Štev. 257 V Llnbljanl, v petek, dne 11. novembra 1910. Leto XXXVIII. = Velja po pošti: == Za celo leto napre| . K 26'— za pol leta » . » 13'— za ¿etri» » . > 6-50 za en meseo » . » 2*20 za Nemčijo oetoletno » 29'— za ostalo Inozemstvo » 35'— = V npravnlštvu: s= Za celo leto naprej . K 22*40 za pol leta > . > 11-20 za četrt» » . > 5-60 za en meseo » . > 1-90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne St. 10 v. Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 na): za enkrat . . . . . po 15 t za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . ■ . » tO » za toč ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notloab stane enostolpna gannondvrsta 30 vl«ar|ev. Pri večkratne» ob|i*l|an|n primeren popust. Izhaja: = vsak dan, lzvzemšt nedelje ta praznike, ob 5. uri popoldne. 1RS" Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi sa ne vrača'o; netran* Irana pisma as ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski naroi. üpravnlítvo je v Kg iltarjevi nllol štev. 8. "fe-fl = Sprejema narota.uo, tnserate In reklamaolje. = === Upravniškega teletona ¡¡tev. 188. DanaSnla SfevTka obsega 6 strani Govor dr. Šisferšifa ¥ stri'ski deletfatiii. (Po stenografičnem zapisniku.) Nagodbena postavodaja. Visoka delegacija! Skorej dvomim, da bi tako zasedanje kot je sedanje posebno dvignilo ugled ustanove delegacij. Odkar so bile delegacije zadnjič zbrane, je prebila monarhija težko krizo, ki jo je privedla na rob vojne nevarnosti. In delegacije niso imele prilike, da bi označilo svoje stališče do tega. No pa vsaj za leto 1909. je bil pravočasno sprejet proračun. Ko se je nagibalo leto 1909. h koncu, bi se bile morale delegacije sestati, da sklenejo proračun za leto 1910. Zgodilo se pa to ni, ker tega nista hotela tedanja ogrska vlada in tedanji ogrski parlament. In tako se danes nahajamo ne baš v glorioznem položaju, da moramo sklepati o budge-tu, čegar preliminariji pravzaprav nobeni preliminariji več niso, ker jih je že več kot pet šestin porabljenih in mi takorekoč nimamo druge naloge, kot da dovoljujemo računske zaključke in jemljemo v znanje izvršena dejstva. Velecenjena gospoda! Vsekakor je zelo opasno, če delrgacija, ustavni no-sitelj naših skupnih institucij, ni varna pred takimi pretresi in jako je opasno, če je v moči vsake izmed obeh vlad in vsakega izmed obeh parlamentov, da celo v moči kake manjšino v ogrskem parlamentu — in le ti činitelji so motili redno delo — da ustavne temelje naših skupnih ustanov ruši in eventu-elno tudi zruši. Visoka delegacija! Jasno je, da kaže v tej smeri nagodbeni zakon o obravnavanju skupnih zadev zevajočo vrzel in da je pač nujno polrebno izpolniti to vrzel, ako se že res hoče obdržati ustanovo delegacij. To bi bilo v interesu obeh držav monarhije, bilo bi pa tudi v interesu tistega činitelja, ki mora v takem slučaju kriti absolutistična dejanja vlade s svojo pokorno spoštlji-vost velevajočo firmo. Gospoda moja! Sicer je menda res na Ogrskem struja, ki meni, da je vprid gotovim ogrskim aspiracijam in da se takorekoč v jasnem svitu pokaže neodvisnost ogrske državne misli, če se obsodi delegacije v brezdelje. V resnici pa ima oviranje delegacijskih zborovanj le eno posledico, ki jo morajo onstran Litave ravno tako neprijetno občutiti, kot tostran Litave: da se namreč établira za daljšo ali krajšo dobo samoclr-štvo na polju skupnih zadev. Danes bi torej izrazil željo, da se potrudijo poklicani činitelji izpolniti zevajočo vrzel v naši nagodbeni posta-vodaji in zagotoviti ustavno delovanje skupnih institucij. Bosna in Hercegovina v delegncjah. Poleg te želje bi izrazil svoje obžalovanje, obžalovanje namreč, da ni v tej visoki korporaciji, ki se ima pečati med drugim tudi z zadevami Bosne in Hercegovine, zastopnikov najmlajše kronovine naše monarhije, Bosne in Hercegovine. Izrazil bi željo, da se razmere v tem oziru skoraj izboljšajo, ker za trajno se ne da vzdrževati stanje, v katerem Bosna in Hercegovina nista zastopani v skupni parlamentarni reprezentanci monarhije. Aneksijska politika in njene posledice. Po tem uvodu, velecenjena gosj>o-da, bi rad zavzel z nekaj besedami stališče do dogodkov zadnjih dveh let. V to se čutim dolžnega kot zastopnik slovenskega ljudstva. Izogniti se ho tem vsem subjektivnim, retrospektivnim razmotrivanjem. Pravzaprav bi se lahko zadovoljil s tem, da opozorim na ona izvajanja, ki sem jih imel čast po-v»n •••>rlnjpm dcV^acijskem zaseda-..j o i i. 'l'a! rat ;em odobraval z vso odločnostjo in vso preciznostjo anoksijsko politiko, in ker nima slovensko ljudstvo te navade, da bi menjavalo svoje nazore od dneva do dneva, je samobsebi umevno, da vstrajam na tem stališču še danes. Odobravali smo aneksijo, odobravamo jo danes in sarnoobsebi umevno prevzemamo tudi posledice, ki jih je rodila aneksijska politika. Res, da so bilo posledice deloma jako neprijetne. Neprijetno so bile posebej še za nas, avstrijske Jugoslovane za nas Slovence. Ali. gospoda moja, kdor reče a, mora reči b. Poslcdice je bilo treba prevzc i in se jih je tudi prevzelo. Ne štejem se med tiste, ki pravijo, to ali ono 1 ¡ l>iin morda dalo drugače napravili .v nič lr.žjcga. kol to reči. Je jia 'udi resnica, da bi se bilo dalo morda drugače napraviti. Ali lo je po mojem mnenju T'i"«'1 na fraza, dokler se jasno in na nnč i ne doka o, kaj bi se bilo zgodilo, da se jo drugače napravilo! Ker pa nihče tega ne dokazuje in tudi dokazovati ne more, vzamem dejstva, kot so se izvršila in se tolažim z zavestjo, da moja domovina ni napravila z ane" sijo nobeno krivice, ker nismo ničesar vzeli kar ne bi bili že imeli in tolažim se tudi še dalje z zavestjo, da naša domovina nikakor ni zakrivila onih kritičnih razmer, ki so jih od zunaj povzročili brez pravnega razloga, pod ničevimi pretvezami. Sedaj, gospoda, smo krizo srečno prebili in tega se veselimo. Nekaj dobrega je pač bilo na njej, dokazala je da je monarhija, v inozemstvu toliko obrekovana in zasrarnovana, vojaško in politično močna. Dokazala je svojo vojaško silo in rečem čisto odkrito, ravno mi iz slovanske opozicije smo ponosni na to, da smo v onem kritičnem tre-notku, ko jo kriza dosegla svoj višek, glasovali demonstrativno, navzlic svoji ostri opoziciji proti sedanji avstrijski vladi, kot en mož za rekrutni kontingent in sicer ravno z ozirom na to zunanjo krizo. In ravno s tem, gospoda, smo dokazali, da je monarhija tudi politično močna, da mi izbojujemo svojo notranje prepire in notranje boje sami med sabo in da srno odločeni, v danem slučaju kazati na zunaj le eno čelo. »Nibelunška zvestoba« Nemčije. Če jo govor o tem, da je kriza srečno prošla, se vzame to večkrat za povod, da se zapoje hvalno pesem na Nemčijo in njeno ravnanje o priliki to krize. Res jo gospoda moja, Nemčija je izpolnila svojo dolžnost kot zaveznica ohranila je zavezno zvestobo v vele-kritičnem trenotku. Zadnji sem, ki bi to tajil. Ali, gospoda, mislim pa, to je vendar samoumevno, da se drži pogodbo, zavezno pogodbo v tem slučaju, za katerega je bila sklenjena in tako je preveč in odveč, radi tega zapeti navdušeno zahvalnico in besediti o »nibe-lnnški zvestobi« in o podobnem. Gospoda moja! Nemčija nam je bila zvesta v tej krizi, ker je varovala s tem svoje lastno, dobro umevane interese. Kajti gospoda, vsa gonja proti Avstro-Ogrski je vendarle veljala — to verno vsi — manj Avstro-Ogrski sami kot pa prijateljici Nemčije in je bil angažiran lastni ugled, lastni interes Nemčije. Nemčija nam je morala biti zvesta, morala nam jo biti verna, da je varovala svojo lastno dobro umevane koristi. Nato so seveda lahko odvrne: ravno to je najtehtnejši argument za zvezo z Nemčijo! Če Nemčijo v tako kritičnem trenotku njen lastni interes do toga privede in v to prisili, da gre z nami z nevarnost jo najskrajnejših konsekvenc, jo to naj-jačji dokaz, na kako zdravi podlagi sloni ta zveza. Proti temu nimam ničesar, če so napravi ta sklep! Dovolite mi pa, da izprogovorim ob tej priliki par besed o svojem naziranju glede naših zvez. O zvezah sploh. Stojim na stališču, da politične zvezo niso zadevo srca, temveč zadeve interesov; zavzemam stališče, da jo dobra vsaka zveza, ki služi našim interesom, brez ozira na to, ali je narodnost zvezne države ta ali ona. Eno pa je še. gospoda moja, ravno tako moje stališč 1 in to bi rad povdarjal in podčrtal z vso odločnostjo: nikoli ne smejo zunanje zveze, katerekoli naj si že bodo, vplivati na našo notranjo politiko. Zalibog nimam jaz in nimajo avstrijski Slovani te tolažbe, da ne vplivajo naše zunanje zveze na naše notranje politične razmero. ,\li Slovani imamo naravnost vtis, da so sklepa iz našo zveze z Nemčijo na eni strani in iz naše zveze z Italijo na drugi strani, da morajo imeti Nemci in Italijani v naši državi svoje predpra-vice, in čisto naravno je, da tega mi ne moremo prenašati. So pa tudi pesimisti. ki gredo celo tako daleč da pravijo: v resnici sploh ne more biti drugače, kakor da vzpričo tako ozke zveze, kot obstoja mod nami in med Nemčijo, stopi šibkejši zaveznik v odvisnost od repkejšega. Tega mnenja nisem; če bi bilo to res, potem bi morala biti Italija, ki je najšibkejša izmed teh treh zaveznic, nekoliko bolj odvisna od Nemčijo kot smo pa mi. Vendar pa vemo, da znajo italijanski državniki — in to jim Štejemo v čast — navzlic vsem zvezam jako dobro varovati popolno neodvisnost svoje domovine. Njihovopovdarja-nje te neodvisnosti gre često tako daleč, da zbudi časih sumnjo, kot bi šlo za več kakor pa se da spraviti v soglasje z zveznimi dolžnostmi. Naša moč in moč Nemčije. Zastavil bi pa tudi vprašanje: ali smo res toliko slabejši kot pa je Nemčija? Vojaško smo seveda slabejši! Nismo j)a slabejši. 'v kolikor prihaja v poštev mednarodni položaj! Že poprej sem opozoril na to, da ni veljalo rovarjenje proti monarhiji za časa aneksijske krize toliko Avstro-Ogrski kot pa zaveznici Nemčiji. Če že gre zato, da mora vendar priznati, da morda Nemčija nas bolj potrebuje kot pa mi Nemčijo. Nemčijo zato obdaja oni zaključeni krog mogočnih sovražnikov, ker stoji v konkurenci s celim svetom. Nemčija nas rabi, ker si težko pridobi v sedanjem položaju kakega drugega prijatelja in zato pravim, da se izjednači njena vojaška j">romoč s koristjo, ki jo nudi za nas ugodni mednarodni položaj! Da se varuje potrebna neodvisnost, leži le na vodstvu naših političnih zadev. Da naši državniki kažejo oni fini čut za čast lastne domovine, za njeno neodvisnost, za absolutno potrebo, da so no smo trpeti vmešavanja kake tuje silo v notranje zadeve naše domovine, kot ga kažejo italijanski državniki, potem lahko varujemo svojo popolno neodvisnost navzlic ozki zvezi z močnejšim v vojaškem oziru. Zveza z Italijo. Dovolite mi sedaj par besed o našem razmerju do druge zaveznice Italije. To razmerje ima nekaj posebnega na sebi in dva momenta to razmerje čisto posebno označujeta: na eni strani čujemo pri vsaki priliki slovesno razglašanje veselega poročila obojnih državnikov, da soglašajo naziranja o ak-tuclnih zunanjih vprašanjih popolnoma, na drugi strani pa opazujemo v Italiji mrzlično nervoznost, če jačimo svojo vojno moč mi, zavezniki in prijatelji Italije, ki smo z Italijo edini v vseh političnih vprašanjih. To je nasprotje, nasprotje naravnost paradoksnega značaja. Če smo z Italijo res tako edini v vseh političnih vprašanjih, potem bi so morala logično Italija le veseliti, če mi krepimo na svoje stroške svojo vojaško silo, ono vojaško silo, ki je s svojim obstojem najsilnejša opora skupne jioliti-ke in skupnih interesov, ki jih imamo baje z Italijo. To nasprot je je torej malo čudno, ta nervoznost jako sumljiva V podrobnosti se ne bom spuščal, ali ravno v zadnjem času je objavil ofi-ciozen italijanski list » Tribuna«, iz peresa italijanskega generala — mislim da se zove Fadda, — članek, v katerem so nakopičeni ob priliki gra.dcnja naših dreodnoughtov šovinistični paroksiz-mi in neverjetne gorostasnosti. Člove- ka osupne odkritost — in za to smo seveda lahko hvaležni častitemu gosp. Fadda — s katero poživlja svoje italijanske rojake, ki so avstrijski državljani, naj se v danem slučaju nikakor no bore proti svoji rodni materni grudi —• tako nekako se izrazi — namreč proti kraljevini Italiji, rajše naj store nasprotno. In to je le en primer, gospoda moja! Mislim da je bil italijanski državnik, ki je skoval rek, da je razmerje med Italijo in Avstro - Ogrsko tako, da moreta biti ti dve sili med seboj le v zvezi ali v sovraštvu. Zal je v tem reku veliko resnice. Naša zveza z Italijo ni nič drugega, kot neke vrste labilna mirovna garancija ali boljše rečeno premirje za dalje časa. Vsak mora uvideti, da hrani tako razmerje v sebi ogromne nevarnosti. Zveza in vendarle neke vrste garancija premirja za dalje časa, to je malo, gospoda moja! Jaz sem za zvezo, ker sem za to, da ostane to premirje kolikor mogoče dolgo nerušeno. Ali mi moramo iskati garancij za to zvezo, kajti vsi vemo in zgodovina nas uči, da pomenijo v kritičnih momentih pogodbo malo, interesi pa vse. Priznavam odkrito, da poznam le eno garancijo za vzdrževanje, zveze in za zasiguranje zvezne zvestobe od strani Italije, in ta garancija se da označiti z eno besedo: dreadnoughti. Močni moramo biti in če smo močni, smo lahko gotovi, da bo trajala zveza z Italijo tudi še dalje. Velecenjena gospoda! Vsakdo v Italiji, vsako dete v Italiji ve, da hočemo miru in da n enajiadamo Italije, da ji nočemo ničesar vzeti. Vsak ve to. Od kod pa j)otem nervoznost, o kateri sem govoril? Od kod? Čitajte ono slovito zbornično debato v Rimu o priliki anek-sijske krize, snovala se je vsa na enem tonu, namreč: Radi bi, ali ne moremo, ker šo nismo pripravljeni! In preudari-mo to močno strujo med ljudstvom v Italiji, ki javno goji cilje, ki bi se dali po mojem skromnem mnenju jako težko spraviti v soglasje z integriteto našega državnega ozemlja. Res so pokazali odgovorni voditelji italijanske politike, odgovorni državniki Italije pri več prilikah, da veliko preiskreno ljubijo svojo domovino, kot pa da bi jo nepremišljeno pahnili v nevarnost katastrofe. Previdnost odgovornih voditeljev italijanske politike, je bila vedno večja kot pa ona nevarna struja med ljudstvom. Jaz grem še dalje, ta struja v ljudstvu si doslej še ni mogla osvojiti javnega mnenja cele Italije, kajti Italijan jo pač strasten, ni pa nepremišljen. Italijan združuje z žarečo srastvenostjo naravnost čudovito premišljenost, ki temelji na pristnem, brezmejnem domoljubju. Dokler smo močni, si ne bodo premislili le odgovorni državniki, temveč premislilo si bo tudi javno mnenje, prodno se da zapeljati do korakov, s katerimi Italija lo malo i*>ridobi, lahko pa veliko, veliko več izgubi. Zato pa izjavljam z ozirom na zvezo z Italijo: Bodimo močni! S tem si damo garancijo za trajno mirovno razmerje v našo tako lepo in sicer tako simpatično vladavino, sosedo na južnem zapadu. Naša Balkanska politika. Sedaj bi si dovolil par besed o naši balkanski politiki. Kedar je govora o balkanski politiki, se izgovarja vedno v isti sapi tudi beseda »trgovinske pogodbo« in se pri tem več ali manj odkrito udari postrani po agrarcih. Meni se zdi, da se politični pomen trgovinskih pogodb veliko preveč precenjuje. Če to trdim, se nahajam v dobri družbi. Volcugleden član ogrske do-legarije je nedavno zastopal isto stališče in se pri tem skliceval na še ugled-nejšo osebo, na Bismarcka, ki je dosledno zavzemal stališče, da so trgovinske pogodbe zeolj gospodarska in trgovinska zadeva, da treba pri tem varovati lastne gospodarske in trgovinsko interese. Politika nima s tem nič opraviti! Res jc tako. Politika gre svoja po« ta, neodvisno od trgovinskih pogodb. Opozoril bi le na to, da je imela na primer Srbija svoj čas jako ugodno trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko. Ali ljubezni in prijateljstva srbskega naroda si s tem nismo pridobili. In vendar je imela Srbija pogodbo, kot bi jo mogla težko še keduj doseči. Z gospodarskimi dobrotami se ne da priboriti ljubezen kakega ljudstva. To je stavek izkustva in mi smo pač tudi temeljito izkusili svoj čas v Veneciji in LombardijL. Kakšna politika pa je tudi to, ki gre za tem, da dovoli obsežne gospodarske koristi tuji sili in s tem oškoduje glavni steber svojih državljanov. Reklo bi se temu pač, nositi sove v Atene, če bi hotel šele dokazovati, da obstoji glavna sila naše domovine v tem, da imamo moralično in ekonomično zdrav kmečki stan. Zato morajo zasledovati vse zunanje trgovske pogodbe in vsi gospodarski koraki le ta glavni smoter, da varujejo in krepe naše poljedelstvo. Colninska unija. S tem se pa nekoliko oddaljujem od pravega predmeta. To je gotovo: Časi so prešli, ko so sklepali trgovinske pogodbe preko zastopnikov poljedelstva. To se ne bo več godilo. Politični pomen trgovinskih pogodb pa je kot rečeno, jako majhen. Veliko jačji je seveda politični učinek eolninske unije. Odkrito izjavljam: naša balkanska politika mora stremiti za tem, da omogoči eolninsko unijo z balkanskimi državami. Rekli boste: to je pa za poljedelce morda še bolj škodljivo, kot pa trgovinska pogodba. Če hočemo doseči eolninsko unijo, moramo pač res pripraviti zato potrebne gospodarske in politične predpogoje. Gospodarski predpogoj je započetek akcije v velikih potezah k pridu domačega avstro-ogr-skega poljedelstva! Če ne izpolnimo tega predpogoja, seveda nikdar ne 1110-jemo priti do eolninske unije, k. zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa. K —40, vezano K —'60. 7. zvezek : Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz 17. stoletja. K —-00, vezano K —-80. zvezek : Tri indijanske povesti. I. Namameha in Vatomilko, II. Tahko, mladi misijonar, III. Zadnja pot O. Kenčja. I< —60, vezano K —-80. 0. zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —-(¡0, vezano K —"HO. 10. zvezek: Zvesti sin. Povest za vlade Aklmrja Velikega. K —1'40, vezano K —-60. 11. zvezek: Rdeča in bela vrtnica. Rdeča vrtnica ali mladi mučenoe iz Singare. Povest iz jutrovo deželo. — Rela vrtnica nli mlada spoznavalka. K —-40, vezano K —-60. 12. zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —-00, vezano K —-80. 13. zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. K —'60; vezano K —'80. 14. zvezek: Prisega buronskega glavarja. Povest iz starejše misijonsko zgodovino kanadske. K - •60. vezano K —'80. 15. zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K —'40. vezano K —•(>(). 16. zvezek: Zlatokopl. Povest iz misijonskega potovanju po Alaski. K -■<>(), vezano K —-80. 17. zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. Povest izza časa odkritja Amerike. K —'(K), vezano K — 80. 18. zvezek: Preganjanje Indijanskih misijonarjev. K —.60, vezano K —-80. 10. zvezek : Mlada mornarja. Povest iz Kajene. K — 60, vezano K —-80. Koristno berilo jc najboljši pripomoček dobri vzgoji. - Najbolj priporočljive so dobre povesti za mladino, ki imajo pa poleg zanimive pripovedne vsebine tudi to prednost, da blažijo in vzgajajo srce, bistrijo um in vzbujajo zdravo domišljijo; med najboljše v plemenitem, nepokvarjenem krščanskem duhu pisane spise prištevamo sledeče: auza: i Robinzon starši. Povest s podobami za otroke. K 1'40. To je stara krasna povest o Robinzonu v novi obliki z okrajšanim besedilom in izredno dobro pogodenimi večbarvnimi slikami; lepšega berila in bolj priporočljive knjige za nazorni pouk naše mladine ne poznamo. Vvvoritlialril Knjiga s podobami za otroke. K —"iN), nalep-LVVL lfilj «m 11. ljcna na trdem kartonu K 150. Lepa knjiga, ki nudi otrokom ne le mnogo zabave, temveč tudi zanimiv nazorni pouk iz naravoslovja. Lahke pesmice nudijo kratek opis naslikanih živali. Hitra vožnja po železnici. Kea Vf^tpe večbarvne slike in poleg njih kratke, otroškemu razumu primerne pesmice, so otrokom v pouk in jim napravijo veselo izncnadenjc. ^¿InVPITJIH A Bi i" v P°dobah- K —'80- vezano K 1 20. tJlU VLitcJnl IX JD u ^ pomočjo tc knjige se nauči otrok igraje brati. Lepo izvršene slike služijo otrokom tudi za nazorni pouk. iitimiimmimiiiiiimihiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii imiiiiuiiiiniiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiua Krasno Šarilo oclraščeni mladini: iiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiitiiiiiiiitiiiiiiiiitniififiKttiiiiiiirtiiiii Knjiga o lepem vedenju. K 4"—. To je izredno važna in koristna knjiga za ves slovenski narod. Šmida Krištofa spisi: 1. zvezek: Ljudevlt Hrastar. — Golobček. Poslovenil P. Hugolin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan K —-60, trdo K —-80. 2. zvezek: Jozafat, kraljevi sin Indije. Poslovenil P. Flor. iirovat. (Drugi natis.) Mehko vezan K —-60, trdo K —-80. 3. zvezek: Pridni Janezek in hudobni Mihec. Poslovenil P. Flor. Iirovat. Mehko vezano K —-80, trdo K P— 4. zvezek: Kanarček. — Kresnica. — Kapelica v gozda. Poslovenil P. Hugolin Sattner. Mehko vezan K —40, trdo K —-60. 5. zvezek: Slavček. — Nema deklica. Poslovenil P. Flor. Iirovat. Mehko vezan K —-40, trdo K —-60. 6. zvezek : Ferdinand. Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —-80. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z göre. Poslovenil P. Flor. Iirovat. Mehko vezan K —-70, trdo K —m 8. zvezek: Plrhl. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Iirovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —-80. tt. zvezek: Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Poslovenil P. F. Iirovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —-80. 10. zvezek: Ludovlk, mladi izseljenec. Poslovenil P. F. iirovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —-80. 11. zvezek: Najboljša dedščlna. — Leseni križ. Posl. P. F. Iirovat. Mehko vezan K —'40, trdo K —'60. 12. zvezek: /loža Jelodvorska. Izdalo „Katol. tiskovno društvo v Ljubljani." Mehko vezan K —-60, trdo K —-80. 13. zvezek; Sveti večer. Poslovenil Fr. Salczij. Mehko vezan K —'60, trdo K —'80. 14. zvezek: Povodenj. - Knrtuzijnnskl samostan. Poslovenil Fr. Salczij. Mehko vezan K —'60, trdo K —'80. 15. zvezek: Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. — Mehko vezan K —'60, trdo K —'80. Taras V., Iz raznih stanov. Pesmico (ponatis iz „Vrtca1') K —'25. An(rolri>l/ Otrokom prijatelj, učitelj in mi^CllCK. voditelj. (Anton Kržič.) - Vsak letnik je zase celota in >.elo primeren za darilo otrokom; velja vezan samo K 1'—. Dobi so se 15 raznih letnikov in sicer od 1. 181)4. do I. 1009. Vrt A r Časopis s podobami za slov. mladino. V ntU Vsak letnik jo zaso celota in velja vezan K 4-—. Dobe sc letniki od 1. 1005. do 1900. Vojska na daljnem vzMu. PSS, vi" i. i, IB m i Hstoliii Mm v !>!uülli, HM „Ilirija" i Kranju in I. Krajec aas!, ? m isn