 2. sept. 1907. — Prvega septembra je bil pri nas zanimiv in vesel dan. Takega še ni bilo v naši dolini; po naših hribih so stare naselbine, ali ni bilo še nobenega društva in nobene veselice. Prvo društvo se je ustanovilo začetkom t. 1. Na prvi veselici, 1. t. m. je bila udeležba prav sijajna, več kakor smo pričakovali. Prihiteli so nam na pomoč kot bratje domačini vrli cerkljanski možje, fantje in udje ^Narodne čitalnice" s predsednikom, katerim se iskreno zahvaljujemo za obisk in podporo. Vsa čast tudi udeležencem iz Spodnje Idrijo in iz idrijskega mesta,   kot
Žal nam je bilo, da nismo videli v svoji sredi svojega prijatelja, bivšega našega učitelja g. A. Sattlerja, sedaj učitelja v Poljubinu, ustanovnika in prvega predsednika bralnega društva. 13 let je bival med nami. Bil je marljiv, delaven in med nami priljubljen; ni ga med nami, ki bi se mogel kaj pritožiti radi njega. Poljubinci se ga lahko veselijo. Dobili smo naslednika, prišel je k nam 31. avg. t. 1. in dne 1. sept. smo ga videli v svoji sredi na veselici. Upamo, da bo tako z nami, kakor je bil g. Sattler.
Naš gospod nune nas zmerja s soeijal-nimi demokrati, z liberalci, s pristaši svobodne misli itd. Godrnjal je tudi radi plesa. Mi smo siti zmerjanja — naj miruje, mu svetujemo za danes  prav resno;  če ne se drugače po-
Iz sežanskega okraja.
Iz Nabrežfne. — Naše pavsko društvo priredi v nedeljo dne 15. t. m. javno tombolo s plesom. Začetek ob 4'/, pop. Čisti dobiček je namenjen javni ljudski knjižnici. Pričakuje se obilne udeležbe.
IZ Sežane. — Tamburaški odsek »Kola" iz Trsta priredi pri nas 22. t. m. velik koncert s sodelovanjem več društev. Priredi se tudi šaljiva tombola.
Iz goriške okolice.
FOH na Otail. — Iz Ozeljana: (Slab začetek „katoliško-vernega" poslanca Fona.) Hvala Bogu I Bolezen g. Fona ni bila tako nevarna, on je že med ljudstvom. V nedeljo je priredil shod v Šempasu, potem pa v Ozeljanu na Otavi. Po prvi blamaži v šempasu, kjer je videl, da ni še vse pod komando Grčevo, doletela ga je v Ozeljanu druga, hujša od prve. Župnik Grča, Darvinee Likar, sta tudi dobila vsak »malce" za dober početek. Prvi v Šempasu, drugi na Otavi,
Fon je prišel na Otavo okolu 7. ure zvečer, v družbi sekundantov: Grče, izpre-obrnjenega šempaskega župana Lebana ter mlekozobega ozeljanskega naduč. Likarja. Vo-lilcev se je zbralo okoli sto, katerih večina pa je bila že v Šempasu. V Ozeljanu se je ta katoliška družba spravila v kot za mizo, v varno pozicijo, češ, v Ozeljanu smo, previdnost ne Škoduje. Fon v sredini, njemu na desno Darvinee Likar, leva roka pa šempaski Grča, prav v kotiček, Grči v obližje se je pa stisnil znani junak Leban. Ko so dobro naokolo pogledali, ali so tudi „ta njih" v obližju, je tisti mlekozobi fant, ki sliši na ime Likar, zagledal znanega „Čučka" ter dal znamenje Fonu, da bo že na varnem, naj le govori. Res, Fon je govoril, govoril ali povedal ni nič, nič takega, da bi pokazal, kaj je napravil v prid ljudstvu. Vse staro, kar smo culi že pred dvajsetimi leti.  Omenil je tudi,
da dosedaj ni še nič (dobro!) delal, pač pa j da ima upanje, da bo v prihodnje več delal. Njegovo delo pa bode za vse enako, ne glede na stranke (ta bi bila pa lepa, da bi on delal samo za farovže ter farovške backe, saj potem je poslauec farovžev. Dolžnost njega je, da dela za vse enako) ter naj se oglasi vsak, kdor ima kakšno prošnjo. Na to se oglasi takoj tukajšnji voditelj nar. napr. stranke g. Fr. Špacapan ter prosi pojasnila, zakaj ni g. poslanec vstopil v „JugosI. klub". Grča se je začel potiti, Darvinee Likar je pa brcal z nogami pod mizo. Fon: „0h, to pojasnim prav lahko!" Nekaj je mencal pa se zvijal, povedal pa ni nikakih razlogov. Ko ga je prej imenovani ponovno vprašal, da naj pove razloge, da ga ne razume, kaj govori, je začel Fon izpreminjati barvo, Grča ga je potihoma nekaj učil, Darvinee Likar pa, ko vidi položaj, v katerem se nahaja Fon, se ojunači ter pomaga Fonu iz zagate, rekoč: „Saj vi ste poslanec „Sloge", kot tak ne morete v »Jugsl. klub". Fonu pa je postajalo vroče, omenil je, da se že združi v prihodnjem zasedanju. Ko ga je zopet vprašal g. F. Špacapan, naj nam pove, kaj je naredil v pomoč kmetu v tej veliki suši, je povedal Fon, da je že nekje izvedel za seno, nekam pa da pojde še pogledat. Bum! Ta je lepa, Fon, prekupec za seno! Svetujemo mu, da si dobi dobrega me-Šetarja s seboj, drugače ga kje „navihajo". Najboljše bi bilo, da bi mu g. župnik enega posodil, ima jih na izber. Tisti „Fronc" iz Šempasa, ali pa „Čučk" iz Ozeljana bi bila oba dobra. Saj ga poznate, g. poslanec, eden teh imel je veliko veselje do Vaših uh, ker Vam je zmeraj nekaj šepetal potihoma; menda Vas je prosil, da rešite Likarja, kojega hočejo Oze'janci »uničiti" po nedolžnem. Kaj ? Tega, tedaj vzemite s seboj na Vašem potovanju pri poizvedbi sena.
Potem je bil vprašan Fon, aH ukrene kaj za odstranitev Slovence žalilnega napisa na novo dograjenem mostu čez Lijak ter naj nam spravi iz Ozeljana našega nadučitelja Likarja radi razlogov, kojih javno tu ne moremo navesti. Tu je Likarja oblila „kurja polt", koja ga ni pustila tako hitro.
Slednjič je bil vprašan, naj pove, zakaj je zavrgel napredno zastavo, on, kot bivši predsednik akad. dr. „Triglav", ki je skozi in skozi liberalno. Ubožec Fon se je zvijal ter si skušal pomagati s tem, da je bleknil: »Društvo „Triglav" ima sedaj drugačne nazore, kot tistikr«;., ko sem bil jaz njegov predsednik?" Vprašali bi ga bili še marsikaj, ali b:h je že preveč, njegovi „sekundanti" so se že bali katastrofe ter silili domov. Likar je izgubil besedo, kot da bi ga kaj „zalapnilo", Grči pa je prihajalo vroče, na tihoma so se izmuznili od mize ter jo popiha'! na „varno". Brez pozdrava, brezjednega „živio" -klica se je razšla ta krščanska peto-rica. Bilo srečno! Na svidenje! Od Vas g. poslanec pa zahtevamo, da bodete v resnici kaj delali, kot ste sam omenili, ne glede na stranke. Vi ste poslanec nas, ki smo premagani (?) ter tistih, ki so zmagali! Poslanec goriške okolice, zastopnik vsega ljudstva, po Vašem delu Vas bode ljudstvo tudi sodilo! Kakoršno delo — tako plačilo! Da se je dala Fonu na Otavi kakšna taka zaupnica, o ka-koršni govori „Gorica", je grda M!
Iz Bril. — Pade! je blagodejni dež. Dolgo smo ga pričakovali. Vinogradnikom je koristil obilno, seveda za druge poljske pridelke bi bili morali dobiti dež mnogo prej. Vino letos bo dobro, prodajalo pa se ne bo izpod 40 K.
V Vipolžah je ubila strela Franca Jas-niča v vinogradu. Bil je takoj mrtev.
Ozeljanskemu nadučltelju g, Likarju v album. —
Iz Ozeljana: „Že zopet Vas opozarjamo, da nas zapustite, kakor hitro mogoče. Mi smo že dobro podkovani v „Darvinstvu", pojdite sedaj kam drugam razlagat svojo teorijo. Pred Vašim prihodom v Oze^jan smo verov.ih, da je človek ustvarjen od Boga, po božji podobi, ter da ima neumrjočo dušo. Vi pa ste nam omenili, da smo tepci, ker človek izhaja iz opice ter nima duše. Raca na vodi, lepo se čita to od odbornika katoliškega društva »Sloge". Kje je dr. Pavlica, ali mu ni o tem nič znano? Ko bi pa mi še bolj odkrito govorili, kar tudi storimo, kaj bo potem ? Da, da, g. Likar, vreča je polna, bojimo se, da poči, ako ne, smo primorani, jo odvezati. Potem z Bogom, Likar, jokal se ne bo za Vami menda nikdo, morebiti „nežen spol". Kaj ? Hm! kdo ve ? Ker pa ste Vi strasten ljubitelj poučevanja v petju ter ljubite posebno „mešan zbor", možki zbor Vam ne gre, bi Vam mi svetovali, da prosit« za službo v taki vasi, kjer nameravajo ustanoviti »mešan" zbor!
Domače in razne
nooice,
Volilni red za goriški deželni zb sankcijoniran. — Novi volilni red lr J velik  udarec goriškim   Slovencem l *1 zadobil cesarsko potrjenje% »pil noste je danes prva naznanila to V Zadana je goriškim Slovencem veHkl krivica edinole po zaslugi dr. g gorčica.  Slovenska  večina v dež tj je pahnjena tako pod peto laške ma!;! šine,  kateri je zagotovljena v dežel i hiši  večina in s tem jej  dano v jJj deželno gospodarstvo kdo ve za kolik časa šo. Dovršen je škandal, ki ka*« ! vsej nagoti slovenskega izdajico, kar liškega  duhovnika dr. Gregorčiča  t i teremu so strankarske koristi? ? nego obče koristi goriških Slovencev!
Akad. fer. društvo »Adrija" otvon v nedelj
15. t. m. potovalno  knjižnico  v Noblein 'I knjižnica   je - tretja,   ki  jo   ustanovi  jel) „Adrija".   Prvo  je  otvorila v Mirnu meae. februarja, ki  se  pa  spremeni  v kratkem stalno javno knjižnico; drugo v Ozeljanu nv>l seča maja. — Naloga  društva je, posvetil svojo pozornost  najbolj  obmejnim krajem. osrčju  slov.  zemlje bo dajala  inicijativo ustanavljanje stalnih knjižnic, na meje pa pošiljala potov, knjižnice, ker nima zado^iJ sredstev  za  stalne,   in ker v obmejnih, rodno mešanih občinah niso   tudi dani po za ustanovitev istih iz občinskih sredstev,
V Neblem se otvori  knjižnica s tnJ predavanji.   Natančneje   glede  predavatelji časa in prostora se objavi pravočasno.
„Slov. bralno In podporno društvo v Gorici' sej
udeleži slavnosti na Proseku po deputariji.
Začetek šolskega leta. - Na c, kr. priprai
za Učiteljišča  V  Podgorl pri Gorici prične šolski leto 1907.—1908. dne  16. septembra t. sv. mašo.   —  Vpisovanje učencev bodo 14. in 15. septembra od  9—12 ure predpo-ludne v tamošnjem šolskem poslopji. V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, so dovršili z dobrim  vspehom  ljudsko SolJ aH pa kak razred srednjih šol ter so dosp; vsaj 13 Vi  leta  svoje   starosti.  Za  vsprejenJ se zahteva:   1.  zadnje Šolsko  spričevalo, L'. krstni list, 3.  zdravniško spričevalo, 4. spričevalo o obnašanji pa le tisti, ki že več feij niso obiskovali šole.  Šolnine se  na m zavodu ne plačuje, temveč dobe pridni m \<o trebni učenci nekaj državne podpore. lfow.il naj prihajajo k vpisovanju v spremstvu svojih! starišev ali pa njih namestnikov. Stanovanj«' in  hrana se  dobi  tam  od   12—14 gld, na] mesec.
Tolminsko učiteljsko društvo bo imelo dm
r. m. v ljudski šoli v Kobaridu svoj redni! občni zbor. Na dnevnem redu je 10 točk.
Podružnica družbe Sv. Cirila In Metoda t Vi
priredi skupno z drugimi vrtojbenskimi dnMij dne 29. t. m. veliko veselico. D o b i (• e k j ves namenjen r Družbi sv. Čiri in M e toda." GoriČani! Uvažujte veliki pome: društva in pridite vsi, vsi ta dan v Vrtojbi Dajmo svoj obolus na oltar domovine v obranil in v vzgojo naše mile mladine! Odbor.
II. veliki shod narodno-radlkalnega dljašba<_
vrši od danes 5. t. m. do 8, septembra i^ v »Narodnem domu"   v  Celju. — VsjioreJ'
5.  septembra ob 7. uri zvečer v »Skalni kleti' Občni zboi akad. fer. društva »Prosveta". -\
6.  septembra ob 9. uri dopoldne v n Naroda«:j domu" : I. plenarno zborovanje: Konstituci;*, predsedstva. Določitev poslovnega reda, P«-! davanja: 1. Od tržaškega shoda do dana 2. Naše stališče napram dvobojnemu vprašanji:.
—  6. septembra ob 3. uri popoldne: Dija& socijalni odsek: a) Alkoholno, nikotinsko n spolno vprašanje, b) Telesna vzgoja, sokolst«. socijalna vzgoja, c) Dijaška higijena. — 6. sej-tembra ob 9. uri zvečer: Organizačni odse».
—  7. septembra ob 9. uri dopoldne: H. F narno zborovanje: 1. Narodna obramba. 2. &Vt bodna šola. — 7. septembra ob 3. uri poldne: Šolski odsek: a) 1. Slovenska visok* šola. 2. Srednje šole. 3. Žensko šolstvo. 4. Slikovno šolstvo, b) Debata o svobodni šoli-
7.  septembra ob  8. uri zvečer: Koraers."
8.  septembra ob 9. uri dopoldne: Zaklju^0 plenarno zborovanje, popoldne: izlet v
Slovenščina na državnem kolodvoru v
Kako se  nas Slovence v naši  ljubi Ajstnj prezira, celo doma na lastni zemlji, sveo poleg vsega tudi še  „v s t o p n i c e z »P ron" v Gorici na državnem kolodvoru. a-ščina in laščina je seveda  na prvem fl» in pravilna, poleg istih dveh je še naslefl i besedilo;
i Ždec-1
4437
nKolodvorsko   ustupice   daje
aVo na ustup u  cekasnicatu ili
J5 kolodvorskoj   stezi(t) i  nadaje
aVo na ustup u kolam.  Prestup-
jci su kaznjeni s a globom od sest
jjruna. (§ 21/2 petribnog pravila").
Sodite sedaj, je-li ta spaka hrvaščina jli kitajščina ali vedi vrag, kaj je. Kedor do-'i&ie, d» Je t0 3iovenskorV,.Ž0siuži:..»ji^Qi)| ograde.
Tu so navedene določbe in zakon, za jojega prekršnje je navedena globa. Vsakdo' bi pa iz tega posnel, da je tu gori nekaj ti-4-ano o »kolpmanovem žegnu", ali kaj o risu", ki se ga začrta me BŠ'marniinT" ina-^miH na »stezi", na kakem križpotju. Ime-jitno! Jeli res ne more dobiti železnična .prava tako »kunštne" glave, da bi sestavila besedilo v pravilni slovenščini?
Kh, za slovensko paro je vse dobro, saj ?!ača vseeno in je vendarle „jednakopravna" t Avstriji, pravični vsem narodom.
Moralne zaušnice, ne ia zaupnico, je dobil
¦klanec Fon na Otavi. Mož je bil ves v za-^gi radi raznih nanj stavljenih vprašanj, na isera ni vedel pravega odgovora. Naprednjaki ^ ga spravili v stisko, da je bil ves vesel, ¦$ je dobil trenotek, da se je mogel lepo iz-cuzaiti iz srede napredujakov, katerih je bila velika večina na shodu. O. Fran Špacapan ga je samo zahvalil za obisk. Naprednjaki so psi uijudni, dostojni ljudje, ne pa surovine in sdotesauci kakor klerikalci. Par besed Špaca-pauoviu v zahvalo za obisk je pa spravilo Fona do tega, da se govori o zaupnici po „Go* rkia. Kakšna predrznost! Tistih par zahvalil besed je bilo le čin ulj ud nos ti in lit drugega, Da je dobil Fon od naprednjakov is Otavi zaupnico, to je pristna klerikalna iji, grda in ostudna, ali vredna katoliških pa-amiranih lažnikov I — Če je Fon že hotel bj iskati v onih zahvalnih besedah za obisk, li bil menda lahko našel tam na vse to, kar x je godilo na shodu, nekoliko ironije, ne pa .uupnico. Fon jo je pobrisal s svojimi pajdaši ; shodu brez Živio-klicev — sedaj pa lažejo \o „<iorici", da je dobil zaupnico. Fej takim iMkorn t
„SlQY8nee8 — klepetulja. — Ljubljanski ,5 i o venec" je hitel izklepetati, da družba št. C. in M. ustanovi nekje ob meji —Šolo. h je objavil list, ki je pred kratkim povedi!, tla ne priobči nobene vesti iz družbinega riistva. — In vendar je hitel v javnost celo imco, ki je morala ostati še tajna. Zakaj ?to .storil?! — Hotel je — škodovati! Prav po farško!
Dijaški ktthlfl]a, — Prostori bodo ta teden povsem pripravljeni. Poleg kuhinje sta dve prostorni sobi za jedilnico in učilnico. — To »isti prostori, kjer so jedli in se učili dijaki ranega Kuglmaverjevega zavoda. — iko so bili prostori pripravni za dijake, ki a plačevali po 500—GOO in več goldinarjev a leto, bodo torej jako primerni tudi za aše dijake. — Vso opravo je preskrbela .Mizarska zadruga".
Za sedaj se sprejemajo ie dijaki — ¦ ¦¦ednjih šol. Stariši, pozor! Tu imate 40 priliko, da jo izkoristite v blagor svojih •<tf)k in naroda!
Kleriktlno-Rllški Oltirilli — Kako se ma-^jejo nad klerikalci njihove — lumparije! ¦ajte! — Da je prišel hotel „pri zlatem ;%mK v slovenske roke, to je bila gotovo 5e'ika pridobitev, ki je tudi povzdignila naš •^ed. Tu je postalo nekako središče slovenske 'Hižbe, dočim smo bili prej razkropljeni. — gorica" in „Prim. List" sta to podjetje sramno bojkotovala; zasmehovala sta „na-&iDe piruhe* in pa — slovenski krč-**rJi so se jima smilili, katerim je tfhšfek nastavil konkurenco. S sirenskimi ?-**ovi sta skušala nahnjskati krčmarje proti !jsli- in naši stranki!
Klerikalna »Centrifuga* je kupila 1?li kotel »Central", dasi nima svojca premoženja niti toliko, koli-*0r so znašali vsi postranski ,r°ški. s prva se je zatrjevalo, da ne bo '^ gostilne. Zdaj pa zidajo na vrtu nalašč fr°store za —čisto navadno krčmo.
•Jte, še večjo nesramnost! Za to krčmo y^ poganjalo več Slovencev, toda kle-!*,,lci Je ne dajo — Slovencu. In J bomo kmalu culi klerikalne klovne, ki JJ*0 »azkoračeno stali pred farovškim cirku-* ter klicali: „Pejte ga noter, ga imamo bfa vina, friSna bira!" Zdaj se tem lam-m *& več ne smilijo — slovenski krčmarji. }m narodnih društev m Goriškem v Gorici".
"* C. kr.
namestnižtvo  v Trstu je vzelo na
znanje pravila »Zveze narodnih društev na Goriškem v Gorici".
Ob pesnikovem- grobu, — „Pot me je peljala mimo sv. Lovrenca. Vstopim na pokopališče. Pred menoj leži pusto, od dežja razio-pano, podsuto groblje. Ni tu prijazne, zelene ruše, ia tu niti jedne vboge cvetice. In to naj je grob pesnika!! Pol metra .visok, gol, '^^»^atJfUff^^L^^. se jjjjjrči. Kje je tu pijeteta — kamo-— li ljubezen'?!
Le reklamujte ga za se, o krščanska gospoda v posvečenih in neposvečenih suknjah, le govorite mu bojevite, bobneče govorance I ob pogrebu, ob razkritju spominske, plošče, — Vaše srce je daleč od njega! Tebi pa blagor* pesnik, da spiš nevzdramno spanje! Obvaruje Te vsaj pred najbritkejšo prevaro Tvojega na prevarah tako bogatega Življenja".   Ne k d o.
Pevsko - Izebrežitilno društvo »Prešeren" v Št. Petru vabi k predstavi dosedaj še nikjer uprizorjenega igrokaza v štirih dejanjih Zaklad, (spisal Ksaverij Andrejev), katerega priredi v nedeljo dne 8. septembra 1907, v prostorih g. Valentina Černica. Začetek ob 5. uri in pol popoludne. Pred igro in med dejanji udarja iz prijaznosti tamburaški zbor društva „Napredek" iz Gor. Vrtojbe. Vstopnina 30 vinarjev, sedeži I. vrste 00 vinarjev, ostali 30 vinarjev. Listke sedežev je vsak naprošen da ohrani. Pri igrokazu sodelujejo samo domači diletautje. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. —
Veselica se vrši ob vsakem vremenu,
»Krščansko misleče učlieljstvo" je zborovalo dcnes dopoludne v „ Šolskem Domu" v Gorici. Prišlo je vse polno duhovnikov, krščansko mislečih učiteljev pa je Ido — 5 ali 61 Vodja „Š. D.", vpokojeni učitelj Abram, je pozdravil zborovalce, potem pa je bral slavnega Gašparja Likarja slavni sin Ladislav pravila »Krščanskega društva učiteljskega" ter pri tem žalil napredno učiteljstvo. Učiteljstvo je poprej zborovalo, ter šlo potem v obilera številu, tudi mnogo učiteljic je bilo poleg, poslušat „krščansko misleče". Navzoč je bil tudi kranjski deželni in državni poslanec učitelj Jaklič. Ko je hotel ta človek govoriti, je napredno učiteljstvo odšlo s protestom, da takega moža nočejo poslušati. Farji so tolkli in ploskali, potem pa ostali sami s tistimi par reveži, ki delajo sramoto učiteljskemu stanu,
Še jedno zanimivosti — Neki nune je privlekel iz gor tudi dva kmetica. Ko ju je poprašal učitelj, kaj iščeta na učiteljskem zborovanju, se je odrezal jeden: »Prišli smo pomagat, da nam ne boste metali — križa iz Šol." — Ali je veljalo to najnovejšemu katoliškemu učitelju Likarju, ki je celo zimo učil  da človek prihaja od — opice?!
Klerikalni duh v Šolskem damu". — io-ietni
sinček sluge v ,,Š. D." je kričal danes za odhajajočimi naprednimi učitelji: »zelenci, zelenci!" — Odkod tak duh v otroku? To je sad sistema, duha, ki vlada v tistih prostorih, ki so jih po veČini postavili naprednjaki. — Ali bomo naprednjaki še dolgo trpeli tak škandal v deželi! ?
Požir. — Danes dopoldne ob 8. je gorelo na Grčini v Gorici pri posestniku Gašparju Padovanu št. 17. Gorelo je v hievu in seniku. Škode okoli 1000 K. Gasit so prišli goriški ognjegasci kmalu, ko jim je bil naznanjen požar.
Drobit — Tržni komisar je zaplenil nekemu krčmarju 3 bi vina, ker je bilo skvar-jeno. — Nekdo je ukradel nekemu Fr. Namestniku v ulici Šalita Monte Verde bicikelj vreden 200 K. — Delavki Italiji Venturini iz Čedada, ki stanuje v ulici Legna, je bila ukradena iz njene zaprte sobe obleka, vredna 20 kron. Sumi, da jej je ukradla obleko neka sodelavka. M. Kenda s Tolminskega. — Dež je lil, neki G. V. pa se je nahajal v gostilni ulici Dogana brez dežnika. V dežnil-niku pa je lep svilen dežnik. Tega je vzel lepo s seboj, ko je zapuščal gostilno. Policiji je priznal, da je vzel dežnik „po pomoti". — 18 letni mizar Ivan Bradaška bi si bil pri delu v Bovcu odžagal skoro dlan na levi roki. Prišel seje zdravit v Gorico k usmiljenim bratom. — Tatovi so udrli v ulici Dreossi v stanovanje 06 letne Neže Čargo iz Sv. Lucije ter jej pobrali 35 K. — Tisti Ivan Bubaič iz Podgrada, o katerem smo poročali, da je pretil v Št. Petru, ker mu niso hoteli dati miloščine, je dobil na policiji kazen 14 dnij zapora, na sodniji pa 3 dni. — V Stračicah je treščilo v torek v ne1«* drevo. Sekundo poprej je šel tik mimo človek. Pravo srečo je imel, da ga ni zadela strela. — Neki po-staren Lah Domenico Bonazzo  se je hotel
peljati po širokem svetu z južno železnico, ali voznega listka ni kupil. Kljub temu, da se mu je ukazavalo, kupiti listek, je le silil na vlak brez listka. Slednjič je moral policaj obvarovati železnico pred laškim „blind-pasažir-jem". — 10 letni Alfred Stok v ulici Rossini je šel v „vas" k družini Fortisovi. Na vratih je zagledal služkinjo Frančiško Polenčič. Blizu je bila puška »flaubert". PograbiJUje za puško ter pomeril in zadel Polenčičevo v levo roko. Zdravniško pomoč je dobila hitro.
Poslano*)
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
Skupni nakup sena. — Glede na okrožnico za Vipavsko in Kras pripominjamo k mnogoteremu popraševanju, da se cene ne more povedati naprej. Ako hočejo prizadeti olajšave na železnici, so potrebni izkazi posestnikov in množine sena za vsakega, izkaze potrdi pristojna oblast. Potem se naroči skupno naj-boljif v imenu kake zadruge. Iz ene občine je došel seznam za nabavo 200 kvintalov sena. Vsega skupaj bi bilo lahko več 100 vagonov sena. Pri takem skupnem naroČilu odpade nešteto troškov in cene se dosežejo najugodnejše. Torej hitro in lepo po vrsti: naj prvo potrjeni seznami in množina sena, potem skupno naročilo.
Načelstvo zadruge krojtčev v Gorici naznanja, da vsled sklepa lastnega odbora sklicuje zbor svojih udov na dan 16. sept. 1907. ob 5. uri popoldne v prostore hotela zlatega jelena v Gorici. — Govorilo se bo o predmetih, naznanjenih y okrožnici.
Razgled po suetu.
Cesar na Koroškem.  —  Včeraj pop. ob
4.25 je dospel cesar v Celovec, kjer je bil sprejet slovesno. Nemci so se pokazali nasproti Slovencem v Celovcu v vsej surovosti, V Celovcu je vihralo več slovenskih zastav ali Nemci so rekli, da ako jih takoj ne odstranijo, pobijejo Slovencem okna. Potom je prišla mestna straža z ukazom, da morajo sneti slovenske zastave, kar se je seveda zgodilo!
Žrtve manevrov. ~- Vojna uprava se tudi \ z dementiraujem, da so neresnične vesti glede ' žrtev manevrov. Kljubu temu ostane resnica, da je pretekli teden umrlo 7 vojakov. Pri Velikovcu je zblaznel neki slovenski vojak. — Iz Oseka poročajo, da so pri pehotnem poiku št. 78. vsled prevelikih štrapacov padali vojaki kakor snopje. 1G9 je bolnih, 1 je umrl.
Etiketa za saniranje deželnih tinanc se snide
v finančnem ministerstvu 30. t. m. Udeležijo se zastopniki vseh deželnih odborov.
Pokopali mačka z »vsemi* častmi. — v slovesnem sprevodu so nesli v Wilmingtonu po-kopat crknjeno mačko neke Karlote Zerbev. Kakor drugi ljudje žalujejo za otroki, tako je budalostna dama žalovala za crknjeno mrho. Mrtvo mačko je pustila postaviti v s svilo obloženo rakev in na rakvi je bilo zapisano »Kittie Clover Zerbev". — Mačka se je namreč imenoval: »Kittie". Žena je hotela dati mačko pokopati na Riverwie\v pokopališču, vendar ji uprava tega ni pripustila. Pokopali so jo na Zerbevevem vrtu.
Medved na južnem Tirolskem. — Kakor poročajo iz Tridenta, se klati po dolini Rabi zadnji čas medved, kateri se približuje ponoči hišam. Nekemu km-i je raztrgal tri ovce.
V Opatiji je bila v nedeljo velika sokolska slavnost. „Sokol" v Voloskem-Opatiji je razvil svojo zastavo. Take slavnosti Opatija Še ni doživela. Vseh Sokolov je bilo okoli 400. Zastavo so razvili dopoldne, popoldne po banketu je bila javna telovadba. Na slavnostnem prostoru je bilo okoli 4000 ljudij. ššiavlje je vspelo sijajno v trajno čast Opatije.
Ni Reki so se vršile zopet protihrvatske demonstracije. Naperjene so bile proti Sokolom, ki so bili z Reke in Sušaka v Opatiji, ko so &w vračali. Bilo je zvečer. Ko so se izkrcali ter šli domov, večinoma na Sušak, je začelo pokanje. Kroglje so švigale po zraku, kakor strele; noč od nedelje na pondeljek je bila strašna. Za varnost ljudij se je moralo poklicati na Reko nekaj stotnij vojakov. Ti laški divjaki so hujši od puntarjev v Maroku.
nPopmtt » Odesi. — V Odesi se je izvršil pogrom na Žide. — Bolnišnice so polnt? ranjencev. Guvernerje rekel židovski deputaciji, da so sami krivi, ker so člani revolucionarnih organizacij.
Popravek g. župana Pavlice v „Soči" z dne 14. t. m. me je malo pomiril. Konšta-tujem, da Vas je zapustil spomin, gosp. župan!
V  svojem popravku z dne 11. avgusta na moje odprto pismo trdite pod točko „3" „da niso nosili Vaši ljudje stolic iz- Vaše hiše v „Geti« v ono, kjer bivate" ter Vam je Še-le sedaj, ko sem Vam jaz naznanil v svojem pojasnilu, da Vam dokažem s pričami, da so nosili stolice in celo svetilke, prišlo na misel, da so jih nosili a „Vaše stolice in svetilke".
Edino to je bilo glavno Jedro" mojega odprtega pisma.
Resnica je, kar trdite, da je imel Vaš najemnik Boškin ključ od vhodnih vrat Vaše hiše, ravno tako je pa izmišljotija, da bi bil imel dotičnik tudi ključ od sobe v II. nadstropju, kamor je bilo shranjeno tozadevno blago, kajti na večer, ko so nosili Vaši ljudje mize, stolice in svetilke, je bil Boškin — odsoten.
Z izgovori: ne vem, ne znam, ni mi bil izročen zapisnik inventarja itd., se ne pride daleč, kajti so preveč „otročji!1' Ako Vam ni bil izročen zapisnik inventarja, je bila Vaša dolžnost, ga zahtevati od podjetja Madile & C.ie, bodisi posredno ali pa potom c. kr. okrajnega glavarstva, katero Blednjo oblastnijo citirate v svojem popravku kot merodajno.
Sedaj pa še edno vpraSanje, gosp. župan! Glasom pismene pogodbe dd, 15./11. 1908. oddali ste v najem kraje ekladovne ceste (Strossenriinder) od mesta čez potok Branka do bivšega magazina proti mali letni odškodnini ter ste prejeli z dnevom pogodbe tudi najemščino za prvo leto to je do 1. decembra 1904. znesek K 30 (trideset kron). Ta zadeva je važnejša od one o stolicah, kajti tu je prizadet celi ajdovski sodni okraj; zatorej Vas vprašam: Ste U oddali ta znesek blagajni cestnega odbora za ajdovski sodni okraj in sicer za leta 1903.—1904., 1904.-1905. in 1905,—190f>?
Da se Vam pa ne bode potreba preveč mučiti, povem Vam že naprej, da nima označena pogodba ničesar opraviti z odškodnino za poškodovanje skladovne ceste »Zagrad-Ordi žleb", za katero je prejel cestni odbor posebej odškodnino v znesku K 450'— in znano Vam število vreč cementa.
Za slučaj, da bi ne bili oddali prvo označenega zneska, kamor pritiče, vedite že naprej, da se ne smete izgovarjati s tem, da posedujete sosedne parcele goriomenjene ceste, kajti dokažem Vam z nebroj pričami, da niso bile iste nikdar okupirane, med tem ko so bili kraji ceste ves čas dela železnice tako obloženi z inventarjem in materijalom podjetja, da je bila osebna varnost popotnikov (sosebno po noči) vsled tega v opaznosti.
V  Rihembergu, koncem avgusta 1907.
Spoštovanjem
Vinko Cigoj.
*) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
Objava.
Podpisani občinski redar Alojzij Kodrič iz Rihemberga obžalujem, da sem nevarno zagrozil pred nekoliko dnevi — pred pričami tukajšnemu posestniku gosp. Vinku Cigoj u ter izjavljam tem potom, da nimam nikakega opravičenega povoda, da bi mu grozil.
Rihemberg, dne % septembra 1907. Alojzij Kodrič 1. r.
Zahuala.
Podpisana, kot posestnica zauaro-ualne police Št. 85.742 po suojem umrlem soprogu losipu Kosovel, si šteje m dolžnost izreči jauno zahvalo zavarovalnici za življenje „Jaiius" na Dunaju, oziroma podružnici v trstu za točno izplačilo svote 8000 kron z obrestmi vred. ta zavarovalnica je vsega priporočila vredna tel' jo priporočam vsakomur, kdor se misli zavarovati.
Črniče, 19. augusta 199?.
v*       Jožefa ud- Kosouel.
Deklica
išče primerne službe
vešča je slouenskega, nemškega, italijanskega in
tudi nekoliko hroaškega jezika.
Izuršila je 5 ljudskih in 3 meščanske
šole o hjubljani.
trnje pri Št. Petru, notranjsko.
Išče se
izurjenega
iSssiiiii!
za murnu trjpfin.
Ponudbe na upravništvo lista
pod šifro: Janufakfura".
Evgeri Orion
Gorica, ulica Formica št. 4.
= Jvfova = zz kotlarska delavnica. =
Zaloga neobdelane kotlovlne in v plasteh. - Kotli raznih velikosti, - Distilirni aparati. - Filtri. -Raznovrstne kuhinjske posode itd.
¦W* Vse po. zmernih cenah.
Poprava in komisijska zaloga dvokoles
Waffenrad z dveletnim in 8ayal z enoletnim jamstvom
pri
Batjelu
v Gorici, Via Duomo  štev. 3.
Prodaja tudi na mesečne obroke.
Kerševani & Čuk
=z v Gorici zz=
Stolni trg it. S (piazza Duomo)
priporoča svojo
zalogo šivalnih strojev
raznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaloga dvokoles.
Mehanični delatnica  konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov.
Šivalne stroje In popravo jamčiva od 5-10 let.
F. Podberšič,
avtom, kamnoseki mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17.
------------------   Priporoča   ------------------
slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih duš dan
svojo bogato z logo
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega ka~ na najbolje vrste za 15 K in više.
V zalogi ima tudi razne kamenite plošče. ':.$$L umivalnike za kuhinje, žlebe itd. itd.       )Lkž
Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strugarsko ^2S&5S^ stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah.                                 $
Fata morgana
se obljube kričeče reklame, o katerih se je marsikateri v svojo  lastno škodo ' že večkrat prepričal. Tedaj kupujte le tam kjer ste se prepričali, da dobite za Vaš dober denar tudi pošteno blago, ker lahkomiseln je oni, kdor vlaga svoj denar samo v najbolj ceno, ničvredno blago brez vsake trajnosti.
Kdor hoče dobiti zares dobro in trajno blago po primerno nizkih cenah, naj se obrne vedno le na domačo tvrdko
J. ZOBNIK - Gorica, Gosposka ulica št. 10
koja si šteje v čast, postreči svoje cenjene odjemalce vedno z blagom najbolje kakovosti.
Tu dobite največo izber k» asnih llšpov za obleke po vsakej ceni, čipke, trakove, svile, pajčolane, pasove, svilene šerpe in čipkaste rute, vezenine, baržune, cvetlice za klobuke, dalje
toiletna mila, dišave, Eau de Cologne, glavnike torbice iz pliša in usnja, žepne rute, nogovice, predpasnike, rokovice cvirnate in Glage najbolje tvarine;
Zaloga belega in Jaeger perila za gospode, ovratnikov, naramnikov, krasnih ovratnic, kolesarskih jopic, golenic itd.
Doile so že vse zadnje novosti najlepših soinčnikov vsake vrste in cene.
V zalogi se drži vse potrebščine za gg. Šivilje in krojače. Izbira nedosežna!!              Cene brez konkurence!!
Andrej Fajt
pekovski mojster |
v Gorici Oorso Franc. Gius. št. 2. | ; -i-i—- Filijalka v Dornbergn. '^== i Sprejema naročila vsakovrstnega 2 ; peciva, tudi najfinejega, za nove J ' maše in godove, kolače za bir- • ! mance, poroke itd. Vsa naročila S ; izvršuje točno in natančno po želji J ! naročnikov.                                      •
I Ima tudi na prodaj različne moke, • [ fino pecivo, fina vina in likerje S | po zmernih cenah.                           2
| Za veliko not priporoča goriške 2 >               pince, potice itd.                 J
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi KaStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovilšče nlraherSkeaa In drebnegt blag* ter tkinlo, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarniee, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krcjašo in še v t/a rjo,
Svetinjleo. — Kožni venci. — MaSne knjižice.
Hišna obuvala za vse ietne čase.
Po seb n o 9 t:
Semena za zelenjave, trave in detelje,
Najbolje  ockroljena zaloga za  kramarje, kroSnjarje. prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi,    t    35 -8
mehanična delaunica
LPotoffiitlpl
GORICA - za vojašnico - GOltlCA
===== Telefon št. 71 = Koncesijoniraaa instalaterja za plihove, vodne in električne razsvetljave. Sprejemata oddajo in montiranje parne in gorkovodne kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z vodo, vodnjaki in sesalkami za vsake smotre in za vsako visofeino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne naprave za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode. V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotlovino, med (mesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne in plivove motorje.
Zastopata tovarne za jeklo: „Pol-dihiltte", St. Poltensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in „W\v. Lutz sinovi" v Bludencu, t. j. tovarno; ki izdeluje posteklinate (email) peči in izveske.
Izdelujeta in imata v zalogi vsakovrstne predmete in inštalacijske priprave za močne in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanotehniko, pozla-čenje, ponikeljevanje in za plastične na-vdarke. — Mehanična delavnica z motorje-vim obratom in s precizijskimi stroji za fino izdelovanje in za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobla-jočih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in plinovih motorjih se skrbno izvršujejo. — Točna postrežba in zmerne cene. — Načrti, proračuni brezplačno.
Odlikovana pekarija in sladčicarna
Karol Draščili
v Gorici na Komu v (lastni hiti)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi n nejega peciva, torte, kolače za birma in  poroke, odlikovane veIikono2 pince itd.                    "1
Prodaja različna fina vina In Uk na drobno ali v originalnih  buteS Priporoča se slavnemu občinstvu za m    ' brojna naročila ter obljublja solidno p0StrS ¦UP- po jako zmernih cenah.
u Solkan pri Gorici
v bližini „Mizarske zadruge".
Toči izvrstna bela In črna vina istrski refošk, kraški teran in pristna bela domača vina. — Žgane in drage opojne pijače več vrst. — izvrstna kuhinja postreže ob vsakem časa t mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna, cene zmerne.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča
flnton milost,
lastnik.
GLOBIN
je najboljše \t)
t)ajfif)eje čistilo za čevlje.
Dobiva se povsod.
Cujte!      Cujte!
Prej 18 sedaj
Krasna remcntoir-Gloria srebrna ura s 3 m* nimi pokrovi,  bogato okrašena, dobro ido's leta garancija, pošilja proti povzetja m Bamo 7 kron
Henrik Weiss — Dunaj XIV.[«
Sechshauserstr. 6|6
Tr^oVsko-obrtria zadruga v* Gorici
reg-istrovana zadruga z neomejenim Jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjana in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri Bkupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovan ju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine Vi% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po *'i*' večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deieai so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil. naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.                                        .   i
Načelstvo in nadzorstvo,    j