FOR Freedom AND Justice NO. 86 Ameriška D ?tliA i r* refting i AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORlv AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, November 1 2, 1 985 X/ x/\ \/ll Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Predsednik Reagan se pripravlja za srečanje z Mihailovom Gorbačovom prihodnji torek in sredo v Ženevi WASHINGTON, D.C. — Predsednik Reagan in njegovi svetovalci v Beli hiši in State Departmentu se pripravljajo za skoraj-Šno srečanje s sovjetskim voditeljem Mihai-lom S. Gorbačovom, do katerega bo prišlo v Ženevi prihodnji torek in sredo. V ameriški delegaciji bo tudi državni sekretar George Shultz, mnogi politični analikiti v Washing-tonu pa poudarjajo, da ni v delegaciji tudi obrambni sekretar Caspar Weinberger. Kot kaže, Weinbergerjev vpliv v Reaganovi administraciji peša in sicer iz dveh poglavitnih razlogov. Prvič, Weinberger še vedno izraža odklonilen odnos do Sovjetske zveze, mnogi Reaganovi svetovalci pa skušajo slediti politiki, po kateri bi ga javnost ocenila kot resničnega iskalca za mir in sožitje s SZ. V ozadju tu naj bi bili predvsem presednikov svetovalec za nacionalno varnost Robert Mc-Farlane, Shultz in pa Donald Regan, ki je sedaj najbližji in najvplivnejši od vseh Reaganovih svetovalcev. Drugi vzrok za upadanje ^einbergerjevega vpliva je rastočo zaskrbljenost v Beli hiši glede proračunskega primanjkljaja. Zaradi tega bo Reagan pripravljen pristati na precejšnje omejevanje letne rasti izdatkov za obrambne namene. Weinberger tej odločitvi ni nič naklonjen. V svojih izjavah v zadnjih dneh pred-stavniki administracije poudarjajo, da ni mogoče dosti pričakovati od srečanja na Vrhu med Reaganom in Gorbačovom. Kljub temu je Reagan izrazil željo, da bi se vodite-Ja velesil tudi v bodoče srečala vsaj enkrat na leto. Sovjeti še niso odgovorili na to Pobudo. Sovjetski mornar Miroslav Medvid zapustil ZDA — Agenti zveznega urada napačno ravnali v zadevi WASHINGTON, D.C. — Sovjetska tortna ladja Maršal Konijev je na poti domov v ZSSR, na njej pa je tudi mladi sovjetski Mornar Miroslav Medvid, ki je menda hotel z.aPrositi za politično zatočišče v ZDA, agen-1 zyeznega urada za vseljevanje in naturali-^cijo so ga pa s silo vrnili na ladjo. Nastal je diplomatski incident med ZDA in ZSSR, ki Se je končal, ko je Medvid v ločenem inter-viuju s predstavniki State Departmenta izra-7,1 Željo, da bi se vrnil domov. Nekateri kon-j>yesniki in tudi privatni ameriški državljani, so bili mnenja, da so Medvidovi sorodni-*'• so trdili, da je bil Medvid pod močnim ^vjetskim pritiskom, ko je govoril s State ^Partmentom. Reaganova vlada je dejala, a Je zadeva zaključena, ker da želi Medvid nazaj v ZSSR. Včeraj je Alan C. Nelson, ki vodi urad za vyeljevanje in naturalizacijo priznal, da nJe8ovi agenti niso ravnali po predpisih, ko vrnili Medvida na ladjo. Dejal je, da je v 1(11 obsežna preiskava o zadevi, agenti Sami, odgovorni za vrnitev Medvida, bodo ^a kaznovani oziroma disciplinirani. ^žna Afrika pripravljena izgnati do 1,5 milijona tujih črnskih delavcev — Gospodarski zastoj postaja resnejši . v JOHANNESBURG, J. Af. — Včeraj je ^noafriška vlada izjavila, da je pripravlje-lzgnati do poldrugega milijona tujih črn-t 'n delavcev, ako bi gospodarske razmere s Zahtevale. Ti delavci so zaposleni predv-em v rudnikih zlata in diamantov. V Južno Afriko so prišli iz Mozambika, Malawija, Zimbabveja, Botswane in drugih južnih afriških deželah. Kljub družbenopolitičnim razmeram v Južni Afriki, zaslužijo veliko več kot bi mogli v lastnih domovinah. Vlada v Južni Afriki je zaskrbljena nad rastočim negativnim učinkom gospodarskih sankcij, ki so jih zoper Južno Afriko podvzele mnoge zahodne industrijsko razvite dežele. V prvi vrsti so ZDA, včeraj je pa obsežne sankcije napovedala Nova Zelandija. Lastniki rudnikov, v katerih so zaposleni črnski delavci, so zaskrbljeni nad vladno izjavo. Izgon teh delavcev bi paraliziralo rudnike, trdijo, ker prav ti delavci predstavljajo veliko večino vseh zaposlenih. Zaradi tega menijo, da vlada tega ukrepa ne bo pod-vzela. Egiptvoske varnostne službe preprečile atentate zoper vodilne libijske oporečnike KAIRO, Eg. — Egiptovske oblasti so preprečile atentat zoper vodilne libijske oporečnike, ki nasprotujejo režimu Moamarja Kadafija. Aretirani so štirje libijski agenti. To je že drugič, da so egiptovski policisti preprečili atentat zoper bivšega libijskega predsednika vlade Abdel-Hamida Bakuša. Novembra lani je libijski radio celo poročal, da je bil Bakuš likvidiran, v resnici pa so ga bili rešili Egipčani in »mrtvi« Bakuš se je pojavil na tiskovni konferenci in osmešil Kadafija in njegov režim. Znano je, da ima Libija posebne agente, katerih naloga je potovati po svetu in ubijati nasprotnike Kadafijevega režima. Kadafi je to celo priznal. Libija in Egipt sta globoko sprta in sta bili državi v zadnjih letih večkrat blizu vojnega razmerja. - Kratke vesti - Monrovia, Lib. — V Liberiji je prišlo do državnega udara, v katerem je bil strmoglavljen dosedanji predsednik Doe. Po zadnjih vesteh se Doe skriva, vojaška junta pa je prevzela oblast. Varšava, Polj. — Poljski predsednik gen. Wojciech Jaruzelski vodi manjšo čistko v partijskih in vladnih vrstah. Včeraj sta politbiro komunistične partije zapustila zunanji minister Stefan Olszovvski in Kazimierz Barcikowski. Manila, Fil. — Filipinski predsednik Ferdinand Marcos je izjavil, da bodo izredne predsedniške in podpredsedniške volitve 17. januarja. Marcos je pod rastočim političnim pritiskom doma kot tudi od Reaganove administracije. Opozocija na Filipinih trdi, da so izredne volitve protiustavne, kar pa Mar-cosa nič ne moti. Amman, Jor. — Jordanijski kralj Hussein je dejal, da se bodo odnošaji med Jordanijo in Sirijo bistveno izboljšali. Kot kaže, bi Hussein rad igral večjo vlogo na Srednjem vzhodu, predpogoj za to pa je izboljšanje odnosov s Sirijo. Bonn, ZRN — ZDA so že nastavile v ZRN vseh 108 Pershing II misilov, ki jih je Zahodna Nemčija odobrila. Bejrut, Libanon — Na dvorišču samostana v krščanskem delu mesta je eksplodirala bomba, nastavljena v parkiranem avtomobilu. V samostanu je bil sestanek vodilnih krščanskih politikov. Nekateri teh so bili ranjeni, med njimi tudi bivši libanonski predsednik Camille Chamoun. Njegove poškodbe niso življenjsko nevarne. Iz Clevelanda in okolice Na martinovanju lepo— Pretekli petek je Belokranjski klub slavil svojo 20-letnico s tradicionalnim martinovanjem v SDD na St. Clairju. Navzočih je bilo okoli 430 gostov, č.g. Viktorju Tomcu pa so podarili lepo sliko. Radodaren Frank Sterle— Sinoči je bilo slavje v Frank Sterletovem Slovenian Country House restavraciji na E. 55. St., na katerem je g. Sterle zopet podaril podporo raznim slovenskim in drugim organizacijam. G. Sterle se je zahvalil vsem, ki so pomagali k uspehu gostovanja Avsenikovega ansambla, navzoči pa smo gostitelju nagradili z močnim ploskanjem. Vsega skupaj je g. Sterle podaril $4000 raznim ustanovam, tu naj omenjamo $1000 slovenskim šolam na Koroškem, $1000 Muscular Dystropy Association, po $200 pa številnim drugim, med njimi tudi naši Ameriški Domovini, za kar se mu ponovno zahvalimo. Z zelo lepimi besedami je g. Tony Petkovšek predstavil dr. Milana Pavločiča in njegovo edino slovensko oddajo v Clevelandu, Frank Sterle pa je tudi tej oddaji namenil denarno podporo. Lep članek— Preteklo nedeljo je v reviji »Sunday Magazine« izšel odličen članek o sen. Franku Lau-schetu. Do članka je prišlo zaradi posredovanja članov Slovensko ameriškega kulturnega sveta, ki priredi to nedeljo popoldne in zvečer banket in program na čast sen. Lauschetu ob njegovi 90-letnici. Na banketa bo govoril izdajatelj Cleveland Plain Dealerja Thomas Vail, navzoča bosta tudi guverner Richard Celeste in pa bivši guverner James Rhodes. Operacijo prestala— Preteklo sredo je v Cleveland Clinic bolnišnici prestala težko operacijo ga. Olga Mauser z Richmond Hts. Novi grobovi Jennie Hrastar V ponedeljek, 11. novembra, je v Euclid General bolnišnici umrla 89 let stara Jennie Hrastar, zadnja dva meseca živeča v Slovenskem domu za ostarele, prej pa 32 let na S. Lake Shore Blvd., rojena Vidic v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1922, vdova po 1. 1960 umrlem Josephu, mati Emila, Josepha in Jean Holo-binko, 3-kfat stara mati, 1-krat prastara mati. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. St. jutri, v sredo, v cerkev sv. Križa dop. ob 11., od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Festival dobro obiskan— V nedeljo se je končal letošnji 3-dnevni jesenski festival pri Sv. Vidu. Obisk je bil zelo dober. Denarne nagrade so prejeli sledeči: $1000 - Marian Kočevar; $500 - Cimpermano-'va trgovina na Norwood Rd.; $300 - Maria Hrwatski; po $100 pa Andrea Zaper, Ludmilla Odar, Anton Oblak, Frank Tominc, Dorothy Kovačič, g. in ga. Robert Cavey, Al Sadar. Prvovrsten koncert— Preteklo soboto zvečer je pevski zbor Jadran praznoval svojo 65-letnico z odličnim koncertom v SDD na Waterloo Rd. Dvorana je bila zasedena, pevci in pevke so se res izkazali, slavje so motili le gostobesedni politiki. Maša za škofa Rožmana— Tabor DSPB vabi svoje člane in slovensko javnost, da se udeleže sv. maše to nedeljo, 17. nov., ob 10.30 dop. v cerkvi Marije Vnebovzete za; pokoj duše pok. ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Rojakinja preminula— Dne 3. novembra je v bolnišnici v Painesvillu umrla 89 let stara Jennie Lagina, rojena Kandare v Danah pri Ložu, Slovenija, žena že pokojnega Lojzeta. Živela sta mnogo let v fari sv. Vida v Clevelandu. Tukaj zapušča nečaka Edvarda in Tonita Kandare, v Sloveniji pa več nečakinj. Bila je mnoga leta naročnica Ameriške Domovine in Ave Marije. Pogreb je bil v sredo, 6. novembra. R.I.P. V Slomškov sklad— V sklad škofa Slomška so darovali naslednji dobrotniki: po $20: Julka in Frank Zalar, Francka Hočevar; po $10: Alojzij Hribar, Mary Wolf; po $8: Mihaela Zakrajšek, A.K., Neimenovana; $3 Josipina Kovač; $1 Pavla Adamič. Vsem se toplo zahvaljuje odbor Slomškovega sklada. Žalostna vest— Francka Vasle je prejela žalostno vest, da ji je dne 6. novembra 1985 v Bezuljaku, Slovenija umrla mama Ivana Švigelj, v starosti 88 let. Zapušča sinova Lojza in Franceta ter hčere Ivano, Julko in Vido, v domovini, v Clevelandu pa Frances Vasle. Zapušča tudi 16 vnuknov in vnukinj, 11 pravnukov in pravnukinj ter ostalo sorodstvo. VREME Oblačno in deževno danes z najvišjo temperaturo okoli 55° F. Spremenljivo oblačno jutri, zopet z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 62° F. V četrtek pretežno oblačno, z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 58° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: , $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 86 Tuesday, November 12, 1985 ®ss Dva devetdesetletnika Dne 14. oktobra zvečer sem povsem nepričakovano »prisostvoval« slovesnosti devetdesetletnice Josipa Vidmarja v ljubljanskem Cankarjevem domu, ko sem (v svoji sobi v Levstikovem Palace hotelu) v Gorici naključno ujel prenos te proslave na ljubljanski TV. Ko ne bi bil videl, kako je Vidmar na proslavi celo uro skrbno poslušal in reagiral na vrsteče se govore, ne bi mogel verjeti, da more devetdesetletni človek biti tako zelo zdrav na duhu in telesu. Zato sem se čudil, zakaj ga Matjaž Kmecl, ki je vodil proslavo v Cankarjevem domu, med njunim zaključnim dvogovorom ni vprašal tudi o tem, kako je živel, da se je tako čilega ohranil. S tem bi od izredne proslave kaj pridobili tudi tisti poslušalci na TV, ki jih ni zanimala Vidmarjeva književna kritika ali jim ni bilo mar za njegovo politično vlogo. Od petih govornikov, ki so v imenu oblasti, pisateljev in založb slavili Vidmarjev visoki jubilej, se mi je — čudno — zdel že najbolj zanimiv režimski predstavnik Franc Šetinc, ko je 'omenil »drobno knjižico Kulturni problem slovenstva«, prek katere se je Vidmar leta 1 932 »spopadel z raznimi jugoslove-narji, ki so govorili, da je naš narod le pleme, nekakšen pol-narod kot sestavina troedinega jugoslovanskega naroda«. Saj smo prav tega Vidmarja iz časov Aleksandrove diktature poznali in spoštovali predvsem krščansko usmerjeni študentje na slovenski univerzi. Šetinc pa nas je tudi spomnil na poznejše dejstvo v Vidmarjevem življenju: »Ob brutalnem informbiro-jevskem napadu na Jugoslavijo je Vidmar na vse sramotitve odgovoril tako, da je vstopil v vrste komunistov. Hkrati pa je dokazal, da mu zaradi partijnosti ni treba žrtvovati umetniške svobode.« Na proslavi je govoril tudi Ciril Zlobec kot predsednik združenja jugoslovanskih pisateljev. Prešinilo me je vprašanje, zakaj ni govoril Tone Partljič kot predsednik društva slovenskih pisateljev. Po petih nagovorih sta Vidmar in Kmecl sedla k mizi na amfiteatrskem dnu okrogle dvorane in se pogovarjala o nekaterih vprašanjih slovenske preteklosti in sedanjosti. Za Kmeclja je to bila enkratna priložnost, da devetdesetletnega slavljenca vpraša tudi kaj posebno pomembnega in kočljivega, za Vidmarja pa, da ob tem svojem imunem trenutku zaskrbljenim Slovencem pove tudi kaj novega, kar je v njegovih spisih in izjavah ostalo nedorečeno. V tem oziru sta oba razočarala. Vidmar je v zaključnem razgovoru z dokajšnjim poudarkom ponovil svoje že od zdavnaj poznano stališče o poslednjih rečeh, ko je skoraj zavpil, da ne veruje »ne v Boga, ne v hudiča«, temveč le v »naravo«. Kristjani vemo, da vere v Boga človeku ne more dati zgolj izkustveno ugotavljanje naravnih danosti, znanstveno sklepanje iz njih in filozofsko razglabljanje o njih. Potrebna je tudi milost. Toda, koga je v Cankarjevi dvorani predstavljal Vidmarjev »hudič«? Podobna nedorečenost je označevala tudi Vidmarjevo politično ugotovitev, da je osnovna napaka po vojni (ali morda že precej prej) bila v tem, da je slovenska komunistična partija v prid vsiljevanemu jugoslovanskemu poenotenju odvrgla slo- Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. - Vse mine. Tudi vrsta pevskih koncertov, ki so se zadnje čase nekako tesno skupaj drug drugemu sledili. Omenjam tukaj le moški pevski zbor Kočna iz Koroške, o katerem si upam reči, da je bil lepo podan. V kolikor jaz vem, smo bili povsem zadovoljni poslušalci, zadovoljni pa so bili tudi pevci sami. Udeležba na tem koncertu je bila sicer dobra, lahko pa bi nas bilo tudi nekaj več. Po povratku nazaj v Kanado in od tam domov na Koroško so si gostje spotoma ogledali Slovensko pristavo — in še posebno zanimanje so kazali za Orlov vrh. Pred Spo- Zahvala TABORA DSPB CLEVELAND, O. - Vsem, ki ste se udeležili našega spomladanskega družabnega večera, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. Vaša moralna in gmotna podpora naši organizaciji omogoča, da danes po štirih desetletjih še vedno pomagamo nekaterim pomoči zelo potrebnim s kakim priboljškom za božič in Veliko noč, ki bi ga sicer ne imeli. Tudi v njihovem imenu res prisrčna hvala! Kuharicam, strežajem v bari, ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je ta naš večer vsestransko lepo in zadovoljivo uspel v vseh ozirih, se odbor lepo zahvaljuje. Bog naj vam povrne! Tabor DSPB minsko kapelico naše Brezjanske Marije Pomagaj smo skupno pomolili za vse tiste, v kateri namen je bila kapelica pozidana, in zapeli so še: Marija, pomagaj nam. V Lobetovi dvorani je bilo malo prigrizka, potem smo se poslovili. Pravili so pevci, da so povsod čutili toplo prijaznost in veliko gostoljubnost — tako v Kanadi kakor tukaj v Ameriki. Kar padli smo v mesece november, ki nas vsepovsod opominja, da je pred vrati zima. Posebno nam starejšim se zdi, da čas grozovito hitro hiti. V tem mesecu novembru se še posebno spominjamo naših pokojnih, ki so že onkraj zemeljskega trpljenja, pustili pa so za seboj vrata odprta nam. Skozi ta vrata bomo šli prej ali slej tudi mi, prav vsi. Za duše naših dragih se je molilo L, 2. in 3. novembra po vseh naših cerkvah — in molili smo tudi pri Spominski kapelici na Orlovem vrhu. Pusto deževno vreme je 3. novembra bilo, pa vendar se nas je tam zbralo do 150. Prižgali smo nekako do 80 velikih sveč in vsaj toliko tudi majhnih. Molili za rajne in peli primerne pesmi (lepo se je pelo!) pa smo zaradi dežja v dvorani. Vse molitve so lepo potekle, prav kakor druga leta. Že ko sem gornji stavek napisal, mi je pismonoša prinesel mesečnik Naša luč, ki ga izda- vensko Osvobodilno fronto. Tudi to priznanje je mogoče različno razlagati. Ali je Vidmar imel v mislih zgodnjo samopodre-ditev slovenske OF (in partizanov) jugopartijskemu vodstvu (že v jeseni 1941) ali poznejši odvzem prvotno dogovorjene samostojnosti krščanskim socialistom (februarja 1943) ali pa samo povojno preimenovanje OF v socialistično zvezo? Zdi se mi, da Vidmar še ni pripravljen odkriti in povedati vsega, kar ve, pa naj bo še tako pomembno. Ob teh vtisih s proslave Vidmarjeve devetdesetletnice sem se spomnil na drugega slovenskega rojaka, čigar devetdeseti rojstni dan smo kmalu po mojem povratku praznovali v Washingtonu dne 2. novembra — senatorja Franka Lauscheta. Tudi njegova izredna zaslužnost je na dlani. Bil je daleč najvidnejši ameriški politik in državnik iz vrst ameriških Slovencev in Američanov slovenskega porekla. Bil je izvoljen za mestnega sodnika v Clevelandu in za župana tega velikega mesta, nato petkrat za dveletnega guvernerja države Ohio, in končno dvakrat za šestletnega člana ameriškega zveznega senata. Poleg tega se je Lauschetovo ime resno omenjalo kot eden izmed vodilnih demokratskih kandidatov za ameriškega predsednika po izteku predsedništva Harryja Trumana. Potem, ko je Frank Lausche leta 1969 zapustil zvezni senat, je ostal aktiven kot ameriški »starejši državnik«. V tem svojstvu je napravil veliko dobrega za slovensko stvar, o čemer bom govoril v svoji naslednji knjigi. Tudi Frank Lausche je visok in močan ter čil in zdrav. Še vedno ima pogoste stike s senatorji in poslanci ter z Belo hišo. Skoraj dnevno igra devet »lukenj« golfa. Toda v razliki od Josipa Vidmarja Frank Lausche nima političnih pridržkov. Svoja stališča je vedno odkrito izrazil, tudi ono, zakaj po vojni ni hotel iti na obisk v rojstno domovino svojih staršev — niti ne takrat, ko ga je predsednik Nixon želel poslati v Ljubljano, da bi tam odprl ameriško informacijsko središče. Menil je namreč, da bi mnogi Slovenci njegov obisk razlagali kot pritrditev režimu komunistične partije. Tisto noč v Gorici se mi je sanjalo, da sta se Frank Lausche in Josiip Vidmar ob njuni devetdesetletnici srečala na goriškem gradu in izdala skupno sporočilo Slovencem: Čas je, da se novi slovenski rodovi med seboj spravijo in skupno zagotovijo svobodno bodočnost svojega trdoživega naroda sredi Evrope. Ciril Zebot ja Mohorjeva družba v Celovcu. Vedno piše kaj zanimivega. To pot (št. 9) je lep članek za vsakogar in ob vsakem času, pod naslovom: »Dolgost življenja našega je kratka«. Se posebno to pisanje vpada v ta novembrski čas, zato sem članek poslal za objavo v AD. Dvakrat naj ta članek preberejo vsi, ki se morda noro po cestah z avtomobili podijo, ah mirno s pametjo vozijo. Jaz sem ga tudi že dvakrat prebra. saj se me prav tako tiče, čeravno pravijo moji »prijatelji«« da sem drzen vozač, ki da vedno drvim z avtom v brzini 2 milj na uro, ne glede na to, kaj pravijo vozni predpisi. Verjemite mi, da je pri tej obsodbi tudi nekaj obrekovanja. Noro res ne drvim — sem že v leti in bom tako kmalu odšel, zato mi ni treba, da bi si po svoji krivdi razčesnil bučo. Končam, da bo prostora še za omenjeni dopis. ^ Dolgost življenja našega je kratka Da je dolgost našega življe-ija kratka, je ugotovil že na ’rešeren. Ampak na to nava io ne mislimo, preveč smo se lavadili hiteti, delati načrte, s Dostavljati zmeraj nove ci Je-Včasih pa nas nenadoma ven^ larle kaj ustavi, prehiti, in renutku se nam vse po re-Fakrat nam postane resnica. Ja je dolgost našega življenja kratka, bridko jasna. V počitnicah sem se nenado ma srečal s to resnico. Odpravljal sem se na dolg® pot po Jugoslaviji. Vse se lepo preračunal: kdaj in ^ bom v določenem času Prise. Nepričakovano pa se mi načrt skoraj popolnoma P° že pri Lavrici, navsezg0 ^ zjutraj, malo po peti polmraku sem zagledal P seboj tri stoječe avtomo ’ ’ pred njimi pa prek ceste stavljen vlačilec in na levi s ni tovornjak, ki je bil P°P noma uničen, dobesedno padel. , Del ceste je bil Pre*>Teg.a pa pred desetimi m Ha-Hec-Hi* Ho-Humor! v, k) Skuhal @ »n p08rei MECAN POJASNILO Prijatelj me je vprašal če je Matt, ki tako dobro pozna Paganinija in njegova dela isti, kot je Matt, ki ga on pozna. Pojasnil sem mu, da so vsa imena, ki jih jaz tukaj objavim, Aktivna, sicer pa, kako naj jaz vem, katerega Matta ima on v rnislih? Jaz se držim načela, da če nimam kaj dobrega zapisati o človeku, ga ne omenjam. Matij je vse polno v Clevelandu in jaz še nisem srečal enega, ki bi bil... »Ta jel« me prekine prijatelj. »In tudi muzikaličen je, saj |9ra harmoniko in ga je baje že umetnik Gorše pred 30. leti imenoval 'musicus'. Le da se nekaterim zdi, da včasih igra Preveč v duhu krščanske dobrodelnosti: Levica ne ve, kaj dela desnica.« »Če bi res tako zanič igral, bi težko preživljal sebe in fužino,« sem pripomnil. Prijatelj pa je nadaljeval: »Saj to je le njegovi hobi, tako kot kegljanje, šah, "jard, smučanje, golf itd. Po poklicu pa je mizar ali tesar Carpenter).« »Kako pa mu tisto gre od rok?« »0, po žebljih tolče kot srela.« »Misliš reči, da je uren?« »Ne. Mislim reči, da ne udari dvakrat na isto mesto.« »Kako pa izgleda? Je velik, majhen, mlad, star?« »Zdi se mi, da je malo podoben tisti ribi, ki je zadnjič ‘9rala na radio...« V soboto 2. novembra sem se z mnogimi drugimi Ievelandčani udeležil pogrebne sv. maše v Madisonu, f1l°. katera je bila darovana za pokojnega prijatelja Vik-0rJa Derlinga. Dr. Trstenjak piše v eni svojih knjig, da če o Pokojniku lahko rečemo, da je bil dober človek, je to naj-čast, ki mu jo lahko izkažemo. In Viktor je zares bil °oer človek in dober prijatelj. Zato nam ni bilo težko I'ano moliti in iz globočine duše prositi Vsemogočnega, naj mu bo milostljiv sodnik in naj mu podeli večni mir. Na kna je udrihal novembrski dež na ta žalosten pogrebni an' s kora pa smo slišali rahel opomin: »Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli...« ^ Skrita želja marsikaterega fanta je, da bi se poročil z 9atim dekletom, ki bi bila preponosna, da bi pustila svo-l6rTlu možu delati. - Kaj je komet? ~ Zvezda z repom. ~ Dobro. Imenuj eno! " Lassi. S|GN IN FRONT OF A HOUSE: a ~ Anyone is welcome to use our lawn mower, as long e doesn't take it out of our yard. ie h^68 ^e' 80 cene v fc>o|mšnicah izredno visoke, ampak Poster r° prem's*'m0, kf® dru9ie Pa prinesejo zajtrk v Mod er mož je tisti, ki dvakrat premisli preden molči. ^'n pride popolnoma premočen domov. da. kaj si pa delal? Saj zunaj vendar ne dežuje. " iQraii smo se pse. Zakaj si pa potem moker? Meš, mami, jaz sem bil drevo. 1 PNdn Jaz sem vsakega obiska vesel. Če ne takrat ko i ' Pa takrat ko gre. » ^®na možu: i P$pav ^ac®k noče in noče zaspati. Ali naj mu zapojem Kaj ko bi še enkrat prej poskusila zlepa? Drobtinice sladke in žaltave (Nadaljevanje s str. 21 kontroliral na Škofljici. Rekel mi je, da se mu zelo mudi na ljubljanski trg. Vozil je sadje iz Bosne. Cilja ni dosegel. Verjetno je samo za trenutek zaspal in vožnja je bila končana...« Nesreča me je pretresla. Še bolj pa me je pretreslo dejstvo, da so vsi tako brezbrižno vozili mimo ponesrečenca naprej. Obstala sta samo dva voznika, tujca, ki sta čakala še tudi potem, ko nas je prometnik spravil naprej. Drugi smo hiteli naprej... Čimprej smo poskušali pozabiti nesrečo in razbitine. Tako skušamo vsak dan znova odriniti in pozabiti misel, da bomo nekega dne umrli. Smrt! O ne, smrt res ne sodi v naše razmišljanje in v naše življenjske načrte! Pa se vendarle vsak dan srečujemo z njo. Odrivamo jo, bolnike in umirajoče pošiljamo v bolnico, naj tam umrejo, mrliče spravljamo v mrliško vežico, samo na pogrebu smo za pol ure prisiljeni srečati se z resnico smrti. Na vse svete popoldan (na »dan mrtvih«! — Kako čudovit izraz, samo da nam ne bi bilo treba govoriti o večnosti in posmrtnem življenju! Dan mrtvih! Če posmrtnega življenja ni, zakaj in čemu se jih pa potem spominjamo!?) hitimo na pokopališče, prižgemo tam morje sveč, obložimo grob s kupi najbolj dragocenih rož, saj tako dokažemo, da nekaj smo in da nekaj imamo, sicer bi sosedje utegnili še pomisliti, da smo revni! Nato tiho počakamo, da duhovnik tam nekje daleč odmoli, potem pa odidemo mirno domov: dolžnost smo opravili. Doma smo zvečer vedno molili rožni venec. Doma. Ali V BLAG SPOMIN DVAINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA JOHN MIVEC ki je umrl 12. novembra 1963. Dvaindvajset let je te minilo, odkar si, dragi, Sel od nas, vedno svet spomin je na Te, pogreSamo Te vsaki čas. Žalujoči: Anna Mivec in Mary Kaucnik, hčerki, John Mivec in Frank Grdanc, sinova. Cleveland, O., 1 2. novembra 1985. pa v cerkvi. Za pokojne. Ampak danes za to ni več časa. Res lepa je misel darovati za pokojne, tako nekako pravi sveto pismo stare zaveze. Gotovo, tudi rože so dar. Samo da so vendarle bolj namenjene meni, saj mrtvemu res nič ne pomenijo. Kot tudi goreče sveče ne. Mrtve lahko doseže samo naša molitev. Mrtvi v resnici žive. Žive novo življenje v večnosti. Res nas žalosti gotova usoda smrti, toda tolaži nas obljuba prihodnje nesmrtnosti. »Tvojim vernim se življenje spremeni, ne pa uniči,« se glasi hvalospev pri maši za rajne. Smrt je torej spreminjanje. Le kje in kakšna je naša vera, da se tako zelo bojimo smrti? Smrtni dan je srečanje z živim Bogom. To je tista odločilna točka, ki nam dela težave. Če bi imeli — ko govorimo o smrti — pred seboj to resnico, bi se veselili, saj pomeni smrt v resnici začetek novega življenja in polnega odrešenja. Ker pa nam usiha smisel za božje, nam postaja smrt vedno hujša in težja. Sveti Frančišek imenuje smrt sestro; »sestra smrt«, oseba, ki mi želi dobro. Mesec november tako nenadoma bolj prijazno potrka na moje življenje. Smrt torej ni konec, marveč začetek, sodba in plačilo ali — kazen. Kazen? Da, tudi ta obstaja. Le kaj si mislijo o tej resnici moji farani, se sprašujem. Če razmišljajo o njej resno, se bomo v nedeljo videli pri maši. Srečanje z duhovnikom... Neprijetna zadeva, saj se s tem spet srečamo tudi s pridigo! Še dobro, da smo že odrasli in se tej večni pridigi lahko izognemo! Pridiga ja, smrti pa ne! A če ti bo pridiga pomagala, da se boš srečal z Bogom, se pravi s ciljem — pa če hočeš ali ne — svojega življenja, in da V BLAG SPOMIN 1 5. OBLETNICE SMRTI MOJEGA MOŽA, OČETA IN STAREGA OČETA JOSEPH JALOVEC ki je umrl 13. nov. 1970 Kako pozabit to gomilo, kjer tvoje blago spi srce. V nebesih rajsko srečo uživaj, na svidenje nad zvezdami. Žalujoči ostali: žena — Marija sinova — Jože in Vinko z družinama. 1 2. novembra Cleveland, Slovenija boš na praznik vseh svetih in vernih duš našel čas, da zmoliš za svoje drage rajne (saj so ti dragi, mar ne?) rožni venec, potem bo tvoja goreča sveča na grobu upravičena, saj bo dokaz, da nanje nisi pozabil, tvoja molitev pa bo pomagala, da boš ostal v notranji zvezi z njimi, da bodo mogli — očiščeni grehov — čimprej gledati Boga. Saj jim želiš večni mir in pokoj, se pravi srečo v Bogu? A samo želeti je premalo. Resnična pomoč je molitev. Zato pa bodi v novembru tako »staromoden«, da boš molil za svoje pokojne, da bodo tudi oni prosili za tvojo zadnjo uro! Ah ja: srečna zadnja ura! Moja dobra »teta« — tako sem ji samo pravil, saj ni bila moja prava teta — je vsak večer molila za srečno zadnjo uro. Čudovito mirno je zaspala v Bogu. Jaz za srečno zadnjo uro molim — žal — bolj poredko. Kaj pa ti? A od te ure je odvisna moja in tvoja večnost... Kako velika je naša lahkomiselnost! don Kamilo Spominski darovi CLEVELAND, O. - Namesto cvetja pokojnim, so darovali Družbi sv. Mohorja v Celovcu, za pomoč revnim študentom sledeči: $40 Marija Ribič v spomin na svojega moža Valentina, za Vincencija in Amalijo Povirk, Leopoldino Žitnik in Jennie Lesar. $30 Marija J. Prosen v spomin na Franceta Sleme, Marijo Rus in Jennie Lesar. $25 Frank in Antonia Šega v spomin Petru Markežu in Amaliji Krek (ženi Miha Kreka). $20 Frank P. Kastigar v soo-min pok. Viktor Derlinga. $20 Frank T. Urankar v spomin na Franceta Sleme in Marijo Rus. $10 Družina Antona Lavriša v spomin Marije Balažič. $10 Jože Dovjak v spomin svoji ženi Vidi. Naj tukaj pripomnim, da se v kapeli v Slomškovem domu vsako nedeljo daruje ena sv. maša za vse pokojne, za katere so darovi podarjeni, in za darovalce. V imenu Mohorjeve družbe se vsem darovalcem lepo zahvaljuje poverjenik J. Prosen lik Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Iz tržaške Mladike Št. 8 (1 98 5) Pogovor z mladim Slovencem iz Argentine Gregorjem Batageljem Tokrat je bil naš sogovornik Slovenec iz zdomstva Gregor Batagelj. Njegovi starši so se pridružili povojni politični emigraciji in se preselili v Argentino. Gregor se je rodil že v Argentini. Z veliko vnemo se je vključil v tamkajšnje kulturno-politično delovanje med našimi izseljenci. Letos je bil eden od predavateljev na Dragi. Najbolje bo, če se najprej kar sam predstaviš našim bralcem. Ime mi je Gregor Batagelj. Rodil sem se v argentinskem glavnem mestu Buenos Airesu in sem star 32 let. Poleg redne države šole sem obiskoval pouk slovenščine ob sobotah. Pet let sem študiral v Rožma-novem zavodu. Ves čas univerzitetnega študija sem se aktivno udeleževal življenja naše narodne skupnosti. Tri leta sem bil glavni urednik »Mladinske vezi«. Pri »Svobodni Sloveniji« sodelujem kot kronist in urednik. Omenil si, da si obiskoval več let pouk slovenščine v slovenskih zavodih. Kako ste si pravzaprav Slovenci organizirali lastno šolstvo? V samem Buenos Airesu so slovenske šole v sedmih slovenskih domovih. Nekaj takih ustanov pa je tudi v drugih argentinskih mestih. Za dijake srednje šole imamo v Buenos Airesu v Slovenski vasi dvakrat na mesec srednješolske tečaje. Kulturno življenje se seveda ne neha pri šolah. Mladi imajo svoje glasilo, »Mladinsko vez«, v katerem objavljajo svoje spise in razprave. Zelo razširjeno je petje. Skoraj vsak okraj ima svoj mladinski zbor, s katerim skuša obdržati tradicijo polifoničnega petja. V vsakem domu imata svoje odseke Fantovska in Dekliška zveza z bogatim kulturnim in Športnim programom. Slovensko Katoliško Akademsko društvo združuje v glavnem visokošolce in je usmerjeno bolj v študijsko poglabljanje, SKAD naj bi vzgojil bodoče voditelje naše skupnosti. Rekel si, da si zadnje leto urednik »Svobodne Slovenije«. Se veliko mladih pridruži starejšim pri sooblikovanju vašega kulturno političnega delovanja? Mladi najraje sodelujejo pri delu po domovih. Vsak dom ima svoje vodstvo, v katerem imajo mladi svoje mesto. Manjši odziv je pri kulturnem delovanju v ožjem pomenu besede. Zanimalo bi me, ali se tudi med vami pri mladih pozna nek odklonilen odnos do politike kot take, če že ne neka indiferenca? Ne vem pravzaprav, kaj bi na to odgovoril. Res ni kakih mladinskih sekcij političnih strank, kakor jih poznate tu pri vas. Ampak vzemimo stvar širše: petje — sami mladi, gledališče — skoraj sami mladi. Veliko je tudi literarnih poizkusov pri »Mladinski vezi«. Na žalost pa se potem malokdo odloči, da svoj talent razvija naprej. Od mladih ustvarjalcev bi recimo omenil Andreja Rota in Pavla Fajdigo, med publicisti pa recimo Katico Cukjati, Andreja Finka, Toneta Mizerita. Kako ti in tvoji sovrstniki sledite dogajanju v Sloveniji? Moj položaj je privilegiran, ker imam v uredništvu možnost vpogleda v časopise. Tako redno sledim ljubljanskemu »Delu«. Poznamo pa tudi »Naše razglede«, »Novo Revijo« itd., tako da smo relativno dobro informirani, kaj se dogaja pri nas doma. Tako danes opažamo, kako se tudi v matični domovini vedno bolj uveljavlja prepričanje, da ni nobena stvar tako črna, oz. tako bela, kot so jo nekoč prikazovali. Upamo, da bomo tako eni kot drugi lahko prej ali slej prišli do nekih stičnih točk, da se bo spor poravnal, da bo vsak lahko priznal svoje napake, in prišel do tega, da smo vsi Slovenci in si lahko pomagamo na različne načine. Ne eni ne drugi ne moremo brez ostalih. Med mojimi sovrstniki si nekateri bolj prizadevajo za to, da pomagajo drugim ostati Slovenci, in zato manj sledijo dogajanju doma. Kljub temu pa lahko rečem, da je recimo ime Spomenke Hribar vsem dobro poznano. Po teh tvojih besedah se ti bo morda naslednje vprašanje zdelo odveč. Pa naj bo vseeno: kakšno si želiš slovensko bodočnost? Želim si neko povezavo vseh Slovencev, ki živijo po svetu, ki pa naj ima oporo v celem narodu. Tako nekako, kot ima ena Nemčija po svetu svoja društva, svoje tvrdke, preko katerih se človek, pa naj bo kjerkoli, drži svojega naroda. Če sodim po tem, kar se danes govori in piše v Sloveniji, lahko upam, da bo do tega prišlo. Sicer pa ima tudi vsaka stvar svoj čas. Kakšni so bili tvoji vtisi pri nas v Trstu? Pravzaprav sem tokrat v Trstu drugič. Prvič sem bil pred več kot desetimi leti. Takrat pa je bilo tako počitniško vzdušje, da nisem mogel kaj prida spoznati vaše življenje in vaše probleme, razen tega, da sem se udeležil mini-Drage, kjer sem spoznal pokojnega Frančka Križnika in enajst sovrstnikov. Ta teden, ki je pravkar potekel, pa je bil veliko bolj bogat na teh stikih in izkušnjah. Predvsem mi je novo tisto konkretno politično delovanje po strankah, s katerim se vi dan za dnem spoprijemate. Mislim tu na razne občinske, pokrajinske, deželne uprave, na pogajanja, na sklepanje koalicij, na lepljenje plakatov. Za argentinske pojme je to nekaj čisto nemogočega. Mi recimo si ne moremo niti misliti, da bi ustanavljali stranko, ki bi se vključevala v argentinsko politično življenje. Tudi to, da lahko od jutra do večera poslušam slovenske oddaje, je zame veliko doživetje. Po argentinskih določbah je nemogoče, da bi obstajala neka radijska postaja, ki bi oddajala v jeziku, ki ne bi bil španski. Kaj pa Draga? Letos se Drage nisi le udeležil, ampak si bil tudi eden od predavateljev. Občinstvo je zelo pozorno spremljalo tvoja izvajanja. V zraku je bilo čutiti neko naklonjenost do človeka, ki se je rodil v Argentini, a sodeluje pri ohranjanju slovenstva in poslanstva svojih očetov. Kako si ti doživel Drago? Dragi sem že več let pozorno sledil po časopisih, zbornikih, ustnih komentarjih udeležencev. Vendar pa nobena beseda, ne tiskana ne govorjena, ne more nadomestiti osebne izkušnje. Osebno doživetje je pač neizmerno močnejše. Prevzelo me je tisto brušenje misli, ki se ob različnih posegih vedno bolj izkristalizirajo pred nami. Branje ni dovolj. Drago je treba doživeti! Za konec pa še v svojem imenu in v imenu naše skupnosti v Argentini prav lep pozdrav vsem vam. Seveda — dodajam — še posebno bralcem Mladike in »Rasti«. Pogovarjal se je T.S. New. York, N.Y. — 87 odstotkov Amerikancev se je pri povpraševanju izjavilo, da odobravajo nekaj trenutkov molka za poglobitev in premišljevanje kot prostovoljna molitev v državnih šolah. Hiše barvamo zunaj in znotraj Tapeciramo (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVN1K Pokličite 423-4444 ali 729-1023 (x) House for Sale 3 family home. Good Condition. E. 64 St. 951-3941 Apartment for Rent 4 rooms down, front. 1 bdrm. 1421 E. 47 St. Single working person or married couple. No children. Gall 881-6293 or 842-7467. (86-87) 831 Sable Road Off Neff Rd. 3 bdrm. colonial. Central air. Fin. Rec Room with fireplace 50's. 861-7237 ext. 270, or 486-0255. (84-86) Pan Am omu Jugoslaviji!. Beograd— I Dubrovnik— 5 Puta tjedno— 5 Puta tjedno— 305 Dolara u 315 Dolara u jednom pravcu jednom pravcu Zgornje cene veljajo le pri nakupu povratne vozovnice. Zagreb— SvaJa dan— 305 Dolara u jednom prave J edina Americka avions kompanija koja leti za Jugoslavijuomogucuje vani _ da jos lakse posjetite rodbtf1 prijatelje u vasoj domovini. Pan Am je ponosan da je jedina Americka kompanija koja leti za JugPsla 1 Znamo koliko vam puno znace posjy .cnja starom zavicaju.s iskustvom od 57 godina 1 po cijelom svijetu, Pan Am ce vas uspjesnije drugih povesti na vase veliko putovanje. Samo Pan Am koristi iskljucivo boeinge 747 na letovima preko Atlantik ^ Uživat čete u udobnosti velikog, prostranog Pan ovog boeing—a 747. Samo jedna karta, jedno cekiranjc1 jedna predaja prtljage za cijelo putovanje. . j ^ Dakle, ako planirate posjetiti vase drage rodjak ^ tputovati na odmor koji ste u Pan Am. Za rezervacije i informacije nazovite vaseg Putnickog Agenta ili Pan Am. w Pan Am. Nedostižno iskustvo* Nakup se zahteva 21 dni vnaprej. Voznina in vozni red se lahko spremenita brez predhodnes Obvestila. Konectedenske doplačilne in odpovedne globe veljajo. x Dakle, ako planirate f prijatelje ili ako želite otpi zeljeli—odlucite se za Par ’7p» rpypruariic* i infr Molitev v državnih šolah Kanadska Domovina IZ LOVSKE TORBE piše BORUT SHANTI BAHINI II. del Ves lov v Bangladešu je le ponoči; uporaba svetilk je dovoljena. Ljudje so bili prija-zni, a strašno ubogi. Vse je bilo tako primitivno, od borne bati iz bambusa do 3 nagih °trok okoli nas. »Ubogi, a zelo pošteni. Nih-Če te ne bo okradel.« Quinton se je dvignil. »Na-ZaJ grem!« Dal mi je puško, oemško dvocevko. »Dobro srečo!« Pomišljal je in dejal: »Videl sem nekaj ljudi ploščatih obra-z°v na postaji. Ljudje z gora •tar zagotovo. Bolje je, da sva dva v avtu, za vsak slučaj.« In ze je odšel v temno noč. Diaz je tiščal v vodnika, a ta Se je nekaj branil. Razumel sem, da se boji ponoči v džun-tdo, a Tomaž mu je govoril, da ^ nas zverjad napade, bo po nJej, saj imamo dve puški. Diaz je oblekel črno srajco. Judi jaz sem bil temno oble-en, vodniku pa sva dala temni jopič. •zza dateljnovih palm se je Pdkazal prvi krajec in razsul ^•taj zlate mesečine po hri-0vju pred nami, katere je sta- 0 kot pošastna senca za vasico. »To je džungla,« je dejal laz. »moja radost in svobo-a- Ali ne čutiš opojnega v°nja svobodne narave?« Raz-Pfostrl je roke v črno noč, P°tem pa izpil steklenico do dna. »Gremo!« Dvignil je n radipa za ovratnik °stavil na noge. Hitre z8mili v noč. t ^rečkali smo železni ai^ sem nabasal puško. č ez riževo polje, k ži u potoku, stezica je V Okorni trs. Bil° je temn0) na onj t Ultete> na tej pa slad > kateri se je nad našin 011 skoraj spajal z orj evJem, katero je raslo Kea ^ega poloka. ra e* Sern za njima s puš pJ.'n s svetilko pritrje HUskmo cev. Uia ° SC ^ zablestela ja 0bz °bstal. Slišal je i kaj8-3^ Smo v Polkoraki trsuJe 2a*>umelo v sladke ^-tnok, cmok.« ^erjasec je žrl trs. >»ka,i 7p' Včas-. - Bll° Je več pra jaSe 1 80 se približali Vetg 3 Se Z0Pet potuhnili s° na^bllproti njim*m *s že zaznali. jih ^a.s Je ^el Diaz naz Zadeva ^ Pr0ti meni‘ ° ni{ o«*. v visokem trsu n sa, ka lu- Slišala ga je zverjad in se potegnila še globlje v trs. Zažvižgal sem in Diaz je prišel ven. »Tako ne bo nič, žival ni tako neumna, da bo zapustila varno skrivališče. Malo bolj pametno bo treba zastaviti.« »Postavili bomo zasedo,« je dejal dolgi Diaz in zastavil korak ob potoku. Oba sta hodila bosa, jaz pa seveda v mokasinih. Kače so lahko povsod in znano je, da se kobre premikajo tudi ponoči. Diaz nas je peljal na novo jaso, tik pod visoko goro. Stezica se je vila ob potoku skozi malo riževo polje. Veter je sunkoma potegnil iz džungle, da je zašumelo v tiho noč. Na tem kraju je Diaz že ustrelil medveda. Tu je dobro mesto. Posedli smo in tiho postavili zasedo. Obe dvocevki sta bili naperjeni proti stezi, veter je razločno pihljal v obraz. Na jasi je mrgolelo na stotine kresnic, nekje izpod gore je zaukala sova, sicer pa je vladala svečana tišina. Če se je mesec premaknil na jasno nebo, sem razločil palme na robu jase, za njimi pa senco prave divjine, katero nudi bengalska džungla. Tomaž je vedel za medvedovo luknjo v skalnati steni pred nami. Pravil mi je, kako je sledil ranjenega medveda prav do nje. Ko je prišel v bližino, je medved navalil nanj. No in Tomaž je še tu, medveda pa ni več, tako se je pač moralo zgoditi. Tomaž je vedel tudi za kače pythone, za divje čebele, katerih le šest pikov že povzroči smrt, vedel je celo za nekaj redkih leopardov, ki se še skrivajo v džungli. »Tigrov ni več,« je povzel, »a ta šrotarica jih je že nekaj podrla. Moj stari oče je bil kakor vsi Anglos strasten lovec, često me je jemal s seboj. Takrat je bilo še ogromno džungle, kjer danes vidiš le muslimanske upazele in riževa polja.« »Kako, da si ostal tu? Francoski misijonarji so spravili v Kanado na tisoče vaših kristjanov. Ob nedeljah jih vidiš po cerkvah celega Toronta.« Nisem mu pa povedal, da se v Kanadi čudno sliši, da so se Francozi iz Quebeca zavzeli za Anglos. »To je bilo več kot deset let nazaj,« je vzdihnil Tomaž. »Takrat sem bil nesrečno zaljubljen, navsezadnje me je pa pustila in jaz sem ostal tu.« Pogledal sem ga v obraz. Prikupen fant je bil, s črnimi kravžastami lasmi in temne polti. Nič narobe z njim. Zav-dajal pa je po tobaku. »Imam svojo hišo v Chitta-gongu, naša družina je bila poznana, veliko smo zgradili tu, a s to revolucijo so se sami sebe ušteli.« Kolikokrat sem že to slišal. Zamislil sem se, da tudi kontrarevolucija bo morala navsezadnje biti le evolucija. Evolucija gradi, revolucija ruši. Na stezi za nami je zašumelo. Žival? Ne! Ljudje, celo več ljudi. Izza ovinka se je prikazala mala bambusova baklja. Spogledali smo se. Kdo kolovrati tu okrog? Ura je bila deset. In še so bili tu. Osem trdih, ožganih poldiv-jih obrazov. Sama ploščata lica, ljudje z gora! Vsi brez srajc in bosi, nosili pa so nekaj na ramah. Orožje! Puške,, brzostrelke in granate. Shanti Bahini! Jaz sem trdo zagrabil za dvocevko. Dva proti osmim. A oni imajo puške na ramah. Obstali so in divje pogledali. Tisoč misli mi je švigalo po glavi, a dejal sem angleško: »Dober večer, fantje!« Njihov vodnik je zapičil oči vame in rezko dejal v nekaki angleščini: »Kdo si?« Kaj naj rečem? Od odgovora verjetno zavisi moje življenje. »Nekoč sem bil kakor Ti, borec za svobodo.« Zastrmel se je v mene, nato je dvignil roko in salutiral. Stegnil je desnico visoko v zrak in stopil naprej. Ostali so salutirali in stopili po stezi v pohod proti svobodni džungli. Bambusova bakla je še gorela, ko so prečkali potok. Tomaž in vodnik sta nekaj časa lovila sapo. V mesečini sem videl, da je Pradip prebledel kljub svoji temni polti. »Dobro si povedal, sicer bi nas ubili. Naju dva kar gotovo. Zate bi pa zahtevali denarja, veliko denarja. Le kdo bi jim ga dal? sem pomislil. Kanada gotovo ne, kakor Amerika, katera je plačala za dva Shell inženirja kar dva milijona dolarjev. »Pojdimo,« se je dvignil dolgi Diaz, »s srečo se ni za igrati.« Hitel je nazaj, za njim je stekel vodnik. Ozrl sem se in pogledal proti džungli. Gora je štrlela iz teme kakor glava pošastne črne kače. (Konec) Torontski lovci poročajo o lovu na lose, medvede in drugo divjad manjkata še dva kapitalna losa, ki sta bila uplenjena kasneje, ko je letalo že odpeljal večino trofej. Rogovje največjega losta pa je prikazano na sliki z asom Mirotom Rakom, ki je losa podrl. Premer tega rogovja meri 63 inčev in ima 32 odrastkov. Ta lepa trofeja, bo krasila dvorano Lovskega kluba v Allistonu. Naš športni direktor in tudi strasten lovec Vinko Jankovič pa je v družbi Vilka Malusa in Henrija Zalarja odšel kot vsako leto v Hearst, v Ontari-ju, in tam uplenil prav lepega losta z rogovjem premera 50 inčev. V bližini Hearsta so odkrili pravo kraljestvo losov, pa tudi jezero, v katerem je vse polno rib. Kot nam je pripovedoval Vinko, je tamkaj narava čudovito lepa, le vreme jim je nagajalo. Veter in dež sta jim šotor obrnila dobesedno na glavo. Naša agilna člana Rudi Mihelič in Silvo Tekavčič, katera vsako leto pripeljeta vsaj enega medveda, sta letos odrinila v družbi Jaka Vodopivca in Tonija Perkota na Long Lake pri Geraltonu v Ontariju. To pot medveda ni bilo, pač pa je Jaka Vodopivec uplenil losa. Torej tudi ta skupina lovcev ni ostala praznih rok. Manj sreče so imeli Jože Cvet, Frank Jarkovič in Jaka Avsenik. Podali so se v Armstrong, uplenili pa ničesar. Lovska sreča je pač opoteča. Zato jim je Jože Cvet kupil sliko musa. No, tudi nekaj! Iz Kenore so naši lovci Štefan Marič, naš predsednik Toni Flegar in Sobočan pri- (dalje na str. 6) Lovec Miro Rak z rogovjem losa, ki ga je bil uplenil. Na sliki (z leve) so: Miro Rak, Jože Avsenik, Drago Gregorič, in Frank Stegnar. EVERETT, Ont. - Lovci Slovenskega Lovskega in Ribiškega kluba iz Allistona, Ontario, so odrinili v več skupinah na različna lovišča Kanade. Ena teh skupin: Miro Rak, Jože Avsenik, Drago Gregorič so z vodičem g. Stegnarjem poleteli s C.P. Air visoko na sever do malega mesta Watson Lake v Yukonu. Od tam so nadaljevali polet z letalom na pontonih. Pristali so na 10 km dolgem in 1 km širokem jezeru med gorovjem. Ob obali tega jezera so si postavili svoje taborišče, s katerega so odhajali na lov. Obala je poraščena s smrekami in grmičevjem. Višje v gorah pa so gole planjave. Vrhove je že pokrival sneg. V višinah so se v snegu zadrževali severni jeleni (caribou) in to na planotah, ki so težko dostopne. Lovci so hodili več dni po planinah kot izkušeni planinci. Tamkaj so uplenili 6 severnih jelenov, od katerih je dva delno požrl medved. Kar mu je ostalo, pa je skrbno zakopal. Čez tri dni so se naši lovci vrnili na planino po meso. Z daljave so zagledali medveda, ki je ležeč na prilaščenem plenu dremal v žarkih toplega popoldanskega sonca. Vzdramil ga je rahel žvižg lovca, da je dvignil glavo. Po vrhovih gora je odjeknil strel iz »300 Winchester Magnum«. Bilo je po medvedu! V času lova te ekspedicije je ta skupina uplenila skupno: 6 losov, 6 severnih jelenov in 3 medvede. Enega od teh medvedov so dobili, ko je brezskrbno obiral jagode. Na skupinski sliki (spodaj) KOLEDAR PRIREDITEV aceaaagaaaat^acatwsaaacacwaaacccscgagsgagcascaaagaccgaiawaae?«: V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. NOVEMBER 17. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi banket in program na čast Franku J. Lauschetu ob priliki njegovega 90. rojstnega dne, v SND na St. Clair Ave. 30. — Ameriška Dobrodelna Zveza priredi banket ob 75. obletnici ustanovitve, v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 1. — Miklavževanje Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Coliimvoodu. Ob 3. uri pop. v šolski dvorani. 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. Torontski lovci poročajo (Nadaljevanje s str. 5) peljali enega losa (bika) in enega losa (telička). Frank Šadl se je odpeljal v Chaplo, zahodno od Timmin-sa, toda edina štirinožna žival, ki jo je tamkaj videl, je bila nedolžna miška, ki je prečkala njegovo nogo, čeprav si je nadejal vsaj enega losa. Imel bo drugo leto več sreče kot »Blue Jays« ... Torej, dragi Slovenci, bilanca naših lovcev je tudi letos bila kar ugodna. Janez Weibl Vladimir M. Rus Attorney ■ Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000 ira 2-krat na leto in si- d° 7. ur b' ian' 'n 25' jul'ia od 5'30 Če SV V dru^tven' s°bi pri Sv. Se Pobir ^ 2^' dan meseca sobota, Se se onKV pe,ek' je nedelja, pa Poblra v ponedeljek. Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 1 59 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243 Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, John Obat, Antonia Lamovec Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: Gary Kokotec Zdravniki: cjr,.Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Dorothy Ferra Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8. uri zv. v SIovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo od 7.30 naprej in po vsaki seji, kakor tudi 25. vsak drugi mesec (jan., marec, maj, julij, sep. in nov.) ob šestih zveččr v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 55. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70. leta za zavarovalnino od $2,000 do $40,000. Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Dragica Gostič Podpreds.: Frank Kuhel Tajnica: Ludmila Glavan, 13307 Puritas, Cleveland, OH 44135, tel. 941-0014 Pomožna tajnica: Tanja Gostič Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikar: Bogomir Glavan Revizorji: Joseph Lach, Angela Bolha, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Častna predsednica: Theresa Lach Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu tajnice ob 7. uri zvečer: februar, april junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., isto ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje. Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255 Spiritual Adviser: Rev. John Kumse President: Edwqrd J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Youth Activities: Maureen Furlich Meetings are held the second Wednesday of the month at the secretary's home, 1 7609 Schenely Ave., at 7:00 p.m. All Slovene physicians in the greater Cleveland area are qualified to examine prospective members. Društvo KRISTUSA KRALJA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306 Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 1 2. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women’s Union PODRUŽNICA št. 10 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Jean Planisek Podpreds.: Frances Žagar Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635 Taj.-blag.: Rosemary Susel Nadzornici: Marie Gombach, Elsie Watson »Sunshine Committee«: Faye Moro in Joyce LaNassi. Zgodovinarka: Mary Zimperman Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem Domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: Januar, marec, maj, junij, september, november in december. PODRUŽNICA št. 41 Duh. vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Amelia Oswald Podpreds.: Justine Girod Taj.-blag.: Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, tel. 261-8914 Zapisnikarica: Cecelia Wolf Nadzornici: Rose Pujzdar, Justine Girod Poročevalki: Cecelia Wolf, Justine Girod Seje se vrše vsak tretji torek v jan., marcu, maju, sep. in dec. v Slov. delavskem domu na 15335 Waterloo Rd., ob 1.30 pop., soba 2. PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice-pres.: Dorothyann Winter Secy.-treas.: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors; Anne Ryavec, Frances Marolt Sentinel: Stella Baum Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 1000 Dillewood, Cleveland, OH 44119, tel. 481-9374 Zapisnikarica: Addie Humphries Nadzornice: Vera Bajec, Toni Zabukovec, Frances Plut Zastopnice SDD na Recher Ave.: Anna Cekada, Celeste Frollo, Donna Tomc Zastopnici za Klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja, aprila, julija in oktobra, od 5.30 do 7. zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutual Life Association Društvo SV ANE št. 4 Predsednica: Antoinette Malnar Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5 Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, John Nestor, Edward Pečjak; mladinski koordinator: Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede, novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ. Društvo SLOVENSKI DOM št. 6 President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119 tel. 481-7554 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Secy.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Joseph G. Petrič Medical Examiner: Dr. Anthony Spech Meetings: Second Tuesday of the month, 7:30 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škrlj Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Gabriel Mazi, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika. Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Viliaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Sophie Matuch Zapis.: Jennie Kapel Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley Ziherl Tajnik: Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 481-6437 Blagajnik: Robert Menart Zapisnikar: Ronald Zarnick Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinski Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. uri dop. Društvo DANICA št. 11 President: Louise Graham Vice-Pres.: Julie Zak Secretary: Mimi Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, OH 44117 Treasurer: Mimi Turk Rec. Secy.: Mary Hrovat Auditors: Josephine Trunk, Ann Bell Medical Examiner: Dr. A. Spech Meetings: Second Tuesday of the month, 2 p.m., AMLA Home Office, 19424 S. Waterloo Rd. Društvo RIBNICA št. 12 Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd.. Wickliffe, OH 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Frances Tavzel Nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Louis M. Šilc Mladinski koordinator: Carole Czeck Seje: Seje v L 1985 bodo ob 2. pop. v dneh 21. julija, 20. oktobra, in 22. decembra, v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd. Zastopniki: Klub društev - John Cendol; Slov. nar. dom. - John Cen- (Dalje na str. 8) Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (Nadaljevanje s str. 7) dol, Frances Tavzel; SDD, Recher Ave. - Frances Modic, Frank Plut, Louis Šilc; Slov. dom za ostarele -Louis Šilc, Frances Modic, Frank Plut; Slov. čitalnica: F. Tavzel Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave. Društvo KRALJICA MIRU št. 24 Preds.: Agnes Žagar; podpreds.: Ann Perko; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80. St., Cleveland, OH 44105, tel. 341—7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Mary Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80. St. Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna šile, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Stepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida. Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38 President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Jane Royce Youth Coordinator: Joanne For-dyce. Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) Oltarna društva Altar Societies OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; roditeljica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Mary Kokal; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Maria Ribič, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društvo Najsv. Imena Holy Name Society DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar Tajnik: Joe Hočevar, 1172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish Spiritual Director:,Rev. Victor N. Tome President: Frank Zernic Vice-Pres.: Mike Pozun Slov. Vice-Pres.: Rudy Knez Secretary: Dennis Sušnik Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga Program Chairman: Frank Zgonc Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Ed Lah Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic Catholic Order of Foresters BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Chief Ranger: Rudolph A. Massera Vice Chief Ranger: Charles F. Kikel Past Chief Ranger: John J. Hočevar Recording Secretary: Alphonse A. Germ Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031 Treasurer: Frank J. Kolenc Trustees - Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, John J. Hočevar Youth Director: Angelo M. Vogrig Visitor of Sick: Joseph C. Saver Senior Conductor: Joseph C. Saver Jun. Conductor - Henry Szy-manski _ Sen. Sentinel - Vincent Briscar Junior Sentinel - Albert Marolt Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m. ST. MARY’S COURT No. 164« Spiritual Director: Rev. Victor N. Tome Chief Ranger: Alan Spilar Vice-Chief Ranger: Virginia Tre-pal Past Chief Ranger: Hank Skra-bez Recording Sec.: Joseph Sterle Financial Sec.: John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer: Dorothy Urankar Youth Director: Jennie Jesek Trustees: Gerri White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skrabez Field Representative: Frank J. Prijatelj, tel. 845-4440 Meetings are held every third Sunday in St. Mary Study Club Room. Slovenski narodni domovi Slovenian National Homes FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Charles Ipavec 1st Vice-Pres.: Joseph Petrie Jr. 2nd Vice-Pres.: Tom Meljac Secretary-Treasurer: Bill Jansa, 20251 Ball Ave., Euclid, OH 44123 — tel. 481-0124 Corresponding Sec.: Pauline Stepic Recording Sec.: Robert Kastelic Executive Sec.: Frank Mahnič Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, Sr., Stephie Pultz Historian: Ella Samanich Legal Counsel: Charles Ipavec SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 St. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice-Pres.: June Price Secretary: John N. Perencevic Treasurer: Josephine A. Stwan Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee: Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, Frank Stefe, Anthony J. Tomse, John Vatovec, Thomas Slak, Daniel Shimrak, Don Mausser. Ways and Means Committee: Anton J. Petkovšek, Frances Tavčar. Alternates: Irene Nosse, James Novak. Meetings every second Tuesday of the month in the room adjacent to the SNH office, 7:30 p.m. Office hours: 11 a.m. to 3 p.m. Tel. 361-5115 SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave. President: Daniel L. Pavšek Vice-Pres.: Keith Smrekar Recording Sec.: Mary O'Kicki Financial Sec.: Frank Koncilja Treasurer: Leroy Koeth Auditors: Frank Ferra, Mary Podlogar, Gus Petelinkar House Committee: Jack Videtič, Al Marn, Daniel Pavšek Club Room Mgr.: John and Alba Plutt Federation Rep.: John Habat, Roy Sankovič, Dan Pavšek Other Directors: Gus Petelinkar, Charlotte Ferra, Jim Krann, Frank Koncilja, Frank Podlogar, Roy Sankovič, John Habat Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President: Anthony Sturm 1st Vice-Pres.: Steve Shimits 2nd Vice-Pres.: Mary Dolšak Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec.: Cecelia Wolf Legal Advisor: John Prince Auditors: Frank Bittenc, Cecelia Wolf, Steve Shimits, Luka Mejak; alternate Helen Sturm House Comm.: Tony Silc, Frank Koss, Helen Sturm, John Vicic, Ernest Tibjash, Stanley Grk, Frank Slejko, Luka Mejak, Frank Sadar; alternate Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: S. Shimits, Mary Dolšak, Frank Koss; alternate Millie Bradač Office hours: Mon., Wed., and Fri. 7 do 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047. SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH President: Max Kobal Vice-Pres.: George Carson Secretary: Elmer Nachtigal Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: Al Novinc (Ch.), Walter Frank, John Hrovat House Comm.: Joseph Petrie (Ch.), Edward Koren, Ed Novak Membership: Rudy Lokar, Josephine Trunk, Bill Jansa Director: William Strah DOM ZAPADN1H SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts. Predsednik: Robert Kastelic Podpreds.: Frank Urbančič Tajnik: Tom Meljac, 5704 South Blvd., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-5111 blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Anthony Zupančič, Louis Fer-folia, Lud Hrovat, Martin Planišek, Joe Glivar, William Ponikvar, Anton Kaplan, Bob Hribchak Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731 Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France Šega, Lojze Bajc, Jernej Slak Odborniki: Anton Meglič, Franc Kamin, Anica Kurbus, Feliks Kur-bus, Anton Lavriša, Ferdo Sečnik, Maks Eršte, Janez Košir, Jože Dov-jak in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št.: 881-9617 SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Victor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann I. podpreds.: Stanko Vrhovec II. podpreds.: Stanko Rus Tajnik: Stane Mrva, 3014 Rockefeller Rd., Willoughby Hills, OH 44094, tel. 943-1442 Blagajničarka: Marija Leben Nadzorni odbor: Inž. Franček Gorenšek, John Hočevar, Peter Ovsenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek Slovenska šola Marije Vnebovzete: Gabriel Mazi, Jože Tomc S.N.P.J. FARM, Heath Road Ladies Auxiliary President: Mary Dolšak Vice-Pres.: Wilma Tibjash Recording Sec.: Jennie Kapel Financial Sec.: Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247 Auditors: Betty Rotar, R°se Mary Toth, Karen Alich Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jr-Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Henry Kersman, Frank Fabec Meetings every three months a alternate Slovenian homes, a' o’clock, the months of Marc ’ June, September and December. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za St. Clairsko okrožje Predsednica: Margaret Kaus I. podpreds.: John škrabec II. podpreds.: Frances Kotnik Tajnik-blagajnik: Stanley FranK Zapisnikar: Anton Žakelj Nadzorni odbor: Jewel Karp' ski, Hattie Gorgan, Nettie MalrT, Odbor za potovanja: Marga Kaus Veselični odbor: Margaret Kau -Frances Tavžel, Michael ^i<^rnar s Kuhinja - mesečno: France Tavžel, Vida Dovjak | Gospodarski odbor: Mic Sestanki se vrše vsak tretji čet^ tek v mesecu ob 1.30 p.m. v sPg( nji dvorani Slov. nar. doma na Clairju. SLOVENIAN PENSIONERS CLUB of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice-Pres.: John Kause Ind Vice-Pres.: Ann Mrak Hon. Rec. Sec.: Jennie Fat Rec. Sec.: Helen Levstick Temp. Fin. Sec.: Ray Brad** Auditors: Mae Fabec, Kobal, Josephine Trunk (.rst Meetings are held on t ^ Wednesday of every mon ’ v0. ginning at 1 o’clock, atth® ^e. nian Society Home on Rec CLUB OF RETIRED SLOVEnES OF HOLMES AVENUE President: Joe Ferra Vice-Pres.: Gus Petelinka g Sec.-Treas.: Mary Lavrič ■ ^ >32 St., Euclid, OH 441Z ’ >32-7529 Rec. Sec.: Molly Segee de(1, Auditors: Christine B yiary Gornik, Elsie Wasso Sgt.-at-arms: Alice s,rul\ Reporter: Joseph G°rnl perra, Federation Reps.: d0S®P q^s ^rank Fabec, Mae Fa ■ r. ^telinkar, Henry Kersma . late: Emily Kersman gnd Meetings are held ev 1 p |T1. /Vednesday of the mont .^es it the Slovenian Home on \ve. (dalje na str. 7) Ali je tudi Vaše društv zastopano v našem Imeniku društev- AMERIŠKA DOMOVI^ druži Slovence po vsem svetu!