Štev. 257
V Llnbljanl, v petek, dne 11. novembra 1910.
Leto XXXVIII.
= Velja po pošti: ==
Za celo leto napre| . K 26'—
za	pol leta » . » 13'—
za	¿etri» » . > 6-50
za	en meseo » . » 2*20
za	Nemčijo oetoletno » 29'—
za	ostalo Inozemstvo » 35'—
= V npravnlštvu: s=
Za celo leto naprej . K 22*40 za pol leta > . > 11-20 za četrt» » . > 5-60 za en meseo » . > 1-90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne St. 10 v.
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 na): za enkrat . . . . . po 15 t za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . ■ . » tO » za toč ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notloab stane enostolpna gannondvrsta 30 vl«ar|ev. Pri večkratne» ob|i*l|an|n primeren popust.
Izhaja: =
vsak dan, lzvzemšt nedelje ta praznike, ob 5. uri popoldne.
1RS" Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi sa ne vrača'o; netran* Irana pisma as ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski naroi.
üpravnlítvo je v Kg iltarjevi nllol štev. 8. "fe-fl = Sprejema narota.uo, tnserate In reklamaolje. = === Upravniškega teletona ¡¡tev. 188.
DanaSnla SfevTka obsega 6 strani
Govor dr. Šisferšifa ¥ stri'ski deletfatiii.
(Po stenografičnem zapisniku.)
Nagodbena postavodaja.
Visoka delegacija! Skorej dvomim, da bi tako zasedanje kot je sedanje posebno dvignilo ugled ustanove delegacij. Odkar so bile delegacije zadnjič zbrane, je prebila monarhija težko krizo, ki jo je privedla na rob vojne nevarnosti. In delegacije niso imele prilike, da bi označilo svoje stališče do tega. No pa vsaj za leto 1909. je bil pravočasno sprejet proračun. Ko se je nagibalo leto 1909. h koncu, bi se bile morale delegacije sestati, da sklenejo proračun za leto 1910. Zgodilo se pa to ni, ker tega nista hotela tedanja ogrska vlada in tedanji ogrski parlament. In tako se danes nahajamo ne baš v glorioznem položaju, da moramo sklepati o budge-tu, čegar preliminariji pravzaprav nobeni preliminariji več niso, ker jih je že več kot pet šestin porabljenih in mi takorekoč nimamo druge naloge, kot da dovoljujemo računske zaključke in jemljemo v znanje izvršena dejstva.
Velecenjena gospoda! Vsekakor je zelo opasno, če delrgacija, ustavni no-sitelj naših skupnih institucij, ni varna pred takimi pretresi in jako je opasno, če je v moči vsake izmed obeh vlad in vsakega izmed obeh parlamentov, da celo v moči kake manjšino v ogrskem parlamentu — in le ti činitelji so motili redno delo — da ustavne temelje naših skupnih ustanov ruši in eventu-elno tudi zruši.
Visoka delegacija! Jasno je, da kaže v tej smeri nagodbeni zakon o obravnavanju skupnih zadev zevajočo vrzel in da je pač nujno polrebno izpolniti to vrzel, ako se že res hoče obdržati ustanovo delegacij. To bi bilo v interesu obeh držav monarhije, bilo bi pa tudi v interesu tistega činitelja, ki mora v takem slučaju kriti absolutistična dejanja vlade s svojo pokorno spoštlji-vost velevajočo firmo.
Gospoda moja! Sicer je menda res na Ogrskem struja, ki meni, da je vprid gotovim ogrskim aspiracijam in da se takorekoč v jasnem svitu pokaže neodvisnost ogrske državne misli, če se obsodi delegacije v brezdelje. V resnici pa ima oviranje delegacijskih zborovanj le eno posledico, ki jo morajo onstran Litave ravno tako neprijetno občutiti, kot tostran Litave: da se namreč établira za daljšo ali krajšo dobo samoclr-štvo na polju skupnih zadev.
Danes bi torej izrazil željo, da se potrudijo poklicani činitelji izpolniti zevajočo vrzel v naši nagodbeni posta-vodaji in zagotoviti ustavno delovanje skupnih institucij.
Bosna in Hercegovina v delegncjah.
Poleg te želje bi izrazil svoje obžalovanje, obžalovanje namreč, da ni v tej visoki korporaciji, ki se ima pečati med drugim tudi z zadevami Bosne in Hercegovine, zastopnikov najmlajše kronovine naše monarhije, Bosne in Hercegovine. Izrazil bi željo, da se razmere v tem oziru skoraj izboljšajo, ker za trajno se ne da vzdrževati stanje, v katerem Bosna in Hercegovina nista zastopani v skupni parlamentarni reprezentanci monarhije.
Aneksijska politika in njene posledice.
Po tem uvodu, velecenjena gosj>o-da, bi rad zavzel z nekaj besedami stališče do dogodkov zadnjih dveh let. V to se čutim dolžnega kot zastopnik slovenskega ljudstva. Izogniti se ho tem vsem subjektivnim, retrospektivnim razmotrivanjem. Pravzaprav bi se lahko zadovoljil s tem, da opozorim na ona izvajanja, ki sem jih imel čast po-v»n •••>rlnjpm dcV^acijskem zaseda-..j o i i. 'l'a! rat ;em odobraval z vso odločnostjo in vso preciznostjo
anoksijsko politiko, in ker nima slovensko ljudstvo te navade, da bi menjavalo svoje nazore od dneva do dneva, je samobsebi umevno, da vstrajam na tem stališču še danes. Odobravali smo aneksijo, odobravamo jo danes in sarnoobsebi umevno prevzemamo tudi posledice, ki jih je rodila aneksijska politika. Res, da so bilo posledice deloma jako neprijetne. Neprijetno so bile posebej še za nas, avstrijske Jugoslovane za nas Slovence. Ali. gospoda moja, kdor reče a, mora reči b. Poslcdice je bilo treba prevzc i in se jih je tudi prevzelo. Ne štejem se med tiste, ki pravijo, to ali ono 1 ¡ l>iin morda dalo drugače napravili .v nič lr.žjcga. kol to reči. Je jia 'udi resnica, da bi se bilo dalo morda drugače napraviti. Ali lo je po mojem mnenju T'i"«'1 na fraza, dokler se jasno in na nnč i ne doka o, kaj bi se bilo zgodilo, da se jo drugače napravilo! Ker pa nihče tega ne dokazuje in tudi dokazovati ne more, vzamem dejstva, kot so se izvršila in se tolažim z zavestjo, da moja domovina ni napravila z ane" sijo nobeno krivice, ker nismo ničesar vzeli kar ne bi bili že imeli in tolažim se tudi še dalje z zavestjo, da naša domovina nikakor ni zakrivila onih kritičnih razmer, ki so jih od zunaj povzročili brez pravnega razloga, pod ničevimi pretvezami.
Sedaj, gospoda, smo krizo srečno prebili in tega se veselimo. Nekaj dobrega je pač bilo na njej, dokazala je da je monarhija, v inozemstvu toliko obrekovana in zasrarnovana, vojaško in politično močna. Dokazala je svojo vojaško silo in rečem čisto odkrito, ravno mi iz slovanske opozicije smo ponosni na to, da smo v onem kritičnem tre-notku, ko jo kriza dosegla svoj višek, glasovali demonstrativno, navzlic svoji ostri opoziciji proti sedanji avstrijski vladi, kot en mož za rekrutni kontingent in sicer ravno z ozirom na to zunanjo krizo. In ravno s tem, gospoda, smo dokazali, da je monarhija tudi politično močna, da mi izbojujemo svojo notranje prepire in notranje boje sami med sabo in da srno odločeni, v danem slučaju kazati na zunaj le eno čelo.
»Nibelunška zvestoba« Nemčije.
Če jo govor o tem, da je kriza srečno prošla, se vzame to večkrat za povod, da se zapoje hvalno pesem na Nemčijo in njeno ravnanje o priliki to krize. Res jo gospoda moja, Nemčija je izpolnila svojo dolžnost kot zaveznica ohranila je zavezno zvestobo v vele-kritičnem trenotku. Zadnji sem, ki bi to tajil. Ali, gospoda, mislim pa, to je vendar samoumevno, da se drži pogodbo, zavezno pogodbo v tem slučaju, za katerega je bila sklenjena in tako je preveč in odveč, radi tega zapeti navdušeno zahvalnico in besediti o »nibe-lnnški zvestobi« in o podobnem. Gospoda moja! Nemčija nam je bila zvesta v tej krizi, ker je varovala s tem svoje lastno, dobro umevane interese. Kajti gospoda, vsa gonja proti Avstro-Ogrski je vendarle veljala — to verno vsi — manj Avstro-Ogrski sami kot pa prijateljici Nemčije in je bil angažiran lastni ugled, lastni interes Nemčije. Nemčija nam je morala biti zvesta, morala nam jo biti verna, da je varovala svojo lastno dobro umevane koristi. Nato so seveda lahko odvrne: ravno to je najtehtnejši argument za zvezo z Nemčijo! Če Nemčijo v tako kritičnem trenotku njen lastni interes do toga privede in v to prisili, da gre z nami z nevarnost jo najskrajnejših konsekvenc, jo to naj-jačji dokaz, na kako zdravi podlagi sloni ta zveza. Proti temu nimam ničesar, če so napravi ta sklep! Dovolite mi pa, da izprogovorim ob tej priliki par besed o svojem naziranju glede naših zvez.
O zvezah sploh.
Stojim na stališču, da politične zvezo niso zadevo srca, temveč zadeve interesov; zavzemam stališče, da jo dobra vsaka zveza, ki služi našim interesom, brez ozira na to, ali je narodnost zvezne države ta ali ona. Eno pa je še.
gospoda moja, ravno tako moje stališč 1 in to bi rad povdarjal in podčrtal z vso odločnostjo: nikoli ne smejo zunanje zveze, katerekoli naj si že bodo, vplivati na našo notranjo politiko. Zalibog nimam jaz in nimajo avstrijski Slovani te tolažbe, da ne vplivajo naše zunanje zveze na naše notranje politične razmero. ,\li Slovani imamo naravnost vtis, da so sklepa iz našo zveze z Nemčijo na eni strani in iz naše zveze z Italijo na drugi strani, da morajo imeti Nemci in Italijani v naši državi svoje predpra-vice, in čisto naravno je, da tega mi ne moremo prenašati. So pa tudi pesimisti. ki gredo celo tako daleč da pravijo: v resnici sploh ne more biti drugače, kakor da vzpričo tako ozke zveze, kot obstoja mod nami in med Nemčijo, stopi šibkejši zaveznik v odvisnost od repkejšega. Tega mnenja nisem; če bi bilo to res, potem bi morala biti Italija, ki je najšibkejša izmed teh treh zaveznic, nekoliko bolj odvisna od Nemčijo kot smo pa mi. Vendar pa vemo, da znajo italijanski državniki — in to jim Štejemo v čast — navzlic vsem zvezam jako dobro varovati popolno neodvisnost svoje domovine. Njihovopovdarja-nje te neodvisnosti gre često tako daleč, da zbudi časih sumnjo, kot bi šlo za več kakor pa se da spraviti v soglasje z zveznimi dolžnostmi.
Naša moč in moč Nemčije.
Zastavil bi pa tudi vprašanje: ali smo res toliko slabejši kot pa je Nemčija? Vojaško smo seveda slabejši! Nismo j)a slabejši. 'v kolikor prihaja v poštev mednarodni položaj! Že poprej sem opozoril na to, da ni veljalo rovarjenje proti monarhiji za časa aneksijske krize toliko Avstro-Ogrski kot pa zaveznici Nemčiji. Če že gre zato, da mora vendar priznati, da morda Nemčija nas bolj potrebuje kot pa mi Nemčijo. Nemčijo zato obdaja oni zaključeni krog mogočnih sovražnikov, ker stoji v konkurenci s celim svetom. Nemčija nas rabi, ker si težko pridobi v sedanjem položaju kakega drugega prijatelja in zato pravim, da se izjednači njena vojaška j">romoč s koristjo, ki jo nudi za nas ugodni mednarodni položaj! Da se varuje potrebna neodvisnost, leži le na vodstvu naših političnih zadev. Da naši državniki kažejo oni fini čut za čast lastne domovine, za njeno neodvisnost, za absolutno potrebo, da so no smo trpeti vmešavanja kake tuje silo v notranje zadeve naše domovine, kot ga kažejo italijanski državniki, potem lahko varujemo svojo popolno neodvisnost navzlic ozki zvezi z močnejšim v vojaškem oziru.
Zveza z Italijo.
Dovolite mi sedaj par besed o našem razmerju do druge zaveznice Italije. To razmerje ima nekaj posebnega na sebi in dva momenta to razmerje čisto posebno označujeta: na eni strani čujemo pri vsaki priliki slovesno razglašanje veselega poročila obojnih državnikov, da soglašajo naziranja o ak-tuclnih zunanjih vprašanjih popolnoma, na drugi strani pa opazujemo v Italiji mrzlično nervoznost, če jačimo svojo vojno moč mi, zavezniki in prijatelji Italije, ki smo z Italijo edini v vseh političnih vprašanjih. To je nasprotje, nasprotje naravnost paradoksnega značaja.
Če smo z Italijo res tako edini v vseh političnih vprašanjih, potem bi so morala logično Italija le veseliti, če mi krepimo na svoje stroške svojo vojaško silo, ono vojaško silo, ki je s svojim obstojem najsilnejša opora skupne jioliti-ke in skupnih interesov, ki jih imamo baje z Italijo. To nasprot je je torej malo čudno, ta nervoznost jako sumljiva
V podrobnosti se ne bom spuščal, ali ravno v zadnjem času je objavil ofi-ciozen italijanski list » Tribuna«, iz peresa italijanskega generala — mislim da se zove Fadda, — članek, v katerem so nakopičeni ob priliki gra.dcnja naših dreodnoughtov šovinistični paroksiz-mi in neverjetne gorostasnosti. Člove-
ka osupne odkritost — in za to smo seveda lahko hvaležni častitemu gosp. Fadda — s katero poživlja svoje italijanske rojake, ki so avstrijski državljani, naj se v danem slučaju nikakor no bore proti svoji rodni materni grudi —• tako nekako se izrazi — namreč proti kraljevini Italiji, rajše naj store nasprotno. In to je le en primer, gospoda moja!
Mislim da je bil italijanski državnik, ki je skoval rek, da je razmerje med Italijo in Avstro - Ogrsko tako, da moreta biti ti dve sili med seboj le v zvezi ali v sovraštvu. Zal je v tem reku veliko resnice. Naša zveza z Italijo ni nič drugega, kot neke vrste labilna mirovna garancija ali boljše rečeno premirje za dalje časa. Vsak mora uvideti, da hrani tako razmerje v sebi ogromne nevarnosti. Zveza in vendarle neke vrste garancija premirja za dalje časa, to je malo, gospoda moja!
Jaz sem za zvezo, ker sem za to, da ostane to premirje kolikor mogoče dolgo nerušeno. Ali mi moramo iskati garancij za to zvezo, kajti vsi vemo in zgodovina nas uči, da pomenijo v kritičnih momentih pogodbo malo, interesi pa vse. Priznavam odkrito, da poznam le eno garancijo za vzdrževanje, zveze in za zasiguranje zvezne zvestobe od strani Italije, in ta garancija se da označiti z eno besedo: dreadnoughti. Močni moramo biti in če smo močni, smo lahko gotovi, da bo trajala zveza z Italijo tudi še dalje.
Velecenjena gospoda! Vsakdo v Italiji, vsako dete v Italiji ve, da hočemo miru in da n enajiadamo Italije, da ji nočemo ničesar vzeti. Vsak ve to. Od kod pa j)otem nervoznost, o kateri sem govoril? Od kod? Čitajte ono slovito zbornično debato v Rimu o priliki anek-sijske krize, snovala se je vsa na enem tonu, namreč: Radi bi, ali ne moremo, ker šo nismo pripravljeni! In preudari-mo to močno strujo med ljudstvom v Italiji, ki javno goji cilje, ki bi se dali po mojem skromnem mnenju jako težko spraviti v soglasje z integriteto našega državnega ozemlja. Res so pokazali odgovorni voditelji italijanske politike, odgovorni državniki Italije pri več prilikah, da veliko preiskreno ljubijo svojo domovino, kot pa da bi jo nepremišljeno pahnili v nevarnost katastrofe. Previdnost odgovornih voditeljev italijanske politike, je bila vedno večja kot pa ona nevarna struja med ljudstvom. Jaz grem še dalje, ta struja v ljudstvu si doslej še ni mogla osvojiti javnega mnenja cele Italije, kajti Italijan jo pač strasten, ni pa nepremišljen. Italijan združuje z žarečo srastvenostjo naravnost čudovito premišljenost, ki temelji na pristnem, brezmejnem domoljubju. Dokler smo močni, si ne bodo premislili le odgovorni državniki, temveč premislilo si bo tudi javno mnenje, prodno se da zapeljati do korakov, s katerimi Italija lo malo i*>ridobi, lahko pa veliko, veliko več izgubi. Zato pa izjavljam z ozirom na zvezo z Italijo: Bodimo močni! S tem si damo garancijo za trajno mirovno razmerje v našo tako lepo in sicer tako simpatično vladavino, sosedo na južnem zapadu.
Naša Balkanska politika.
Sedaj bi si dovolil par besed o naši balkanski politiki. Kedar je govora o balkanski politiki, se izgovarja vedno v isti sapi tudi beseda »trgovinske pogodbo« in se pri tem več ali manj odkrito udari postrani po agrarcih.
Meni se zdi, da se politični pomen trgovinskih pogodb veliko preveč precenjuje. Če to trdim, se nahajam v dobri družbi. Volcugleden član ogrske do-legarije je nedavno zastopal isto stališče in se pri tem skliceval na še ugled-nejšo osebo, na Bismarcka, ki je dosledno zavzemal stališče, da so trgovinske pogodbe zeolj gospodarska in trgovinska zadeva, da treba pri tem varovati lastne gospodarske in trgovinsko interese. Politika nima s tem nič opraviti! Res jc tako. Politika gre svoja po«
ta, neodvisno od trgovinskih pogodb. Opozoril bi le na to, da je imela na primer Srbija svoj čas jako ugodno trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko. Ali ljubezni in prijateljstva srbskega naroda si s tem nismo pridobili. In vendar je imela Srbija pogodbo, kot bi jo mogla težko še keduj doseči. Z gospodarskimi dobrotami se ne da priboriti ljubezen kakega ljudstva. To je stavek izkustva in mi smo pač tudi temeljito izkusili svoj čas v Veneciji in LombardijL.
Kakšna politika pa je tudi to, ki gre za tem, da dovoli obsežne gospodarske koristi tuji sili in s tem oškoduje glavni steber svojih državljanov. Reklo bi se temu pač, nositi sove v Atene, če bi hotel šele dokazovati, da obstoji glavna sila naše domovine v tem, da imamo moralično in ekonomično zdrav kmečki stan.
Zato morajo zasledovati vse zunanje trgovske pogodbe in vsi gospodarski koraki le ta glavni smoter, da varujejo in krepe naše poljedelstvo.
Colninska unija.
S tem se pa nekoliko oddaljujem od pravega predmeta. To je gotovo: Časi so prešli, ko so sklepali trgovinske pogodbe preko zastopnikov poljedelstva. To se ne bo več godilo. Politični pomen trgovinskih pogodb pa je kot rečeno, jako majhen. Veliko jačji je seveda politični učinek eolninske unije.
Odkrito izjavljam: naša balkanska politika mora stremiti za tem, da omogoči eolninsko unijo z balkanskimi državami. Rekli boste: to je pa za poljedelce morda še bolj škodljivo, kot pa trgovinska pogodba. Če hočemo doseči eolninsko unijo, moramo pač res pripraviti zato potrebne gospodarske in politične predpogoje. Gospodarski predpogoj je započetek akcije v velikih potezah k pridu domačega avstro-ogr-skega poljedelstva! Če ne izpolnimo tega predpogoja, seveda nikdar ne 1110-jemo priti do eolninske unije, k<y» bodo znali braniti zastopniki poljedelstva v vsakem slučaju koristi poljedelcev in to v najvišjem interesu države same! Prepričan sem pa, da bi se dal ta gospodarski problem lažje rešiti, kot pa politični problem, ker je treba izpolniti gotove politične predpogoje, če hočemo ustanoviti eolninsko unijo.
Teh političnih predpogojev danes skratka nedostaje. Govorimo odkrito! Način, kakor se je vladalo v Bosni skozi 30 let, nam ni pridobil med balkanskimi narodi nikakih simpatij. Posebno če premislimo, da se je dalo neposredno po aneksiji koncesijo bančnemu podjetju, da dela v Bosni in Hercegovini pod oficijelnim praporjem znane »kšefte«, kar bo natančneje osvetlil v bosenski debati, potem smo potrjeni v prepričanju: način naše b o -senske uprave ni bil vedno tak, da bi nam mogel pridobiti simpatij na balkanskem polotoku, ni bil tak, kot bi moral biti, čc bi bili prav spoznali misijo in interese naše monarhije.
Naša diplomacija na Balkanu
Gospoda moja! Vse predpogoje za eolninsko unijo moramo šele pripraviti, začeti je treba in graditi čisto iz-nova! Pridem na točko, ki je videti sama na sobi manjšega pomena, ki je pa ravno z ozirom na obravnavanje balkanskih vprašanj v resnici važna in se je ne sme podcenjevati: to je način, kako smo po diplomatstvu zastopani na Balkanu, zlasti v slovanskih balkanskih državah. Avstro-Ogrska je država, ki šteje poleg Rusije v svojih mejah največ Slovanov, jo monarhija, ki šteje med vsemi monarhijami na svetu največ Jugoslovanov. Menim, da bi izrabila vsaka druga sila v takih razmerah to, kar ima in bi stremila. za tem, da jo zastopajo v jugoslovanskih državah, kjer ji gre za tako važne koristi, Jugoslovani. Kako velikanske koristi bi bilo, če bi nas zastopali poznavalci narodnostnega, političnega, ekonomičnega in duševnega življenja narodov v teh državah, ljudje, ki morejo slednjič razumeti, kaj pomeni ta ali druga narodnostna občutljivost, ki to razumevajo prizanašajo takim občutljivostim in ravnajo z ljudstvom, kot zahtevajo koristi monarhije! Ali nas zastopajo v balkan. državah in tako tudi drugod skoraj izključno le Madjari in Nemci. Ves ustroj našega zunanjega urada, bodisi na Dunaju, bodisi v diplomatskih zastopih ccloga sveta deluje pod nemško.madjarsko firmo! In to škoduje ravno v slovanskih balkanskih državah, kjer imamo braniti svoje tako važne koristi, kot malokje drugje, in nikakor ne odgovarja interesom monarhije. Opozoril bi le na zgodovino s Friedjungovimi dokumenti. Ta afera se gotovo ne bi bila mogla zgoditi, čc bi bilo diplomatično zastopstvo doli bolj smotreno zasedeno. Lahko se seveda ugovarja: javijo naj sc Slovani, ki se
hočejo posvetiti diplomatski službi, mi seveda vsakega radi vzamemo. To je pač ona povest o dokladi 12.000 K — če se ne motim, ki jih mora imeti vsak, ki hoče biti sprejet v diplomatsko službo. Mi Jugoslovani imamo jako malo bogatih ljudi, ki bi si lahko privoščili kaj takega. Tajim pa prvič absolutno potrebo, da bi moral iirieti mladi ataše 12.000 K stranskih dohodkov, če hoče dostojno služiti svoji domovini. Nobene važnosti ne polagam na to, da obišče mladi mož vsak,teden vse salone glavnega mesta, v katerem služi. Skoraj bi bilo važnejše, če so posveti nujnejšim nalogam in bilo bi tudi koristnejše za našo državo. Če se pa že misli, da je doklada absolutno potrebna, potem, gospoda moja, je krivica veliko manjša, če država plača te baje potrebne izdatke, kot pa če služi doklada za pretvezo, da sc lahko ohrani ves diplomatski zbor na zunaj narodnostno enostransko pobarvan. Remedura je nujno potrebna. Predvsem je pa nujno potrebno, da se podvrže reviziji metoda vse naše balkanske politike. Nujno je potrebno delati na to, da si priborimo na Balkanu močno moralično stališče, kar se nam doslej ni posrečilo. To moralično stališče je za monarhijo tako važno življenjsko vprašanje kot svobodno gibanje na Adrijanskem morju.
Résumé.
Sedaj pa prihajam k sklepu svojih izvajanj in resumiram. Odobravam vodstvo zunanje politike v zadnjih dveh letih — to priznavam odkrito in jasno. Ne morem se pa umiriti in zanesti, da naša zunanja politika in zvezni sistem, na katerem temelji, nikakor ne vpliva na razvoj naših notranjepolitičnih razmer. Nimam tolažečega prepričanja, da se zavrača vsak vpliv našega zveznega sestava na notranjepolitične odnošaje z ono odločnostjo, kot jo zahteva interes časti in neodvisnosti naše domovine. In slednjič karam, da ima, rekel bi, notranja uprava naših zunanjih zadev skoraj izključno nemško in m a d j a r s k o lice, da deluje zunanji urad v sle d načina, kako zaseda vsa važna mesta, le pod nemško - m a d j a r s k o firm o. Zato ne morem glasovati za proračun.
Avstrijska delegacija.
Socialni demokrat zoper kvarni vpliv
zveze z Nemčijo.
Nemec najprej polemizuje zoper krščansko, socialce glede protestnega shoda zoper Nathana na Dunaju. Papež in katoliška vera sta dve čisto različni stvari in če je Nathan izrazil dvom o papeževi nezmotljivosti, s tem še ni žalil katol. vere. (Nemec je velik nevednež; signor Ernesto Nathan je papeža osebno nesramno žalil, rekoč, da si je starec vatikanski usurpiral božjo vsegavednost! Op. ured.) Kar se pa tiče trozveze, socialni demokratje niso sicer zoper njo kot tako, ampak to zahtevajo, da se Avstrija preveč ne an-gažuj za nemške interese. Trozveza vpliva kvarno na notranje avstrijske razmere zato, ker ščiti in protežira nemško buržoazijo. Medtem ko nas Nemčija varje, pa nas je njena trgovina. izpodrinila, iz Balkana. Najodločneje pa protestuje govornik zoper način, kako se v Prusiji postopa z delavci iz Avstrije, v prvi vrsti s Poljaki, Čehi in Rusini. Sicer pa naši konzulati tudi no znajo varovati izseljencev. Zadnji čas je, da se brezpravnosti avstrijskega delavca v Nemčiji stori konec!
Zoper trializem.
Delegat Dobernig je zopet zapel svojo staro antitrialistiško pesmico. Nemci so v Avstriji v prvi vrsti državo ohranjujoči (!) in narode meclse-boj vezoči (!!) element. Potem povzdiguje zvezo z Nemčijo in pravi, da ne vodi Nemčija nas, ampak Aehrenthal Nemčijo, kakor saj pišejo nemški listi v rajhu. Nato klobasa o neoslavizmu in trdi, da je bilo nekje v nekem ruskem listu pisano (Dobernig ruščine sploh no zna), da so Čehi že pridobljeni za rusko vlado na Češkem. (Ironičen smeh pri Čehih.) Končno se vrže na trializem in izjavi, da sc Nemci na noben način ne bodo dali od morja stran potisniti in se bodo zoper to z vsemi močmi borili. Z Lahi bi Nemci radi šli sku-kaj zoper Slovane, zato je on za mir z Lahi in obsoja govor Porzerja zoper Nathana,
Za zvezo Avstrija - Nemčija - Rusija.
H or sky obžaluje, da se vsled zveze z Nemčijo vlada v Avstriji in na Ogrskem zoper Slovane. Soglaša s K rama Tem, da treba z Rusijo stopiti v najožji stik, za kar govore gospodarski,
politični in tudi dinastični razlogi posebno z ozirom na naraščajočo revolucionarno propagando v Evropi. Prišlo bo končno do trozveze med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo. Govornik končno ogorčeno zavrača žalitve juda Nathana in zahteva od Aehrenthala pojasnila, kaj je ukrenil s tozadevnim papeževim protestom.
Govor Kramafev smo objavili že včeraj.
NARODNOSTNA POGAJANJA V PRAGI.
Počasi se jasni politični položaj. Kakor kaže, bo prišla pred plenum deželnega zbora samo izprememba deželnega reda ter davčno vprašanje, med tem ko bo prišel načrt jezikovnega zakona pred plenum le v slučaju, ako sprejmejo Čehi nemške zahteve, česar pa Čehi doslej niso hoteli. V včerajšnji seji mladočeškega kluba se je vnovič zahtevalo, naj se vsa obdelana snov sporazumnostne komisije predloži deželnemu zboru. Računa se, da bo zboroval deželni zbor v začetku prihodnjega tedna. V petek ali v soboto bo plenarna seja sporazumnostne komisije, da se določi, kaj naj sc predloži plenumu dež. zbora. 9. t. m. dop. so bila neoficielna pogajanja redakcijskega odbora za iz-premembo deželnega reda, isti dan popoldne pa je definitivno sklepal pododbor I. o deželnem redu, ako se je doseglo sporazum glede §§ 1 a, 38 in 42. Kar se tiče jezikovnega zakonskega načrta, se izjavlja od češke strani, da je tudi ta snov že rešena, čemur pa Nemci ugovarjajo, ker nočejo pritrditi načrtu, ki je bil sklenjen proti njim. Danes zvečer bo posvetovanje nemških poslancev, ter je od tega posvetovanja odvisno, ako bodo imela pettedenska pogajanja kak uspeh, nakar se bo doslej nerešena vprašanja izročilo permanentnemu odseku.
MASARYKOVA ODKRITJA.
Profesor Masaryk je v delegacijah trdil, da je avstro-ogrsko poslaništvo v Belgradu s pomočjo srbskega žurnali-sta Vašiča ponaredilo tajne dokumente, ki so imeli namen, da kompromitirajo več članov hrvaškosrbske koalicije in dokažejo velesrbsko propagando. Ti dokumenti so služili profesorju Friedjungu za tiste senzačne članke, zavoljo katerih se je potem razvil znani proces. Ker je Friedjung trdil, da je te dokumente dobil od najmerodajnej-ših krogov, je v to afero zapleteno tudi naše ministrstvo za zunanje zadeve.
Tisti srbski žurnalist Vasic, ki se ga je naše poslaništvo v Belgradu baje poslužilo, je svoje dejanje priznal, toda le deloma in je veliko zamolčal. Baje so pri hišni preiskavi našli več dokumentov, ki naše poslaništvo menda kompromitujejo.
Temu nasproti pa je minister Aehrenthal v delegacijah izjavil, da se je profesor Masaryk dal od politične strasti tako daleč zapeljati, da je na podlagi napačnih in krivih informacij osumničil grofa Forgacha, našega poslanika v I3elgradu, ki da v ondotnih krogih uživa največje simpatije. Avstrijsko poslaništvo v Belgradu izjavlja, da je prof. Masaryk bil dupiran. Tisti stotnik Svctohovski, ki da je Va-siču izročil neke dokumente, zavzema v poslaništvu le popolnoma malopo-membno mesto.
Medtem pa vlada v Srbiji veliko razburjenje. Po svoji temperamentni navadi zahtevajo srbski listi, da se ima vršiti velik protestni shod, da se mora grof Forgach odpoklicati in trgovinska pogodba z Avstrijo položiti ad aeta. Tudi hrvaški listi se zelo ostro obračajo zoper Aehrenthala, češ, da je prinesel gorje nad Hrvaško, razbil s svojimi sumničenji koalicijo, povzročil Rauchovo krutovlado in ponižal ugled monarhijo v inozemstvu.
Čudno miren je pa srbski vladni list »S a m o u p r a v a«, ki objavlja 10. t. mes. vladen komunike v tej stvari. Pravi, da je razburjenje zaradi dr. Ma-sarykovega govora v Srbiji preveliko. Govor je pač zelo interesanten, stvar pa bo treba hladno premotriti. Treba poslušati tudi nasprotne glasove. Ideja ljudskega shoda je nesrečna. Apeluje-mo na srbski patriotizem, da se z ozirom na korektno razmerje z Avstrijo in veliko škodo, ki jo zna povzročiti vsaka nepremišljenost, javnost ne da zapeljati žurnalistom. Afera Friedjung se bo, v kolikor bo za to kak povod, obravnavala med obema državama p r i j a t c 1 j s k o.
Čudno pomirljivo piše vladni list. Morebiti bi bilo popolno razkritje Friedjungove afere tudi srbski vladi sami neljubo? Cela reč je zelo skrivnostna. Na vsak način pa je profesor Masaryk storil izvestnim krogom veliko uslugo.
BODO KMALU SKUPAJ.
Hrvaška koalicija je včeraj v plenarni konferenci sklenila stopiti z banom v dotiko, ki želi zveze med koalicijo in vladno stranko, da se osnuje vladna večina. V odsek, ki se ima glede tega z banom pogajati, so se izvolili dr. Medakovič, dr. Mažuranič in dr. Lorkovič.
ARETACIJE ČASTNIKOV NA PORTU.
GALSKEM.
Iz Lizbone potrjujejo vesti o aretiranih portugalskih častnikih. Aretacije'so se vršile v raznih obmejnih garni-zijah. Pet generalov in 17 častnikov so presenetili, ko so se posvetovali o za« rotniškem načrtu. En general se jo ustrelil pred očmi svojih zasledovalcev, en general je pobegnil, tudi več častnikov je pobegnilo. 12 častnikov so vklenjene prepeljali v Lizbono.
Davorin Jenko o „Naprej zastava Slave".
Gospod Davorin Jenko nam pošilja
ta-le dopis:
Slavno uredništvo »Slovenca«! Prosim slavno uredništvo, da blagovoli v svojem listu naslednji moj odgovor na članek g. Fr. Kimovca: »Naprej zastava Slave« slovenska narodna pesem, v številki z dne 5. novembra 1910 priobčiti: Gospod Fr. Kimovec trdi, da je pesem »Naprej zastava Slave« povzeta iz narodne pesmi »Prjatu kod si hodu« . . . Jaz te narodne pesmi v svojem življenju nisem nikdar slišal, ne kot otrok v Dvorjah, kjer sem se rodil, ne v Cerkljah in drugih vaseh okoli Cerkljan, pa tudi pozneje ne, ko sem hodil domu na počitnice; saj gospod Kimovec sam pravi, da se je ta pesem pela samo v Lahovčah in v okolici, katera vas je oddaljena eno uro hoda od Cerkljan. Dalje pravi, da ni mogoče da bi se napev »Napreja« širil iz Cerkljan, ker se tam ta pesem ni pela. Res pa je, da sem slišal na počitnicah še pred letom 1870, da so šolarčki, ko so šli iz šole, peli »Naprej zastava Slave«, in ko sem se sprehajal po polju, so jo peli pastirji. Vprašal sem pokojnega Vavkna, odkod znajo šolarčki to pesem. Odgovoril je, da so se je naučili v šoli. Prilika je bila, da je kak lahov-ški deček slišal od cerkljanskega šo-larčka »Naprej« in si prvi del zapomnil, in tako se da lahko razumeti, kako se je lahovška vas in okolica naučila napeva »Napreja«. In potem se je vzelo za napitnico besedilo »Prjatu kod si hodu«, kakor se večkrat zgodi, da se za staro melodijo podstavi novo besedilo. Več kot štirideset let je že, ko se je »Naprej« pel v Cerkljah in okolnih vaseh. Mogoče, da se gospod Kimovec tačas še ni rodil. Ko sem bil leta 1876 na počitnicah, mi je pokojni Vavken rekel, da je »Naprej« postal prava narodna pesem in nikdar do svoje smrti ni rekel, da je povzeta iz narodne pesmi. On bi me gotovo opozoril na to. Zato je vrlo sumljivo, da je pokojni Vavken rekel g. Kimovcu, da je »Naprej« povzeta iz narodne pesmi. Gotovo so še živi že odrasli možje v okolici cerkljanski in v Cerkljah, ki so kot šolarčki peli »Naprej zastava Slave«. Tudi narodna pesem, katero jo poslal g. D. Beranič uredništvu »Novih Akordov«, in katero je naš narod po mnenju g. Beraniča pel mogoče stoletja (!!), meni ni bila znana, torej je izključeno, da bi jo bil mogel uporabiti za mojo pesem »Naprej«. Ne vem, kaj je bil vzrok, da sta ta dva gospoda uporabila 501etnico »Napreja«, da m« neopravičeno sumničita plagijata in mi s tem mojo starost grenita (danes sem dovršil 75 let svojega življenja). Po tej moji izjavi naj čitatelj nepristransko sodi, je-li verjetneje, da je »Naprej zastava Slave« povzeta po narodni pesmi »Prjatu kod si hodu«, ali da je ta pesem povzeta po napevu »Napreja«. Da se resnica prav spozna, treba slišati dva zvona. — Z odličnim spoštovanjem
Davorin Jenko.
Dijaške ustanove.
(Konec.)
31.	Dijaška ustanova Janeza Andreja pl. Steinberga letnih 204 K za sorodnike iz rodovine Steinberg in kadar teh ni, iz rodovine Gladich, 1U se uče v Gradcu ali na Dunaju. *
32.	Na gimnazijske nauke omejena dijaška ustanova Jakoba Stibila letnih 119 K 13 vin. Pravico do nje imajo zakonski potomci ustanovnikovega brata Antona Stibil; čc teh ni, mladeniči iz rojstnega kraja ustanovnika, to je iz Dolenj pri Sturji - Ajdovščini, slednjič dijaki iz celega okoliša občine Planina. pri Vipavi. Ustanova se to pot le v tem slučaju podeli, ako se oglasi po točki a) kvalifihovani sorodnik usta-novnika,
33.	Drugo in eventualno tudi prvo mesto dijaške ustanove kanonika dr. Jurja Supana letnih po 84 K. Pravico do nje imajo: dijaki iz zakonskega rodu bratov in sestra ustanovnikovih, in sicer nasledniki njegovih bratov Tomaž in Jakob v možkem kolenu po vseli rodovih, njiju nasledniki v ženskem kolenu, kakor tudi nasledniki ustanovnikovih sestra pa samo do četrtega rodu pod posebnimi ugodnostmi; kadar ni teh, drugi dijaki, ki so do četrtega zakonskega rodu v sorodstvu ali ki so rojeni v vasi Zasip; naposled dijaki iz fa-ra Zasip, Zgornje Gorje in Bled.
34.	Prvo mesto na noben učni oddelek omejene Ivan Thaller pl. Neutlialo-ve dijaške ustanove letnih 51 K 61 vin. Pravico do te ustanove imajo: a) dijaki iz sorodstva ustanovnika in njegove soproge Marije rojene Posaretti; ako teh ni, ubogi dijaki sploh.
35.	Prvo, drugo in četrto mesto na gimnazijske in bogoslovne nauke omejene dijaške ustanove Anton Thalni-tseherja pl. Thalberga letnih 204 K. Pravico do nje imajo: a) dijaki iz potomstva treh sestra ustanovnikovih; b) dijaki sploh, ki imajo veselje in poklic za duhovski stan. •
36.	Dijaška ustanova Marije Tome letnih 124 K, katere uživanje je za sorodnike omejeno na nauke na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, za nesorodnike pa na eno leto teh naukov. Pravico do nje imajo najprej sorodniki, kadar teli ni, ubogi in pridni učenci I. državne gimnazije v Ljubljani.
37.	Dijaška ustanova Janeza Jošta Weberja letnih 237 K, ki se more uživati samo v IV., V. in VI. gimnazijskem razredu. Pravico do nje imajo ubogi meščanski sinovi iz Ljubljane.
38.	Drugo mesto dijaške ustanove Andreja \Veischla letnih 149 K, ki se more po dovršeni gimnaziji uživati še v bogoslovju. Pravico do nje imajo: a) dijaki iz Weischlovega in Gorianzeve-ga sorodstva; b) kadar ni teh, dijaki iz vasi Zgornje Bitnje. Pravica podeljevanja pristoji c. kr. deželni vladi.
39.	Na VI. gimnazijski razred omejena Friderik Weitenhillerjeva dijaška ustanova letnih 85 K. Pravico predlaganja ima sedaj c. kr. dvorni svetnik in kancelar nemškega viteškega reda Mo-ric pl. Weitenhiller na Dunaju.
40.	Prvo mesto na gimnazijalne nauke omejene dijaške ustanove Maksa Wiederwohla letnih 145 I\. Pravico do nje uživanja imajo na Kranjskem rojeni dijaki.
41.	Drugo mesto od gimnazije po-čenši, na noben učni oddelek omejene Antona Alojzija Wolfa dijaške ustanove letnih 154 K.
Pravico do nje imajo: a) v župniji Idrija rojeni dijaki, katerih stariši so brez premoženja in ki bivajo stalno v Idriji; b) učeč se sinovi bivših rusti-kalnih posestnikov škofovih posestev: Pfalz-Ljubljana in Goričane.
Prošnje je vložiti do najkasneje 20. novembra pri šolskem ravnateljstvu ali vodstvu.
Dnevne novice.
+ Zelo neprevidno. »Slovenski Narod« objavlja »Narodni kataster koroških Slovencev«, predavanje g. Ante Bega na narodno-obrambnem tečaju. V tem spisu je za nas zanimivo to, ker pisatelj popravici in pošteno poudarja narodno delo duhovščine in katoliških izobraževalnih ter gospodarskih organizacij. Jasno se iz tega katastra vidi, da je malodane edini narodni delavec na Koroškem od »Slovenskega Naroda« posebno zadnje čase na najgrši način napadana in obrekovana duhovščina. Kar pa se nam na tem »Narodnem katastru« ne dopade, je to, ker se v njem označujejo tisti učitelji in celo en sodnik (ta celo z začetno črko imena!), ki so zavedni Slovenci. Tudi mi poznamo učitelje Slovence, a jih še pri nobeni priliki javno nismo imenovali, čeprav bi jih bili lahko zelo pohvalili. Zakaj, kdor le količkaj pozna sedanje razmere na Koroškem, ve, da gorje tistemu učitelju ali celo sodniku, ki se javno proglasi za zavednega Slovenca! Nemški teror ga takoj napravi nemogočega. Danes, ko gre koroška nemško-nacionalna drhal s pomočjo vlade (glej izjavo dež. predsednika v eni zadnjih sej koroškega deželnega zbora!) za tem, da odpravi rolo še zadnje sledove pouka veronau-ka v slovenščini, pri čemur upa na pomoč novega škofa — v tem času objavljati tako stvari, je več kot neprevidno! IUredništvo »Slovenskega Naroda« je s tem ustrelilo velikega kozla — čisto ko-•egialno povedano. Saj se to pravi na-fodne delavce naravnost denuncirati! Ovomimo, če je večja neumnost na svetu sploh mogoča. Nemcem razmer na tueji ne bo treba študirati — »Der ge-treue Eckart« bo samo z velikim vesel-
jem ponatisnil tozadevne članke iz »Naroda«. Boste videli, če ne bo res!
+ Nemški listi v rajhu so jako nezadovoljni, ker grof Aehrenthal v avstrijskih delegacijah ni na zahtevo Poljakov, naj se zavzame za njihove zatirane brate v Prusiji, »dovolj energično« odgovoril. Nemški listi pri tej priliki pogrevajo pesem o »nezanesljivosti« Avstrije, o »sredobežnili težnjah« njenih narodov, o »armadi, ki ni nikoli imela sreče«, o »ljubimkanju« Avstrijo s Francijo in Anglijo itd. Jasno se iz tega vidi, kaj Nemci od nas zahtevajo (izvzemši katoliške centrumove kroge). Oni hočejo, da se jim za nemško »ni-belunško« zvestobo ob času krize izkažemo hvaležne tako, da odobravamo njihovo nasilno protipoljsko politiko. Naš minister za zunanje zadeve mora z nemško glavo in ne s svojo misliti in Avstrija se mora popolnoma ponemči-ti, da ne bo več v njej takozvanih »sredobežnili«, to je slovanskih narodov, to je pogoj, da nam Nemčija ostane vedno na strani. Nemce so očividno govori naših delegatov napravili nervozne, pričakovali so več slavospevov na »nibelunško« zvestobo, pa so se zelo zmotili, kakor kažejo razprave v avstrijski delegaciji. To so sicer le čas-niški glasovi, vendar pa je znano, da tudi mnogim odločivnim krogom v Nemčiji zveza z Avstrijo ni preveč všeč, češ, da se Nemčija s tem odtujuje Busiji in mora imeti preveč ozira na svoje Poljake. Na vsak način uči vse to, da je delegat poslanec Šusteršič najbolj zadel, ko je dejal, da Nemčijo veže na nas le lastni interes in da se zato nanjo ne smemo slepo zanašati, ampak biti sami močni in izbirati si zaveznikov ne po simpatijah, ampak po pameti. Zvezo z Nemčijo naša država itak že danes drago plačuje — s tem, da protežira Nemce zoper Slovane in tako zapostavlja najbolj patriotične elemente 1
Občino Spodnji Dravograd je koroški deželni zbor iz nemškonacio-nalnih in strankarskoliberalnih razlogov sklenil razdeliti. Koroški deželni zbor hoče na vsak način doseči rekord s pruskim.
+ »Slovenski Narod« je našel v neki številki ruskega lista »Novoje Vremja« članek Menšikova, ki poveličuje Nemčijo in se zaključuje z vzklikom »Iloch Hohenzollern!« ter ga obsoja. Čudno, da je glasilo sloven. napredne stranke šele sedaj, ko čuti potrebo, da se z enim očesom obrne tudi k Poljakom, našlo tak članek v velikem ruskem oficijoznem listu. Veliko slovansko glasilo »Novoje Vremja« je že neštetokrat prineslo podobne članke in često tudi izpod peresa ravno istega gospoda Menšikova. Ono zagovarja dosledno gospoda Puriškieviča, voditelja skrajne desnice ruske dume, ki je v dumi pel take slavospeve na cesarja Viljema, kakršnih se pri nas no upa napisati najbolj radikalen nemški listič. Ono je zagovarjalo z vso silo gospoda Hurka, znanega prvoboritelja ideje, da morata Busija in Nemčija nastopati v največjem prijateljstvu. Ono ščuje neprenehoma na slovanski poljski narod in na katoliške slovanske narode sploh. Celo njegovo slovanofilstvo obstoji v tem, da ščuje neprenehoma zoper Avstrijo, katero bi rado razbilo s pomočjo Nemčije, kakor je nekdaj Rusija s pomočjo Pruske razbila poljsko kraljestvo. Seveda bi v tem slučaju Čehi in Slovenci prišli pod prusko pikcl-havbo. Gospodje pri »Narodu« so so torej zelo zakasnili s svojo obsodbo.
—	Razprave c. kr. deželnega zdravstvenega sveta. V seji, dne 28. septembra t. 1. razpravljalo se je o prezidavah in prizidavah, ki se imajo izvršiti v deželni blazniei na Studencu in je bil oddan tudi nasvet glede namestitve službe deželnega sanitetnega nadzornika.
—	Iz Poljan nad škofjo Loko. V
nedeljo po sv. Martinu se praznuje pri nas slovesno dvestoletnica posvečenja naše župne cerkve sv. Martina. Ob tej priliki bo ta dan ob 10. slovesna služba božja, pri kateri bo pridigoval tukajšnji rojak domačin veleč. gosp. profesor dr. Fr. Ušcničnik. Vabijo se k temu znamenitemu slavlju matere-fare zlasti sosednje hčere-župnije, ki so nekoč pripadale poljanski župniji in kot take veliko pripomogle pri zidanju naše župne cerkve, to so: Javorje, Leskovica, Stara Oselica, Trata in Lučnc. Tudi drugi dobrodošli!
—	Kap je zadela pred sodiščem v Gorici v četrtek zjutraj ob % 9. uri dr. Treotovega koncipijenta dr. F a gane 1 a, ravno ko je hotel podpisati protokol.
—	Pešpolk št. 97 bo — kakor se govori — premeščen iz Trsta v Celovec. Seveda je take govorice treba beležiti s primerno previdnostjo.
—	Imejitelj pešpolka št. 7, general p 1. S c h c m u a. katerega rod izimia iz
župnije Gorje na Gorenjskem, se je včeraj pripeljal na obisk svojega polka v Gradec.
—	Nov način brzojavljenja.ki ga je
izumil profesor Lanzatto, so včeraj poizkušali med Rimom in Neapljem. V eni uri so na eni žici oddali 200 brzojavk.
—	Telesna poškodba s smrtnim izidom. Janez Gorjup, 76 let stari posestnik pri Sv. Andreju blizu Moravč, je ob priliki, ko je doma voz premikaval, se poškodoval na desni roki na ta način, da mu je odtrgalo palec. Mož je šel v tukajšnjo bolnico zdravniške pomoči iskat, a bilo je prepozno, umrl je na zastrupljanju krvi.
—	Prepovedana preskrba za zimo. Zakonska Luka in Frančiška Bevc, go-stača, sta se pečala s tem, da sta iz skladišča v Goričanah jemala les in ga domu nosila. Bevca so videli, ko je nosil od tam lesene čoke, katere je doma razžagal. Tudi ženo so ljudje opazovali, ko je iz skladišča nosila ponoči les domu. Našlo se je tudi pod slamo skritih 15 čokov razne velikosti. Kakor se vidi iz celega položaja, sta se hotela dobro s kurjavo za zimo preskrbeti.
—	Samoumor v Radovljici. Iz Radovljice se nam piše: Včeraj v četrtek ob 3 uri popoldne si je z nožem prere-zal vrat Josip Teran, zidarski mojster in hišni posestnik v Predtrgu. Ko je žena odšla iz sobe, zaklenil je za njo vrata in takoj izvršil samoumor. Na klic žene, ki je slutila nesrečo, je še sam odprl vrata, se zgrudil na tla in v nekaj minutah vsled izkrvavljenja umrl. Vzrok samoumora je gotovo neozdravljiva bolezen, na kateri je dolgo časa trpel. Iskal je zdravja v ljubljanski bolnišnici, odkoder se je pred kratkim časom povrnil na svoj doni neozdravljiv. Star je okrog 40 let, doma iz Bele občina Preddvor. Zapušča ženo in enega otroka.
—	Odlikovanje slovenskega podjetja. Kakor že znano, je bila v teku tega leta na Dunaju prva mednarodna lovska razstava, katere se je udeležilo več puškarjev iz Borovelj. Odlikovani so bili le štirje in med temi tudi slovensko podjetje, prva borovska orožnoto-varniška družba Peter W er n i g v Borovljah. To je jasen dokaz, da imenovana tvrdka izdeluje le zanesljivo in dobro vse orožje, na kar posebno opozarjamo vse lovce in prijatelje lova.
—	Trgovka s človeškim mesom. Na državnem kolodvoru v Gorici so aretirali neko Magdaleno Solo s Hrvatskega, ko je hotela odpeljati s seboj neko dekle za neko tolerančno hišo, rekoč, da jej preskrbi službo. Dekle se jo vrnilo v svojo prejšnjo službo v mestu.
—	Dekliška glava v sobi grofa See-frieda. Ko je vstopil grof Seefricd v Rožnu na Ogrskem v svojo delavnico, je opazil na svoji pisalni mizi krvavo dekliško glavo. Preiskava je dognala, da je prinesel njegov pes glavo na mizo in kmalu nato je vlačil tudi žensko truplo brez glave proti stanovanju svojega gospodarja. Deklico je povozil vlak in truplo je izvohal pes.
—	Spomenik cesarice Elizabete v Trstu. Akademični kipar Seifert je do-gotovil model blagopokojne cesarice za Trst. Kip cesarice bo visok tri metre in bo stal na mramornatem podnožju.
—	Poročil se je g. Fran Baša, nad-učitelj v Crničah z gdčno. M. Prelov-škovo, c. kr. poštarico.
—	Kolera še divja na Hrvaškem. V Osjeku in Kamenici so konštatirali nove slučaje kolere.
—	Cigarete po 1 vinar namerava povodom podraženja ostalih vrst cigaret spraviti v promet tobačna uprava. Razume se, da bodo te vrste ciearete še slabše kot drama cigarete.
—	Vojaška vest. Vojno ministrstvo bo odredilo, da se imajo kot polkovni adjutanti, poveljniki pionirskih oddelkov, strojnopuškinih oddelkov, nado-mestnookrajnih komand in nadomest-nobataljonskih kadrov odslej nastavljati le stotniki, ne pa, kakor dozdaj, nadporočniki. Na ta način bodo nad-poročniki preje avanzirali.
—	Pri volitvah v obrtno sodišče bo volila nova skupina višjih trgovskih nastavljencev in njihovih delodajalcev.
—	Zvišanje vinskih cen. Zveza avstrijskih trgovcev z vinom je sklenila, da se vsled letošnje slabe vinske trgatve povišajo cene vsem vinskim pridelkom za 30 odstotkov.
—	Iz pravosodne službe. Deželno-sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Motovunu Ivan Cegnar je premeščen v Rovinj.
—	Umrl je dovršeni pravnik Ivan Deškovič, rodom iz Moščenic v Istri.
—	Zadruga čevljarskih mojstrov v Tržiču naznanja, da se prične delo za preizskušnjo v pondeljek dne 28. listo-pada in skušnja se vrši v nedeljo dne 4. grudna. Pojasnila se dobe pri gospodu Lovru Pogačarju, zadružnem načelniku.
— Miklavž se je tudi letos preskr-bel z lepimi darili, da razveseli z njimi pridno mladino. Posebno je preskrbljeno za zanimive, vzgojne in poučne knjige, ki nudijo otroku veselo iznena-denje, pa mu tudi največ koristijo O g 1 a s »K a t o 1 i š k e Bukvarne« v današnji številki našteva te knjige.
Sirske novice.
š Nemškutarska usiljivost in pre»
drznost presega vse meje. Znano je, da je trgovec Peter Kostič v Celju zaradi slabega zdravja moral opustiti svojo trgovino z norimberškim blagom, igračami itd tekom lanskega leta. Kot narodnjak je ponujal prevzetje v prvi vrsti domačim narodnim reflektantom, toda brez svoje krivde brezuspešno, četudi so bili pogoji izredno ugodni. Slednjič je moral oddati trgovino zagrizenemu nemškutarju Johannu Kossu, ki sedaj izkorišča poprejšnjo firmo kot Peter Kostič-Nachfolger. Ta išče sedaj potovalca v raznih časopisih in tudi v »Ljubljančanki« za Kranjsko in Primorsko. No, nemških odjemalcev mož menda tam nima, narodni trgovci ga pa ne marajo.
š Nemci se zanimajo za tujski pro* met na Spod. Štajerju. Dne 20. novembra se v Mariboru vrši nemški shod za povzdigo tujskega prometa na Sp. Štajerju. Govorilo se bo o povzdigi prometnih zvez, gostilnah, prenočiščih in enakih zadevah. V prvi vrsti pride tu v poštev Pohorje in pa Savinjske planine. Slovenci tudi na dan T
š Osebna vest. Vič. g. Fr. Bratušek, svetinjski župnik, jc prestal 4. nov. srečno tri težke operacije v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu. Bolniku se zdravje vidno povračuje; zdravniki upajo, da bo drugi mesec, že mogel nastopiti službo.
š Vsled padca s kolesa si je pretre« sel možgane v Mariboru pravni prak-tikant dr. Viktor Zangger. Nezavestnega so prepeljali v bolnico. Kakor se ču-je, je ponesrečencu že bolje.
š Malovreden sin. Iz Ptuja poročajo: I)ne 9 t. m. je prišel kočarjev sin Konrad Repe iz Nove vasi pijan domov in je svojega očeta, ki je bil že v postelji, s palico do krvi pretepel. Mož je iskal pomoči proti surovemu sinu pri orožnikih.
š Tajnosten slučaj se je dne 31. m. m. dogodil v ljutomerskem okraju. Dekleti Ivana Ivovačič in Amalija Kol-manič sta se tega dne popoldne podali v Ivanjce, da nakupiti nekaj nagrobnih okraskov. Pot ju je peljala skoz gozd in tu je Ivovačič zaostala. Kolmanič je šla dalje in ker prijateljice le še ni bilo, jo je prišedša na kraj gozda začela glasno klicati. Odgovora ni dobila nobenega; zato je šla nazaj v gozd in tu je našla Ivovačič s prerezanim vratom in borečo se s smrtjo. Zraven nje je ležal ostro nabrušen nož, ki je bil last ponesrečenke, ki je kmalu nato umrla. Nek kmet, ki je v bližini delal na polju, potrjuje, da je slišal klice Kolmaniče-ve. Jako čudno pa je, da se ni moglo najti denarnice z nekako 41 kronami, ki jo jc Kovačič imela pri sebi; krog 2 kroni drobiža je vzela po lastnem priznanju Kolmanič, češ, da polovica vsega, kar je ostalo po umrli, pripada njej, ker sta živeli v takem razmerju med sabo. Bankovec za 20 K, ki ga je Kovačič hranila na dnu svojega kov-čeka, je vzel oče Kolmanič, češ, kot odškodnino, ker je Kovačič dalj časa pri njih stanovala. Govori se, da Kolmani-čevi niso radi trpeli Kovačičeve med sabo. Umrla je baje od letošnje spomladi, ko ji je umrla mati postala otožna in se je zadnji čas udala tudi žganjepitju. Večkrat je baje govorila o samoumoru. Truplo so prenesli v ivanj-sko mrtvašnico in je obducirali. Preiskava bo pač pojasnila ta tajnosten slučaj.
š šestkrat je streljal nase v Opatiji
55 let stari trgovec Dragotin Makeš iz Celja. Bil je dve leti v sanatoriju dr. Schtlka v Opatiji. Ranjen je težko.
š Našemljeni napadalci. — Eden mrtev, drugi težko ranjen. Posestnikov sin Franc Zoichter iz Razvine je čul, da ljudje o njem govore mnogo slabega. Mislil je, da jc povzročitelj teh govoric posestnikov sin Jožef Grašič iz Pivolc. Zoichter je nagovoril tovarše Franceta Maleinerja in Janeza Vabiča, da napadejo Grašiča. Napadalci so si dali krinke na obraz in napadli Grašiča, ko se je okolo 9. ure zvečer vračal domov. Grašič se je branil pred udarci s koli, kakor se jc vedel in znal ter je potegnil nož. Kmalu sta Zoichter in Malciner pobegnila in tudi Vabič je kmalu pobegnil. Grašič je nato mirno šel domov. Drugo jutro se je raznesla vest, da so Maleinerja dobili na cesti mrtvega. Grašič je takoj dejal očetu: »Ako je tako, potem sem ga jaz« in se je sam šel javit sodišču. Glavni napadalec Zoichter jc .težko ranjen.
Znanost in umetnost.
' Kipar Ivan Zajec v Trstu. Znani slovenski kipar g. Ivan Zajec, stvaritelj Prešernovega spomenika v Ljubljani, biva že mesec dni pri Sv. Ivanu, kjer, odtegnjen javnosti, pridno dela ha novem umotvoru. V skromnem atelierju, pripravljenem za silo v stranskem poslopju nekdanje svetoivanske domobranske vojašnice, modelira umetnik Zajec že skoraj mesec dni relief »Vstajenje«, namenjen za Majdičev mavzolej v Kranju. Te dni je bil ilnati model že dovršen in sedaj se izgotavlja sadrov posnetek, ki bo dovršen koncem tega tedna. Punktiranje reliefa v kararski mramor se bo izvajalo v Ljubljani. — Reliefova plošča, visoka okolu 2 metra in pol in široka 120 m, ima pravokotno obliko; le od zgoraj se zaobroblja v polukrogu. Šestero v basreliefu izvedenih figur karakteziral idejo umotvora. Vstajeneja dan: mrtvi se zbujajo, se izrivajo iz grobov in dvigajo navzgor, nasproti iz višino prisevajoči nebeški luči, ki čim dalje vliva življenja v njih trupla. Najvišja podoba — ženski akt — se je že popolnoma povrnila k življenju; na njenem telesu ni več nikakih znakov groba; vstajenje se je pri njej že dovršilo in z izrazom rajske blaženosti v licu plava svobodno navzgor v eterične višave. Nje se oklepa nižje postavljena podoba — drugi ženski akt, najlepši iz vse grupe. Tudi njeno telo je že popolnoma prešinjeno z življe-, njem, ali od mrtvih vstala, ne zaveda se še popolnoma in nebeška luč jo mami, da mora obrniti stran svoj obraz. Moški akt ob njeni levi strani se je ravnokar dvignil ven iz groba. — Njegovo nogo nosijo še znak grobne more: mehanično, nezavestno gre oživljajoči luči nasproti. Njegov pogled je še obrnjen navzdol v hladni grob in nudi roko svojemu bližnjemu — moškemu truplu s kadaveričnimi potezami, molečemu napol izmed grobnega skalovja, — ki se je komaj prebudilo iz grobnega spanja in so preriva vun iz groba. Zlasti prve tri postave tvorijo krasno skupino; plapolajoči pajčolan, ki ovija to trojico, nazorno predstavlja njen vnebohod. Nekoliko osamljeno od te skupine, na desni strani, plava navzgor, že rešena grobnih spon, druga popolna moška figura z izrazom neizmerne tolažbe in vere v licu. Pod njo se skoraj obupno in z naporom vseh sil dviga moško truplo iz groba. Napetost mišic, izraz obupnega napora, v polu-mrtvaškem licu — vse ozadje je tako, da se to-le figuro lahko kvalificira brez drugega kakor najlepšo umetniško kreacijo vsega reliefa. Vtis, ki ga na-pravlja relief na gledalca, je rčš mogočen in bo seveda še večji, kadar bo relief izgotovljen v kararskem mramorju.
—	Gospod Zajec namerava ostati sedaj stalno v Trstu in ondi urediti svoj atolier. Seveda bo izgotavljanje mra-mornega reliefa zahtevalo še poldrugi mesec njegovo prisotnost v Ljubljani, nakar se g. Zajoc zopet povrne v Trst k nadaljnemu delu.
Dve kulturni slavnosti na Hrvaškem. Dne 27. t. m. se vrše v Zagrebu dve kulturni slavnosti. »Bratje Hrvat. Zmaja« odkrijejo ta dan spominsko ploščo Stanku Vrazu v hiši, kjer je umrl. Pri tej slavnosti sodelujejo tudi Slovenci. »Matica Hrvatska« pa priredi v spomin Vrazove stoletnice slavnostno akademijo. — Ravno ta dan (27. t. m.) pa bo slavilo zagrebško deželno gledališče 50-letnico, odkar je v njem zagospodoval hrvaški jezik. Popoldne se bodo predstavljali Freudenreichovi »Graničarji«, pri večerni slavnostni predstavi pa: »Slava njima! — Slava Vrazu« od Ogmzoviča in pa II. dejanje »Porina«.
* »Mentor«. III. letnik. Zvezek 2. Vsebina: Črna liska. (Prof. Pengov.) — Misli k sv. pismu. (Dr. J. Gnidovec.) — Prva pot v Sveto mesto. (Dr. J. Zore.)
—	Navod za šahovo igro. (A. Uršič.) (Dalje.) — Drobiž: Kratka naloga. — Originalna kazen. — Zakaj ima februar tako malo dni. — Razmere med zahtevo in dosegljivostjo. — Davki za Friderika I. — Drevesa — učitelji. — Čudni običaji; — Enorog — nosorog v pravljici. — Guillotina.
' Introitus et Communiones za na jvečjo in večje praznike cerkvenega lota. Po novi vatikanski izdaji priredila Franc Kimovcc in Stanko Premrl. Cena partituri je 2 K, posamezni glasovi so po 1 K. — K partituri, katero je pred letom »Cerkveni Glasbenik« prinašal v prilogah so pravkar tudi glasovi v zalogi »Katoliške Bukvarne« izšli v priročni obliki žepne izdaje. Velike važnosti in pomena jo za razvoj tradicionalnega korala izdaja omenjenih glasov, ki so pisani v vijolinskom ključu in obsegajo, kakor partitura 26 in-troitov in kom unij za največje in večje praznike cerkvenega leta. — Cerkvena glasba pri nas tako vrlo napreduje, da
se nam ni ustrašiti drugih narodov; ne sme torej niti stopinje zaostati tudi v gojitvi korala. Marsikdo bi se sicer izgovarjal, češ, naša cerkev je revna, si ne more nabaviti dragih koralnih knjig. Prejšnjo koralne knjige so bilo res drage in je bil tak izgovor vsaj deloma utemeljen. Sedaj pa, ko imamo pri nas po zaslugah gg. Kimovca in Premrla izdajo novega korala, je vsak izgovor popolnoma izključen in neopravičen. Gg. organisti! Sezite po tej prepotrebni knjižici in pričnite resno učiti in gojiti edino pravo cerkveno petje — koral. Oni cerkveni pevovodja, ki se ž njim bavi in ga goji, je umetnik, ki izpolnjuje vzvišeno dolžnost svojega poklica po predpisih sv. Cerkve. — Glasovi in partitura se dobijo in naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Ljubljanske novice.
lj Najvišja zahvala. Na vseh ljudskih in meščanskih šolali ljubljanskih so se ob 80. godu Nj. Veličanstva vršile interne slavnosti in je zbrano učitelj-stvo in šolska mladina ob tej priliki sporočilo Nj. Veličanstvu brzojavno svojo neomahljivo udanost in čestitko, za kar jima je došla iz kabinetne pisarne Najvišja zahvala.
lj Umrl je danes zjutraj v hiralnici preč. gosp. Jožef Klemenčič, c. kr. katehet v pokoju. Dočakal je visoko starost blizo 87 let, katera je dobro nosil do zadnjega. Svoje premoženje je zapustil deški sirotišnici v Marijani-šču. Mnogoteri njegovi učenci so ga bodo ob njegovi smrti hvaležno spominjali. Pogreb bo jutri ob 4. uri popoldne.
lj Mešani zbor «Ljubljane« ima jutri v soboto ob pol 8. uri v dvorani S. K. S. Z. vajo. Danes v petek seveda redna vaja moškega zbora. — Zborovodja.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov uljudno vabi na Martinov večer, ki ga priredi v svojem domu, Komenskega ulica št. 12, v nedeljo, dne
13.	novembra, točno ob 6. uri zvečer. — Spored: 1. G. Sattelmair: »Lovska«, zbor. 2. P. Križkowsky: »Utopljenka«, zbor. 3. H. Volarič: »Divja rožica«, dvo-spev; pojeta gg. Avg. Jeločnik in Fr. Jager. 4. »Potrta rekruta«, komični dvo-spev. 5. Gašper, Melhior, Boltežar ste-klačar, kuplet. 6. Govor. 7. »Cirkus Smolenski«, veseloigra v dveh dejanjih. Dejanje se vrši ob žegnanju v Šiški. 8. Prosta zabava. — Vstopnina 70 vin. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
lj Vojaška vest. S 1. marcem prihodnjega leta se ljubljanski 27. domobranski pešpolk izpremeni v pogorski (cesarskolovski) polk in bo od 16 na 10 kompanij zmanjšan. Štab in 6 kompa-nij pride v Gorico, 4 kompanije pa v Kobarid. Namesto njih pridejo v Ljubljano ali huzarji iz Ogrske ali pa gra-ška domobranska havbiška divizija št. 22.
lj Odbor deželne zveze gosfilničar-skih zadrug na Kranjskem je v seji dne
14.	oktobra t. 1. med drugim tudi sklenil prirediti pričetkom meseca decembra splošni gostilničarski shod v Ljubljani.
lj Slovensko deželno gledališče.
Jutri, v soboto zvečer prvič francoska burka v treh dejanjih »Zakonske metode« (za par-abonente). — V nedeljo popoldne ob 3. pri znižanih cenah burka »Svet. brez moških« (izven abonma-na; za lože nepar); zvečer ob 7. drugič Fallova opereta »Dolarska princesa« (za par-abonente). — V torek drugič v sezoni Bissonova senzacijonalna drama »Neznanka« (La Femme X.) za nepar-abonente.
lj »Društvo slovenskih profesorjev« priredi v soboto, dne 12. novembra, ob 8. uri zvečer sestanek v restavracijski dvorani »Narodnega doma«. Predava g. profesor R. Hočevar o tgmi: »Šolska občina«. Na obilno udeležbo vabi odbor.
lj Na oklicih so: Postajni ekspedi-jent g. Ivan Radanovič z zasebnico Frančiško Puntschart; Ignacij Novak, trgovski poslovodja, z blagajničarko Ljudmilo Kraigher; Stanislav Mahovič, brivski mojster, z zasebnico Frančiško Klemenčič; Leon Dzimič, c. kr. davčni azistent, z zasebnico gdčno. Frideriko Moditsch.
lj Sreča v nesreči. Danes okoli pol 2. ure popoldne jo s strehe trinadstrop-ne hiše v Bethovvenovi ulici št. 4 na dvorišče padel 181etni kleparski pomočnik iz Šiške Jožef Cerkovnik ter se le na desni nogi poškodoval. Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. Prvo pomoč so mu dale v hiši stranke s tem, da so mu polagale na glavo obkladke. Čudo jo veliko, da se Cerkvenik pri taki visočini ni ubil, marveč je bil pri popolni zavesti, je govoril nezmeden» ter
tudi o kakih budili bolečinah ni tožil. Zares sreča v nesreči.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Luštrik, delavka, 86 let. — Marija Ja-kše, krojačeva vdova, 62 let. — Jakob Kraljič, delavec, 58 let. — Rozalija Gabe, služkinja, 24 let. — Cecilija Jama, posestnikova žena, 43 let. — Fran Podržan, železniški delavec, 34 let. J. Vivod, hči kaznilničnega paznika, dva meseca, Streliška ulica 15. — Marija Avsenik, kuharica, 52 let, Streliška ulica št. 2.
lj Opozarjamo občinstvo na današnji večer umetniške družbe Mourdiny, Wintherry Fayand Compagnie v veliki dvorani »Uniona«. Včerajšnji večer je bil izvrstno obiskan in so vse točke izredno ugajale, tembolj ker je večina novost za Ljubljano.
lj Prijet tat. Pred štirinajstimi dnevi se je v neki gostilni v Vegovi ulici prisedel k nekemu kolarskemu pomočniku nek, takrat njemu po imenu neznan človek. Ko sta vsak svojo merico popila in zapustila gostilno, sta šla potem skupaj po mestu. Hipoma pa neznanec seže pomočniku v žep in mu ukrade 24 kron vredno žepno uro z verižico in zbeži. Policija je včeraj kot osumljenca aretovala 32-letnega samskega strehokrovca Alojzija Avgustin-čiča iz Bukovice pri Litiji in ga izročila sodišču. Avgustinčič je bil zaradi nepoštenosti že večkrat kaznovan.
lj Služba začasnega sluge. Išče se začasni sluga, izvežban v postrežbi pri učnih zbirkah. Pojasnila daje c. kr. ravnateljstvo višje realke. Plača po dogovoru.
lj Trmoglavec. Ko je včeraj popoldne peljal nek voznik proti Štepanj-skem mostu voz z otrobi napolnjenih vreč, mu je že po poti bilo povedano, da s tem vozom ne bode mogel čez most, ker ga baš posipajo, a se ni za to nič zmenil, marveč zapeljal nanj. Na mostu se je voz ustavil in sta konja bila pri tem hudo trpinčena in ker ga nista mogla izpeljati, je moral voznik več vreč odložiti, da jo mogel z vozom naprej. Pri tem je zamudil precej časa, a poleg tega jo imel še sam mnogo trpljenja z vrečami, kar se ima zShvaliti edinole svoji trmoglavosti.
lj V past je prišel. Včeraj se je na policiji kot brez sredstev zglasil samski mizar Ivan Vizjak, rojen leta 1883. v Malem Trnu in na Krško pristojen, kateri je dne 11. junija 1909. pobegnil iz preiskovalnega zapora v Paternionu, kjer je bil v preiskavi zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Policija ga je zaprla in potem oddala tukajšnjemu sodišču, katero ga pošlje nazaj v Paternion.
lj Preprečena požarna nevarnost. V noči na dan 10. t. m. ob pol 3. uri je stražnik Prelovec I. ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje v dvoriščni delavnici hiše št. 3 v Slomškovi ulici zapazil svit ter se prepričal, da se je od ponve z gorečimi cinovimi ostanki, stoječe na tleh, poleg vnel kup oglja. Pogasil je ogenj s pomočjo domačih ljudi, ne da bi bilo treba poklicati požarno brambo na pomoč.
lj Zaradi prepovedanega povraika je bil včeraj aretovan leta 1852. na Ple-šivici rojeni ter na Brezovico pristojni Ivan Mrak. Oddali so ga sodišču, po prestani kazni ga pa pošljejo po od-gonu v domovno občino.
ZASEDANJE MORAVSKEGA DEŽELNEGA ZBORA
je bilo včeraj med burnimi prizori zaključeno.
Fo svetu.
Obešenje dr. Crippena je odločeno na 23. t. m. Branitelj je vložil novo prošnjo za pomiloščenje, češ, da Crip-penu niso mogli dokazati, da je umoril svojo ženo.
Višjega državnega pravilnika so aretirali v Bukareštu. Višjega državnega pravdnika Belanima dolže, da se je dal opetovano podkupiti.
14 odsekanih glav mladih deklic v kovčeku. Med prebivalci mesta Vilnc je silno razburjenje. Na kolodvoru je bil najden kovček, v katerem so našli 14 odsekanih glav mladih deklic. O morilcih ni sledu.
Žalosten družinski dogodek. Bogati rovinjski posestnik Vcnier Rosetto ima razven drugih odraslih otrok 25-letno hčer Frančiško, ki so jo radi ne-znosljivega zadržanja morali odstraniti iz hiše. To dni pa je na večer naenkrat prišla zopet domu in od svojega že zelo starega očeta burno zahtevala 1000 goldinarjev. Starček jo je tolažil, naj počaka do prihodnjega jutra, ker mora še preje govoriti z občinskim tajnikom; toda Frančiška je dalje zahtevala denar takoj in ker se je oče branil, zagrabila ga jo za vrat in ga pričela daviti. Na starčkovo vpitje je prihitcl 3i-lotni
sin Matej in ko je videl položaj, ustrelil je na sestro, ne da bi jo posebno ranil. Ker tudi tedaj šo ni izpustila očeta, je Matej sprožil v drugič in Frančiška se je v prsi zadeta zgrudila na tla. Matej je nato takoj tekel na policijo, ki ga je zaprla, Frančiško pa so po prvi zdravniški pomoči prepeljali v puljsko bolnišnico.
Inženir utonil. Iz Celovca se 10. t. m. poroča: Včeraj je pri kolavdaciji dravskih zgradb ponesrečil deželno-vladni inženir Anton Wieser. Ladja, na kateri se je nahajal Wieser, je namreč nasedla, nakar je hotel Wieser plavati k bregu; toda izginil je v valovih in utonil.
Danubijsko ravan bodeta znanstveno preiskali dve nalašč v ta namen sestavljeni komisiji iz Budimpešte in Zagreba. Komisiji se delita v 11 odsekov. Vse delo bo trajalo najmanj 15 let.
Visoka šola za politične znanosti. »Korr.« poroča iz Prage, da naznanja poseben odbor poslancev, vseučiliških profesorjev in zasebnih učenjakov po končanih večletnih pripravah, da se bo v kratkem aktivirala v Pragi visoka šola za politične znanosti. Strokovnjaki bodo predavali onim, ki hočejo delovati v javnosti, pri čemur pa bo vsaka tendenca izključena.
Kinematograf na letalnih strojih. Z izumom letalnih strojev se skuša najbolje okoristiti vojna tehnika. Letalni stroji naj bi služili v vojni kot poizvedovalci ter naj bi imeli nalogo poročati o položaju in kretanju sovražnika. Težkoča v tej vojaški službi letalnih strojev jo, da letalni stroji ne morejo obstati v zraku na enem in in istem mestu in tudi ne morejo počasi leteti. Vsled tega se tudi ne more opazovati z letalnega stroja natančno, kaj se godi na zemlji. Ta nedostatek skuša odpraviti, kakor se poroča, polkovnik Etienne, upravitelj vojaške zrakoplovne postaje v Vincennesu poleg Pariza, in sicer s pomočjo kinematografa. Etienne namreč misli, da bi se moglo s kinematografičnim aparatom raz letalnega stroja napraviti toliko posnetkov površine zemlje, da bi se moglo dobiti jasno sliko o vojaških utrdbah, ki se jih hoče ogledati. To so že poizkušali nad trdnjavo Vincennes, kjer so raz letalnega stroja napravili posnetke trdnjave na filme; clolge več desetin metrov. O uspehih teh zanimivih poizkusov francoske vojaške oblasti popolnoma molče. Pred Etiennom je isto poizkušal tudi aviatik Latham na svojem letalnem stroju Antoinette«, a so mu poizkusi popolnoma neuspeli.
Veliki dobički z gojitvijo cvetic. E.
T. Wanzer, kteri je po poklicu trgovec v Čikagi, je kupil dvajset akrov sveta v Illinoisu in sicer v Du Page countiju. Ker je imel mož denar in ker je praktičen, si je svojo farmo takoj uredil tako, da ga zaniore dobro preživeti. Napravil jo velik cvetličnjak ter napeljal povsod gretje s paro. Zlasti je posvetil svojo pažnjo nageljem. Cvetličnjak si je postavil na pol akra V tem je gojil cvetlice pozimi, poleti pa je zasadil cvetlice skoro po vsem svojem vrtu. Ko je delal račun konec prvega svojega leta, jo videl, da mu nosi farma povprečno po tisoč dolarjev na mesec. Res ga je veljala naprava precej, amp^ik lahko se reče, da se mu je izplačala že prve dve leti. Zanimivo je nekaj pri tem. Imenovani jo živel vse svoje življenje v mestu. Ko je prišel ven, jo vedel, da je več stvari, v katerih je več denarja, kakor pa v žitu, krompirju in drugih pridelkih. In poprijel se je cvetličarstva in nese mu tako, da mu ne more bolje. V poljskih pridelkih in živinoreji ni namreč največ denarja. Ampak stvar je taka: če človek iznajde pravo, mu gre. Če živi s časom in misli, potem tudi iznajde marsikaj. Ne samo v cvetlicah, tudi v drugem je denar. Zlasti v kokošjireji, čebelah, gobah in drugem. Da pa ljudje ne znajo izkoristiti tega, je vzrok v tem, ker mislijo, da ni treba znati za kmetijstvo prav nič. Večkrat in skoro navadno vidimo najboljše in najnaprednejše poljedelce v ljudeh, kateri sploh nikdar na polji niti delali niso. Ti vedo, da ne znajo, pa uče teoretično, to je iz knjig. In ta trud se jim kmalu bogato poplača.
Nobelovo nagrado je akademija znanosti v Stockholmu prisodila fiziku I. D. van der Vaalo v Amsterdamu. Literarno nagrado dobita letos Pavel Ileyse in Werner Ileydenstam.
Princ Napoleon in francoski prestol. Iz Berolina poročajo: Splošno se zatrjuje, da princ Napoleon aspirira na francoski prestol. Njegova ženitev z belgijsko princezinjo Klementino je to njegovo idejo še bolj učvrstila. Princ si jo uredil v svojem privatnem življenju popoln dvor, kakor kak kralj. Nadalje trdijo, da je sklonil ostati z rojali-sti v najintimnejih odnošaiih ter delati ¡¿kuuno ž njimi.
Truplo v vreči. Iz Berolina se poroča: Pred nekaj dnevi so potegnili ribiči v bližini Lutrovega mosta iz reke Spree vrečo, v kateri so našli nepoškodovano truplo mlade deklice. Policija je sedaj dognala, da je utopljenka neka prostitutka, ki se je vozila z večimi osebami v čolnu. Ti so jo zlorabili, nato pa vtaknili v vrečo in vrgli v vodo. Tri zločince so že aretovali.
Telefon na cesti. Mestna uprava v Detroitu, v ameriških združenih državah, je uvedla zelo koristno napravo, da more kontrolirati svoje varnostne organe. Tem jc namreč sedaj naročeno, da se morajo v gotovih presledkih javiti telefonično pri osrednji policijski stražnici. Policijski stražnik in uradniki so dobili namreč male ročne telefonske aparate, ki jih zvežejo, kadar je treba, s telefonskim omrežjem pri posebnih kontaktih. Teh kontaktov, tako-zvanih »Wayside« postaj je 500, ter so enakomerno razdeljeni po vsem mestu na ulicah in javnih prostorih. Policijski stražnik pride, izvleče iz žepa telefonski aparat, ga zveže s telefonsko žico, ki jc vzidana v kako hišo ter lahko na cesti telefonira, kamor se mu zljubi.
Slon rešil tisoč ljudem življenje. Pired kratkim je reka Ganges nenadoma narasla in prestopila bregove, ko so se v nji Ljpali pri Sorori številni indijski romarji. Človeških žrtev pa bi bilo veliko več, ako bi ne reševal pameten slon pobožne romarje iz vode. Na tisoče Indijcev se je kopalo v sveti reki Ganges, ko je hipno narasla reka in je utonilo okoli 200 romarjev. Slon pa, ki je bil last nekega Junga Baha-durja, rešil je več kot, 1000 romarjev iz reke. Privezali so okoli njega vse polno vrvi. Umna žival pa jc plavala v reko, romarji so se prijemali za vrvi in slon jih je izvlekel na suho. Slon je ponavljal svoje delo toliko časa, dokler je bilo videti še kakega človeka v vodi.
: Naročajte „Slovenca".:



Telefonska in \w.mvm poročila.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Dunaj, 11. novembra. Danes je avstrijska delegacija sprejela proračun zunanjega ministrstva z vsemi glasovi proti glasovom slovanske opozicije in socialnih demokratov. Kar jc še bilo govorov, so bili deloma zelo ostre polemike. Dr Šusterešič je izjavil, da se mu je zamerilo, da jc kot podlago državnih zvez navedel interesno skupnost in da je Nemčija svoje dobro razumljeno interese varovala, ko so je dogovora lojalno držala. Nemci izjavljajo, da odgovarja ta zveza njihovim srčnim čutilom, na stališče srčnih čutil se pa vodilni državniki ne smejo postaviti, ker sicer bomo morali sklepati zveze z vsemi evropskimi državami. Kar so tiče Nathanovega govora proti sv. očetu, so ga celo liberalni krogi v Italiji z ogorčenjem zavrnili, odveč je torej govoriti sedaj o tem v delegacijah na način, ki niti ne odgovarja liberalnemu javnemu mnenju v Italiji.
Dunaj, 11. novembra. Po rešitvi proračuna zunanjega ministrstva je delegacija pričela razpravo o proračunu za Bosno in Hercegovino. Govori delegat dr. B a 1 j a k. K besedi je oglasen tudi dr. Šusteršič.
BLAMIRANI MASARYK.
Dunaj, 11. novembra. V današnji seji avstrijske delegacije je ponavljal Masaryk svoje očitanje, da so bili velc-izdajniški dokumenti ponarejeni v avstrijskem poslaništvu v Belgradu ter je izjavil, da je za te falzifikacije vedel avstrijski poslanik v Belgradu, For-gach. Nato je vstal grof Aelirenthal ter je izjavil, da je časnikar Vašič, katerega se navaja kot glavno pričo, izsiljevalec, oseba, ki jo na jako slabem glasu, kar je povedala tudi belgrajska »Štam-pa«. Masaryk da je lahkoverno postopal. Tudi »Bieči« je brzojavil in trdil v brzojavki, da je grof Forgach dokumente ponaredil. S tem se je le hotelo v že pomirjeni Srbiji javno mnenje zopet razburiti. To se je pa temeljito Izjalovilo. Avstro-ogrska vlada in srbska vlada sta v tem eno. Nato se je, zopet dvignil Masaryk ter rekel, da je Aehrenthalov govor razžaljenje za delegacijo. Grof Aehrenthal naj izjavi, ali je Forgach z Vašičem občeval ali ne. Aehrenthal se je takoj dvignil in izjavil, da grof Forgach z Vašičem ni občeval.
Belgrad, 11. novembra. Masaryku v Belgradu pomagal zbirat »gradi-
vo«, katero Je sedaj Masaryk Iztresel pred avstrijsko delegacijo, tudi urednik roškega »Novega Lista«, S u p i 1 o.
DEMENTI GLEDE HRVAŠKEGA MINISTRA.
Zagreb, 11. novembra. S kompe-tentne strani se demontira vest, da bo grof Pejačevič imenovan za hrvaškega ministra.
POLOŽAJ NA TURŠKEM.
London, 11. novembra. Iz Aten brzojavljajo: Položaj na Turškem je zelo nopovoljen. Deficita je 15 milijonov turških lir. Staroturško gibanje se vedno bolj širi.
NAPAD NA POSLANIKA AMERIŠKIH ZDRUŽENIH DRŽAV.
New York, 11. novembra. Iz San Antonio (Texas)) prihaja vest, da je ondi poulična sodrga izvršila napad na poslanika ameriških Združenih držav.
ROPARJI ODPELJALI DRUŽINO RUSKEGA KONZULA.
Peterburg, 11. novembra. Iz Teherana se poroča, da je bil ruski konzul Petrov s svojo družino in svojim spremstvom od roparjev napaden in odpeljan.
Prvi zofočki
bodo hitro prodrli, brez vsakega krča ali med časom dobivanja zob tako pogosto nastopajočih težkoč v prebavi, ako se da otrokom Scott-ova emulzija. Ona prtpreči noči brez spanja, z»bčlci rastejo močni, ravni in zdravi. 34l.tni dober sloves je porok za to trditev. To je brez dvoma, da bo tudi Vaše dete	3109
Scoft-ouo
ne samo rado zavživalo, ampak tudi zelo lahko prebavil tudi tedaj, ako bi mu mL-ko povzročalo težave.
Pristna le s to znamki — ribičem — kot garanciisUtn znakom SCOTT- ovega ravnanja!
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah.
purmani
okolu 150 glav se dobe do pondeljka
na voli
5-1
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
VZa/bel/.kosm. zobo-čisttl. sreJ-
Izdelovatelj G. <£e!/C¿l
Ljiibliana, Stritarjeva ulica ?
se sprejme takoj pri Sv. Juriju ob Pesnici nad Mariborom.
Ponudbe na Cerkveno p r e ds toj ni štvo.
3251
oJermvaHoz!
železnato J-Gna-Virio
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re» konvalescentom in malo-krvnira zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbornl okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
c. in kr. dvorni dobavitelj
TBST-Barkovlje. ■
Kurzi efektov in menjic.
<lne 10. novembra 1010.
Skupna 4<V„ konv. renta, maj—november ....
Skupna 4<y0 konv. renta, januvar —julij...........
Skupna 4-2o/0 papirna renta, februar—avgust ........
Skupna 4-2% srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta . . . . . Avstrijska kronska renta 4% . . Avstrijska investic. ronta 3«/0 . Ogrska zlata renta 4% .... Ogrska kronska ronta 4°/0 . . . Ogrska investicijska renta 3i/2°/0 Delnice avstrljsko-ogrskc banke Kreditne delnice .......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Rublji...........
9315 9310
9860
91360 11550 9305 8205 UHO 9155 8100 1855 0(1100 24075 11700 2351 1909 9500 254»/»
pri nakupu blaga za moške obleke v trgovini K. Mlklauc, Ljubljana, Stritarjeva ulica S
o veliki zalogi sukna in tudi o zelo ugodni ceni. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Veletrgovina špecerijskega DJaga in deželnih pridelkov
ANTON KOLENC
,Narodni dom" CELJE Qra§ka cesta 22.
(v lastnih hiSah).
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, fižol, krnimo, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje svete in suho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga In deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah.
Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam točno in so lidno postrežbo z vedno svežini blagom po najnižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove debel po 2-10, droben po 140 K 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
Pismena naročila se z obratno pošto izvrše.
TIiZXI<: otorv I-i,
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 11. novembra.
Pšenica za april 1911.....10 82
Rž za april 1911.......7*79
Oves za april 1911......8 27
Koruza za maj 1911......5 54
Lfektiv trdneje.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2/«, sred. zračni tlak 730 0 mm
j Stanje Cas opa- i baro-zovanja 1 metra v mm
Tempe-;
rT i ¡
Celziju
Nebo
7315 j 2 0 j si. szah. 735-4 -0 0 ! si. vzh. 2. pop 732-9 7 0 ; si. jug.
dež megla jasno
'H '•»' '	j ■	jaaiiw
inja včerajšnja temp. 5 7J, norm. 4-91.
.S è 5 » a S •S -r S
334
X@Xl!XllK@Ki]XilKilXi]Xi]KilXllKiiXilXilXllXilX
m
*	4	X
■ m
l x
x
tller, Sv. Petra cesta, štev. 31. g
priporoča (kot bivša mnogoletna uslužbenka klobučnega oddelka Henrika Kenda) 11
salon
x ü
X
\m
XI
X
lepo in ceno izbiro, damskih, dekliških, otroških klobukov, finih modelov in čepic, g
:	Žalni klobuki vedno v zalogi.	:
:	Popravila se izvršujejo točno in ceno.
H 2726 8	[B]
XHX@X@X[lXHX[lX@XIlXHXSXSX[lX@X[iX@X[lX
X
m
X
Hrezbarono, rumeno in rnsauc za parkete ali polikane tla priporoča u škatiljali po en, pol in četrt kg ali prosto
= HDOLF HHlIPTIMinil =
prva kranjska tovarna oljnatih barv. firneža. laka In sisk. klela
St. 35072.
Razglas
V	smislu § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano
se javno	naznanja, da so proračuni o dohodkih in stroških za leto 1911 in sicer:
1.	mestnega zaklada;
2.	mestnega ubožnega zaklada;
3.	zaklada meščanske imovine:
4.	ustanovnega zaklada;
5.	mestnega loterijsko-posojilnega zaklada;	*
6.	amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila:
7.	mestnega vodovoda;
8.	mestne elektrarne in
9.	mestne klavnice že sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni, od 12. do 25. novembra letos javno občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih
Mestni magistrat ljubljanski
dne 10. novembra 1910. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik
5522	Laschan 1. r.
i&M &
ca-var-
I) H^JJTTNER urar. prva največja domača	. jj^q«
tt ay r--— exportnatvrdka Ur,zlatnine "" t f| i
Britja nti p„ „T* cVn, Ljubljana Mestni trg ¡n srobrnine. Lastna tovarna ur všvici. li'
s ¿ ' fmb '
Hgpi
■ Valjčni mlin v Domžalah
I. Bončar, Ljubljana
Centralna pisarna in skladišče: Venova ul. 6.
Telefon interurb. St. 120.
T :2ion interurb. St. 129.
Priporoča pšenično moko izursfne ka-kouostš, otrobe in druge mleuske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Grnden & Kotnp., Stolni trg 9.
Šestina
sc vzame na račun ali v najem.
Ponudbe naj sc pošljejo pod besedo: „Zanesljivost" na upravništvo »Slovenca«.
C"

Rnt. Bajcc
cvetlični salon
Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu
Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila točno. Cene zmerne.
3662 52-1
Za slabokrvne in nrebolele
jc zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) Branko K 4*— BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
tKUC
Tri žlice
&

železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo lc tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska stcklenica 2 K.
Krušne damske klobuke
kakor tudi za deklice in otroke najnovejše mode v največji izbiri po zelo ugodnih cenah priporoča
modni salon P. Magdič,
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
3012
Gostilna
z gospodarskim poslopjem, prostornim dvoriščem in lepim sadnim vrtom sc pod ugodnimi pogoij proda ali da v najem. Proda se event. tudi samo skedenj. Ponudbe pod: »Ugoden nakup« na uprav, lista. 32 7
Zaradi premembe želi zopet vstopiti v kako župnišče = Vešča popolnoma vsega, pridna in z dobrim spričevalom. Nastopi lahko prccej. Naslov pove upravništvo „Slovenca". 3287
Najvažnejše x\(\y\o • tli 1 Vi P°P°^n0 čisto in je, da se kupi [Jv^I J v* in fJU.il brez vsega duha.
Tako perje in puh se dobi pri znani tvrdki
w
Anton Sare v Ljubljani
Selenburgova nI. 5, na vogalu Knaflove nI. (nasproti glavne pošte)
Perje '/2 kg po ,
po sledečih cenah: K 168 Puh siv 12 kg po
250 335 4-20 585
bel
K 525 „ 6-25 , 675 . 835 . 10—
Pošilja sc poštnine prosto s povzetjem.
2964 J


rna u
Spillmannove povesti: m Za mhQ mladino..
Zanimivo pisane Spillmannove povesti so obče priznane kot berilo ne samo za mladino, temveč tudi za odračšene, in kakor malokatere druge navajajo k čednostnemu in nr.avno-lepemu življenju. Te povesti imajo tudi mnogo poučnega jedra.
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskib vojsk na Novi Zelandiji. K —-tO, vezano K —'60.
2.	zvezek : Maron, krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja kristjanov po Druzih. K —-40, vezano K -'60.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest s kavkaških gora. K —"40, vezano K —'60.
4.	zvezek: Praški Judek.^povest. K —'40, vezano K —■'(K).
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. K —-40, vezano K —'60.
f>. zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa. K —40, vezano K —'60. 7. zvezek : Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz 17. stoletja. K —-00, vezano K —-80. zvezek : Tri indijanske povesti. I. Namameha in Vatomilko, II. Tahko, mladi misijonar, III. Zadnja pot O. Kenčja. I< —60, vezano K —-80.
0. zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —-(¡0, vezano K —"HO.
10.	zvezek: Zvesti sin. Povest za vlade Aklmrja Velikega. K —1'40, vezano K —-60.
11.	zvezek: Rdeča in bela vrtnica. Rdeča vrtnica ali mladi mučenoe iz Singare. Povest iz jutrovo deželo. — Rela vrtnica nli mlada spoznavalka. K —-40, vezano K —-60.
12.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —-00, vezano K —-80.
13.	zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. K —'60; vezano K —'80.
14.	zvezek: Prisega buronskega glavarja. Povest iz starejše misijonsko zgodovino kanadske. K - •60. vezano K —'80.
15.	zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K —'40. vezano K —•(>().
16.	zvezek: Zlatokopl. Povest iz misijonskega potovanju po Alaski. K -■<>(), vezano K —-80.
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. Povest izza časa odkritja Amerike. K —'(K), vezano K — 80.
18.	zvezek: Preganjanje Indijanskih misijonarjev. K —.60, vezano K —-80.
10. zvezek : Mlada mornarja. Povest iz Kajene. K — 60, vezano K —-80.
Koristno berilo jc najboljši pripomoček dobri vzgoji. - Najbolj priporočljive so dobre povesti za mladino, ki imajo pa poleg zanimive pripovedne vsebine tudi to prednost, da blažijo in vzgajajo srce, bistrijo um in vzbujajo zdravo domišljijo; med najboljše v plemenitem, nepokvarjenem krščanskem duhu pisane spise prištevamo sledeče:
auza: i
Robinzon starši.
Povest s podobami za otroke. K 1'40. To je stara krasna povest o Robinzonu v novi obliki z okrajšanim besedilom in izredno dobro pogodenimi večbarvnimi slikami; lepšega berila in bolj priporočljive knjige za nazorni pouk naše mladine ne poznamo.
Vvvoritlialril Knjiga s podobami za otroke. K —"iN), nalep-LVVL lfilj «m 11. ljcna na trdem kartonu K 150. Lepa knjiga, ki nudi otrokom ne le mnogo zabave, temveč tudi zanimiv nazorni pouk iz naravoslovja. Lahke pesmice nudijo kratek opis naslikanih živali.
Hitra vožnja po železnici. Kea Vf^tpe
večbarvne slike in poleg njih kratke, otroškemu razumu primerne pesmice, so otrokom v pouk in jim napravijo veselo izncnadenjc.
^¿InVPITJIH A Bi i" v P°dobah- K —'80- vezano K 1 20. tJlU VLitcJnl IX JD u ^ pomočjo tc knjige se nauči otrok
igraje brati. Lepo izvršene slike služijo otrokom tudi za nazorni pouk.
iitimiimmimiiiiiimihiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii imiiiiuiiiiniiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiua
Krasno Šarilo oclraščeni mladini:
iiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiitiiiiiiiitiiiiiiiiitniififiKttiiiiiiirtiiiii
Knjiga o lepem vedenju.
K 4"—. To je izredno važna in koristna knjiga za ves slovenski narod.
Šmida Krištofa spisi:
1.	zvezek: Ljudevlt Hrastar. — Golobček. Poslovenil P. Hugolin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan K —-60, trdo K —-80.
2.	zvezek: Jozafat, kraljevi sin Indije. Poslovenil P. Flor. iirovat. (Drugi natis.) Mehko vezan K —-60, trdo K —-80.
3.	zvezek: Pridni Janezek in hudobni Mihec. Poslovenil P. Flor. Iirovat. Mehko vezano K —-80, trdo K P—
4.	zvezek: Kanarček. — Kresnica. — Kapelica v gozda. Poslovenil P. Hugolin Sattner. Mehko vezan K —40, trdo K —-60.
5.	zvezek: Slavček. — Nema deklica. Poslovenil P. Flor. Iirovat. Mehko vezan K —-40, trdo K —-60.
6.	zvezek : Ferdinand. Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —-80.
7.	zvezek: Jagnje. — Starček z göre. Poslovenil P. Flor. Iirovat. Mehko vezan K —-70, trdo K —m
8.	zvezek: Plrhl. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Iirovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —-80.
tt. zvezek: Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Poslovenil P. F. Iirovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —-80.
10.	zvezek: Ludovlk, mladi izseljenec. Poslovenil P. F. iirovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —-80.
11.	zvezek: Najboljša dedščlna. — Leseni križ. Posl. P. F. Iirovat. Mehko vezan K —'40, trdo K —'60.
12.	zvezek: /loža Jelodvorska. Izdalo „Katol. tiskovno društvo v Ljubljani." Mehko vezan
K —-60, trdo K —-80.
13.	zvezek; Sveti večer. Poslovenil Fr. Salczij. Mehko vezan K —'60, trdo K —'80.
14.	zvezek: Povodenj. - Knrtuzijnnskl samostan.
Poslovenil Fr. Salczij. Mehko vezan K —'60, trdo K —'80.
15.	zvezek: Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. — Mehko vezan K —'60, trdo K —'80.
Taras V., Iz raznih stanov. Pesmico (ponatis iz „Vrtca1') K —'25.
An(rolri>l/ Otrokom prijatelj, učitelj in mi^CllCK. voditelj. (Anton Kržič.) - Vsak letnik je zase celota in >.elo primeren za darilo otrokom; velja vezan samo K 1'—. Dobi so se 15 raznih letnikov in sicer od 1. 181)4. do I. 1009. Vrt A r Časopis s podobami za slov. mladino. V ntU Vsak letnik jo zaso celota in velja vezan K 4-—. Dobe sc letniki od 1. 1005. do 1900.
Vojska na daljnem vzMu. PSS, vi"
i. i, IB
m i Hstoliii Mm v !>!uülli, HM „Ilirija" i Kranju in I. Krajec aas!, ? m isn